lei-.vft llbročnina za celo leto 2 K. etna številka velja 6 vin. oinina se tudi Da leta plačuje in se poslati vnaprej. osnanil je za eno i 6A K, V« strani I K, ". strani 16 K, f, strani 8 K, >/n strani »/„ strani 2 K, »/•• strani 1 K. Iftiveckratnem oznanilu Ijtcenaposebno znižana. Za oznanila (inscratc) uredništvo in upravni*. štvo ni odgovorno.^ Uredništvo in uprav-ništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju štev. 3. Stajerc izhaja vsaki 11 petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se re' vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati. =0 Štev. 18. I V Ptuju v nedeljo dne 2. septembra 1906. Tli. letnik >0 de- 376' uer di - t Sveti Peter in petelin. .. Trikrat je petelin zapel in trikrat je sveti r Boga zatajil... Pri nas na Slovenskem pa je petelin vsak dan in vsak dan zatsje slabi hhovni stokrat vse to, kar bi jim moralo biti etejše in nedotakljivo! Ia zato smo primorani, da spregovorimo i, mirno besedo. Hujskači jo bodo zavijali, ne obračamo se do njih, marveč do razsod- ljndij, katerim je njih in njih potomcev bo- :0St prva skrb. Kajti zdaj so se postavili Bovragi v eno vrsto in kriče z najostud- imi lažmi prav po liguorijanski motali — nas, čez petelina, ki rznanjnje zatajevanje ».. . Motijo se naši sovražniki, ako mislijo, da lamo duhovne zato, ker so dahovni. Dobro lamo veliki pomen vere, ki daje človeka itovilo, da njegov trad ni zamanj, ki mn mo5, da vzdržuje trpljenje in ne vrže živ-nja proč kakor težko neznosno breme. In bro razumemo pomen dnhov. stanu. Duhoven ij bi bil voditelj občine, pastir, ki ima za ;o ovco dobro besedo, ki tolaži, pomiruje, z Žalostnimi, zatisne umirajočim oko, pri-flja na smrt, — poosebljena ljubezen bi «1 biti duhoven, kajti Jezus ni zaničeval ijin»Mi Magdalene, — Jezus je mislil in delal in odbBpel za ljudstvo in umrl na križu za ljudstvo. Dre*-J Ali petelin poje in s krvavim srcom moli povedati, da stoteri duhovni vsak dan taje. Tega nismo mi krivi, to ni plod ;a dela. Prosimo, — ali je zdravnik, ki ii bolezen, kriv tej bolezni? Ali je požara kriv, ki prvi zavpije, da hiSa gori ?... Pe-»taji Boga in petelin zapoje! Ko bi Peter ne storil, molčal bi tudi petelin.. . Res je, imamo Se nekaj duhovnikov, ki svojo dolžnost in nič druzega. A čudno, apr»ve duhovne napadajo klerikalci sami. ;i mogočna trojica Korošec- Lampe-Podgorc ilteva od vsacega kaplana, da postane agitata prvaško politiko, kolporter za klerikalno lite kfW6 m ^ivji nasprotnik vsega, kar hoče lstvn pridobiti košček boljšega življenja. u not raaj nen; reči, gosj -azno mzej. ndo.8-( skem mejo) prav-] ki | jicialno prašanje v nebesih. Spisal Maks Eitelberg.*) V nebesih so vedno fidelni. Enkrat gredo novoro- ■»olroci na zemljo — kar je seveda za dotičnike precej lega pomena — potem prihajajo umrli ljudje v ne- 3, ako imajo potrebno kvalifikacijo. In tako je vedno j.jlj gibanja; noben trenutek ni miru. nezmerne večnosti sem pa velja kot železni P», da se ima vršili vsako rojstvo le slučajno, kakor tMi nikdo ne more izbrati poljubno smrt. Nikogar i vpraša, kdaj in kje hoče umreti, nikogar ne, in kje hoče priti na svet. Ali nekega dne, ko je po-revščina na svetu že velikanska, pričelo se je med gibanje, ki je zahtevalo splošno direktno volilno pra-ede starišev. Večina umrlih ljudi je bila namreč a, da je le vsled tega ob svojo zemeljsko prišla, ker se ji je branilo, izvoliti si prave stalo bi si smeli izvoliti le dobro podprtega očeta ali " leto! Namesto da bi torej angeljčki v predpisani beli z lilijo nedolžnosti v roki, na oblačkih sedeli, u- i «o demonstrativne izlete in kričali: >Sem s volilno pravico!« In ljubi Bog, ki misli za vsako To je, kar nas loči, -1- to je, kar pripravlja petelina do petja... Kadar bodo pošteni dnhovni vrgli iz svoje srede smeti, kadar bodo zastavili svojo čast v svrho, da bi bil vsak duhoven čist, pošten, vzoren apostel prezvišenih naukov nacarenskega sina mizarjevega, — takrat postane ,,Stajerc1' odveč, takrat poberemo šila in kopita in gremo. Ali dokler bodo zapeljavali nekrščanski, slabi duhovni ljudstvo, to ljudstvo, ki živi v temi in umazanosti, ostali in delali bodemo tudi mi naprej, kazali bodemo očitno na rane ljudskega trupla in kakor je Jezus sedel na gori in držal svojo nesmrtno pridigo, ki je premagala stoletja, — tako bodemo i mi govorili naprej. .. Nas ne prestraši nič . . . Ljudstvo, ki trpi, — kmet, ki obdeluje zemljo, iudar, ki lazi stotere metre pod zemljo, da pomaga bogatinu k razkošju, obrtnik, ki prodaja svojo moč drugim. — nas bodo razumeli. Vsi drugi pa nas naj psujejo nadalje. .. In zato: petelin poje... Peter, Peter, ne zatajuj "" Politični pregled. Avstrijska državna zbornica stopi v drugi polovici septembra zopet skupaj. Ako bodo hoteli poslanci kaj napraviti, imeli bodo zelo veliko dela. Kajti časa je komaj '/• leta in s prosincom 1907 poteče funkcijska doba. V tem času pa ima zborovati tudi delegacija, da uredi skupni proračun za prihodnje leto. Glavno delo v zbornici bode dala volilna reforma. Ako so posamezne stranke med počitnicami kaj zmešetarile, bode stvar vendar-Ie do konca leta gotova. Pyhrinska železnica se je otvorila prometu. To je del Taverske železnice in zmanjša oddaljenost Linca od Trsta za 20%. Železnica ima 8 postaj. V Klavsu teče proga v krunstalsko. Večji del železnice leži na zgorno-avstrijskem ozemlja, na Štajerrskem pa vozi proga le 10 km dolgo. Največji tunel železnice je posruški, ki je 4766 m dolg. Kontrolnih shodov letos ne bo, tako je od- kreaturo tako dobro, jim jo je dovolil. Nebesa in zemlja sta bili iznemirjeni. Kadar so odslej svetniki naznanili, da si želi na zemlji zakonski par otroka, pričele so se najprvo poizvedbe o razmerah starišev. Ako so bili revni, vprašal je svetnik lahko desetkrat, a nikdo se ni oglasil. Vsi so gledali več.na denar nego na dobro postrežbo. Smehljajoč se jih je gledal ljubi Bog, kadar so tiščali glavice skupaj in študirali v volilnih listah prihodnje svoje sta-riše ter poslušali dobre nasvete že umrlih otrok. >Nikdar si ne izvoli rudarsko družino«, rekel je angeljček z ozkimi prsi, kateremu se je še vedno je-tika poznala, >kajii potem prideš že s pokvarjenim zdravjem na svet. . .« >Najprvo poglej, koliko pamžov že imajo,« svetoval je drugi mrtvi otrok; »pri bogatih stariših je najmlajši vedno mamin srček.« »Izvoli si hišo, ki ima veliko znanja z gospodi,« dejala je umrla stara devojka; drugače ne dobiš moža in to je žalostno. . ■« »Glej, da bode tvoj slric ministerialni svetnik ali kaj podobnega,« menil je četrti, »potem prideš hitro naprej.« »Pazi, da ne prideš kot nezakonski otrok na svet«, svaril je angelj. ločilo domobransko ministerstvo in najbrže se za vselej odpravijo. Kronika. V E«enn so priredili klerikalci te dni katoliški shod Nemčije. — Bivši vojni minister pl. Krieghammer je umrl v Išln; rojen je bil 1. 1832, vojni minister pa je postal 1. 1893. — Govornik kmetske deputacije je dejal srbskemu kralju: „Ako niso meje v 4 tednih odprte, so vsi srbski kmetje uničeni!' Kakor se vidi, je eolninska vojna med Srbijo in Avstrijo res jako nevarna za srbsko kmetijstvo. — Danski kralj si hoče priložiti še ime kralja otoka Islandije. — V združenih državah Amerike se pripravljajo zopet na volitev prezidenta; republikanci so postavili kandidatom dosedanjega predsednika Roosevelta, demokrati pa kandidirajo J. G. Cinnona. — Kitajski mornarski loparji so oplenili angleški parnik „Krauping" v kitajskem morju. — Žetev na Ogrskem je razven koruze končana; pridelalo se je vses? skupaj za 41 miljonov meterčnih* centov. — Ogrska kreditna banka je napravila čez 3 miljone kron dobička. V Španiji se dani! Špansko državo so ngo-nobili slabi duhovniki. Ta država, katere kralj je v srednjem veku dejal, da v njegovi deželi solnce nikdar ne zahaja, je vkljub svojemu bogastvu popolnoma izsesana od požrešnih menihov in iezuvitov. Ali zdaj se je pričelo daniti tudi v Španiji. Narod zahteva osvoboditev in narodu se mora ukloniti vse! Zdaj se pripravlja na španskem to, kar se je zgodilo na Francoskem. Vlada je podelila papežu ultimatum glede škofijskih plač, zakonov in pokopališč. Ako bi papež vladine zahteve ne sprejel, se opusti kon-kordat, to se pravi: cerkev in država sta ločeni! PožreŠnost klerikalizma ngonoblja cele narode. Krvava Rusija. Boj traja naprej. Na obeh straneh se rabi najhujša sredstva in kri teče v potokih. 18. t. je aretovala policija večje število upornikov v Varšavi. Posledica tega je bila, da so postrelili uporniki še isti dan nad 40 policajev. Bolnišaice so prenapolnjene. Kmetje pa se dvigajo po vseh pokrajinah. Zemlje zahtevajo in zažigajo gradove. Vlada predsednika Stolypina In tako so obdržavali kar cele zbore. Najbolj i-skane so bile hiše miljonarjev. Sveti Peter je izdelal pet let po upeljavi volilne pravice statistiko. Največ glasov (90%) dobila je visoka financa, okroglo 8% je padlo na plemenitažke družine. Delavce, kmete sploh nikdo volil ni. In na zemlji se je vse spremenilo. Ubogi vragi so hodili po cerkvah in prosili za olroke, — a prosili so zamanj. A žene bogatinov so imele grozno veliko otrok. Pri njih so prišli dvojni tro-jički (dva para trojičkov) in trojni dvojički (tri pare dvo-jičkov). Listi so jokali o prenapornem delu hebamk. Premoženje se je razbilo. Posamezno vladarske družine so dobivale na tucate postranskih linij in marsikateri vi-sokorojeni sinko moral je postali cestni pometač. Kmalu se je udomačila šega, da so vrgle neveste vse bogastvo proč. Nesebična ljubezen je triumfirala. Obenem pa so delavske družine izumirale. In kmalu so slale delavnice in fabrike. Zemlja je izgledala kakor po 30. letni vojni. In ljubi Bog je odvzel angeljnom volilno pravico. Saj so itak izprevideli, da se ljudem ne da pomagati iz nebes; da si morajo že sami pomagati, ako hočejo boljše razmere... ») „Neue Gliihlichter" 1899; iz nemščine prevel — ar —. —,2 — je imenovala .celo vrsto uradnikov, ki so znani kpteparia^ajaki.; a;Q^0gnemj 'je^'lf!6- rifla^BbttJŽir/;. poslance razpuščene „ddme", ki ao podpisali vyborSki okli«. Z najhujšo krvoločnostjo nastopa vlada. V Kjfonstatu je obsodilo vojno sodišče 200 mornarjev na smrt; obravnavalo in ustrelilo se je mornajje na tihem, kot se boji vlada vojaške revolucije. V Moskvi je našla policija uporniško zajogo orožja v vrednosti 100.000 rublov. Maseoa julija so poslali 2100 ustašev v Sibirijo. V./jnženerski šoli je našla policija 50.000 patnaaov skritih. V Revalu so ustrelili 18 upornih mornarjev parnika „Pamjat Asowa." Na generala; Skalona r Varšavi so vrgli ustaši 3 bombe. >$ar fehta za denar, da bi napravil policajem., oklepe (pancerje). Govori se, da so generala Trfipova zastrupili. V Odesi so ostavili ustaši brzo^lak in oropali 300.000 inblov. 25. t. m.:S:so vrgli 4 v oficirsko obleko preoblečeni v ustaši bombo v predsoba ministrskega; predsednika Stolypina. Učinek je bil grozen.a70 oseb je bilo ranjenih, 27 pa ubitih. Medbubitimi so minister Hro3tov, general Lanjatin, cMemonijski mojster Vosonin, policijski agentj Kazaurov i. dr. V najbolj za-zastražene :&raje pridejo tedaj ustaši ... V Odesi je bjl ustreljen polkovnik Ražmanjev. V Erivanu ,eo oropali ustaši pošto za 148.000 rublov. V Kbrozovki sta se uprla dva batajlona vojakov. V ipirkeskem pa so postrelili kozaki poveljnike in se uprli. Na kolodvoru v Petrovem dvoru je naselila mlada deklca generala Mina. Deželni zbori bodo letos le za dva ali tri dni sklicani : sklepali bodo le začasni deželni proračun, $ele prosinca prične pravo zasedanje deželnih zbgrsov. Le moravski deželni zbor imel bode sklepati: že letos o narodnih deželnozborskih kurijah. q, Meščanska vojna na Kubi. Male državice v srednji igfi jnžni Ameriki imajo skoraj vsak teden vojsk*p» Ali zdaj se je pričel na otoku Knbi pomenjbnejši boj. Kakor znano, postala je Kuba 1, 1$02 republika (ljudovlada) in to pod predsedstvom Estrado Palma. Poleg republikancev pa živi narJiubi stranka, ki hoče vstopiti v se-verno-ameriKansko državno zvezo. Zdaj je postala ta stranka tako močna, da je pričela z uporom. Jg^pež npornikov je provincija Pmar del Rio. Vneli so se krvavi boji in uporniki bo zasedli mesta St. Luis, Katalina in St. Juau. Vlada združenih držav bode tudi nastopila in pričakovati le tedaj, da zmagajo uporniki. m Dopisi. Iz Pudsrede. Naš župnik Matija Vaupotič je jako „ugjeden in vzoren" farček, v nekaterih „čednostih" ga skoro nima para. O božiču in zdaj na Ogbaltovo ni hotel iti v Pečico služit sv. mašo, kako; je to bilo dozdaj navada, in to zato ne, ke^je zahteval za pot plačo skoro kakor kak minis^rprezident, a tej mu cerkmajštri niso mogli dati .£, Za spovedne listke mu je moral vsak dati po 20 v, kdor jih ni imel, ni dobil listka in J6j potemtakem moral ostati brez velikonočne sgovedi. Za sprevidenje bolnikov zahteva od .vsakogar po eno krono — baje za mežnarja, rnri krstu ravno tako. Na veliko soboto ni prijel žegnavat pisanke v kriško občino, kakor je i$ bila dozdaj navada, ampak je moral priti sosednji gospod iz Zdol. L:noba le-nasta! Križev teden ni imel v Pečici procesije. V šolo gtfo malokdaj, in kadar že gre, potem tam otrobe psu je kakor c;gan svojega psa! Katerim otrokom bo v šoli zazeha, tem pravi: Kaj si pa ti gedel doma podgane, da ti ne dajo miru? —,Ji nisi Božiček (tako se tu piše en šolar) ampak hudiček! — V šoli se pred otroki večkrat ppposno vdari po svojih prsih ter pravi: „Ali mislite, otroci, da se jaz bojim vaših staršev? Lejtg, kako sem močan!" V cerkev pa zdaj jako mal^ ljudi zahaja zavoljo Vaupotiča, zato lahko ver? peša, ako nam škof pošiljajo take "Jcil.li,^lib8YmfeRfe Mi hočemo imeti dušne pastirje, g. dekanu^ in mil. knezoškofu in kaj hočeta storiti, da se v ono faro povrne red in da se te žalostne razmere kmalu predrugačijo ? Iz Trbovelj. Pred malo tedni si je tu igral 12 letni deček Rudolf Vozel s psom Dvoršeka, komija pri rudniškem konzumu. Ali vročekrvni lečine, drugih stroškov pa tudi ima še nekaj poleg. Ko je policaj Uršič prinesel onemu dečku poziv za sodnijo, mu je rekel; Ko bi te jaz bil dobil v pest, bi te bil gotovo še bolj premika-stil! — Glejte, taka živina je ta Uršič! Dne 14. t. m. je šel ta policaj Uršič v Laško za pričo znani tu besedljivki Ani Krajšek. Ta mu je kupila velik porcijon gulaša ter mu prigovarjala prav sladko: Uršič, le jej, privošči si, tako fejst gulaža ne dobiš v Trbovljah! Ali Uršič je pri pričevanju pogorel, in baba je zavoljo svojega jezička dobila 14 dni zapora, Uršič pa bi za svoja .junaška" dela zaslužil najmanj 12 mesecev kajhe, ko bi šlo po pravici In njegovih Iz Št. Jakoba v Rožni dolini. Župnik Ražun in župan Kobenter sta vam dva zrela ptička, kar kosmatega bi hotela požreti vsakega nem-čurja. Casar pa ne zmoreta sama, k temu si pokličeta par kranjskih študentov na pomoč. Tako je bilo tudi ob veselici dne 25. avgusta. Ti študenti in naši domači prvaško-klerikalni divjaki so vam vso ljubo noč kakor stekli volkovi letali okoli hiš po vasi ter upili! „Pobijmo nemčurje, črna zemlja, grom in pekel!1. Tako se je ponavljalo tudi dragi večer in Bog zna, kaj bi se bilo zgodilo, ako bi ne bilo v vasi slučajno nekaj žandarjev. Iu kdo je tega kriv? Župan šunta, župnik šunta! To so slabi izgledi naših predpostavljenih in se potem ni treba čuditi, da tu vera peša. Iz Slov. Plajberga na bp. Koroškem (Občinske zadeve). Pred kakimi 40 letmi, dokler smo tu imeli iudokop, je bil naš kraj premožen, do 50 rudarjev je tu bilo, ki so po leti ob času košnje prav radi tudi kmetom pomagali. Zdaj so delavci odišli v druge kraje. Pred 40 letmi je tu bilo tudi dosti živine, do 400 goved, do 1500 ovac in 150 .koz se je paslo čez leto v pašnikih, zlaj pa sme vsak posestnik le toliko "živine paBti, kolikor: ima zapisanih. Takrat je tu dobil kmet lahko hlapce in dekle, zdaj gre vse v mesto v tovarne, takrat je bilo dosti lesa, a je bil po ceni, zdaj, ko je drag, pa ga ni več. Zato se kmetom v Slov. Plajberku leto za letom slabeje godi, ko plačila od leta naraščajo. Pod prejšnjim županom od 1. 1894 do 1905 so bile obč. doklade 46% na leto, zdaj pa jih je 111% Poprej je bilo za občinsko pisanje 20 K na mesec, zdaj pa 50 K, čeravno je zdaj veliko manj opravka pri občini kakor prej, dokler so tu še bili rudarji in obč. pisar je samo takrat v pisarni, ko se mu poljubi, včasi je obč. urad kar po dva dni zaključen, in ljudje zastonj trkajo na vrata. Občinska jaga (lov) bi imela biti že s 1. julijem t. 1. dana v najem, a še zdaj se ne ve, kdaj se dražba izvrši. Posestniki torej ne dobe nobenega štanta od obč. lova. To vae so reči, ki občino oškodujejo in treba je, tako ravnanje javno ožigosati. Iz Globasnice. (Klerikalna veselica.) V nedeljo dne 19. t. m. je tu v Huberjevi gostilni „8lavno" izobraževalno diuštvo igralo neki rauberštikl, nekaj otrok in starih babšet je prišlo gledat to prvaško-klerikalno komedijo. Vse je zbobnal župnik iz Koprivne. Včasi ga kar celi teden ni doma, ko mora kot teaterdirektor laziti po drugih krajih. Ljudje se že čtz to pritožujejo in to ne brez vzroka, saj se tu ovce brez pastirja lahko porazgubijo po strmi Peci. Fantje, ki so pri tem teatra igrali, so bili jako zadovoljni, ker so epremljevali dekleta po noči na dom po izkušnjah in potoma bo še marsikatero probali in zašpilali — v 9 mesecih pa pride vse na dan. In ako bo naše izobraževalno društvo tako delalo naprej, bomo imeli v naši okolici kmalu dovolj .izobraževalnih" novorojenčkov. Od sv. Antona v Slov. gor. Kaplan Las-baher. Ta žegnani fant je postal mnzikant in kapelmajster antonjevških tamburašev. Nakupili so si take dolge štrmente, kak so jih svoje dni uimeli.stari, cjgajy. ^oje^smo^odkod jei doza sbteSJiMla«; iarčejj^naj IS/:*!6,1^?1!■, ufr da nič! Imajo sicer med seboj enega igrca, O katerem se je pravilo, da ponareja denar, ali tisti pojba se nam zdi le preneumen za to! Oj to vam bo zdaj liištno pri Sv. Antonu! Fantje bodo brnkali, dekleta pa bobnala — ali z bobnom samo hodila nekaj časa. Največ teh tam- burašev je-, še zi ušesi mokra deca, a so^vAW-'zV&afcor peteli»^» gBojjš&j. $emuj $°T^sWnfiau%)l. Ji*asba%wr ^po^doaal „IvanJ8ki Pepek", je tudi komandant. Kom* dira, v katere krčme in trgovine naj hodimo a katerih na/' se ogibljemo. Ali pje LasbaherM pazko imej? da si pri tem ne osmodiš prstoi Od poštarja! je hotel izvedeti, kdo v fari je m ročen na Štajerca, a tu je naletel na Dozdaj mu baje zveni v ušesih, kar je taknt čul. Zato je dejal, dt bo firmane pikal in in to dela, tudi v resnici, samo da se p< sam opika. Pepek, kako je že bilo s tisti podpisi, ki si jih dal pobirati po fari, da oi-straniš osdbe, ki ne plešejo po troji maziki! Koliko podpisov si vendar dobil- No, ponj nam le, kam si shranil tisto debelo figo, ki jo ji neki odločen mož pokazal tvojemu podn kateri je zfe te nabiral podpise? Smolo patri imaš s pevkami iz Mirijine dražbe, ti »» maček! Pfesat so ti šle, ti si se res jezil ni tem in jih1 izbrisal iz družbe. Lej, to ni bil lepo, mladi svet se rad zavrti iu zasuče. pevke so začele štrajkat! Kdo bi to bil prič* koval od teh nežnih stvarc ? Ker se v cerkvi i več pelo, rii tam bilo več veselo ia Pcpok umaknil kakor Rusi od Port Artura, dekletoj sprejel spe't v družbo, ne vemo, ali spokorj ali neBpokorjene. L^j, Pepek, še z glavo moreš skozi zid, kako pa boš še-le brez njff In ob glavo, ob pamet boš, čim bom zai zopet udrihati po Štajercu in napredni stranki Vi pa, Anionjevčani, naročujte si Štajerca ga pridno berite, pripravljajte pot za samostoM napredno kmečko stranko. Ni treba, da bL| nam pred 'kakim kaplanetom tresle hlačice. ■ Napreden antonjevški kmetavzu, ve mi ; « j.n no so! na ne oso zn ne čr ek v zb po bo 08' tri od frs 86 ka Pr da ml iz( na 0Č ki tir na 19 vo po in ni] ka ve ka mi re« Ije za ak tej 8ti jec hu zb nil do po Somišljeniki „Štajerca"! Vi pefenate svoje sovražnike, čeprav pril jajo v ov^ji obleki. Stoletja so Vas držali v t« in suženjstvu in zanaprej imajo isti cilj „Štajercif<'1 pa je pričel pogumno iu odkritosrčno boiS proti vsemu, kar je gnilega in slabega v s domovini. Za hvalo gosposke se ne borimo, — veseli smo, ako nas sovnf dn prvaška go3pola, ker je to dokaz, da smo i po rili svojo dolžnost. Vaša dolžnost je, da nar&Čate, razširjate in Citate brez strahu edini napredno-ljudski list »Štajerca Kmetje, delavci in obrtniki! Otresite se jar j> črnih prijateljev, katerim ste le molzna kravi pc .Naročajte „Štajerca", ki je stali stoji in bade stal na stališču nartf in nikdar, no na stališču narodnih pijavk Zih^pljujemo se novim naročnikom, kataj je smo v zadnjem času izredno veliko dobili. 0 i starejšim naročnikom, ki žrtvujejo našo idejp! Ali še več dela je treba! Mi ttM mo svojo dolžnost, storite jo tudi Vi! Kdaj;,, je z naročnino zaostal, naj jo vp takoj, ker drugače mu moramo list vstaviti. Naročnina stane za celo leto 2 K, za leta I K.. .Torej, somišljeniki, na delo! c Uredništvo in upravništJ _____ . ______£i_______~___.______________________ --------_____________ - Novice. Šola in stariši. Počitnice aa bližajo jemu kohcu. Zato je pač umestno, da izj vorimo J&br besed o razmerju med šolo in riši. Kajti mi, katerih nazori so vkoreninji ljudstvu,- trdimo in bodemo trdili, da so v prvi vrsti poklicani, določevati o šoli in čeprav %e nasprotujemo sporazumi jenju i ^fefjlt^a&tebjafl JrajovholeJQninftjii' „ mladi kfiplani naj imajo prvo besedo v rovške 'kuharice naj komandirajo čez m stariši fia naj izroče deco brezpogojno lj ki niso nikdar skrbeli, negovali ali vzj otroke ... In ker poznamo te mračnjaške obračamo se ob koncu počitnic do BtariSw m dn in v to za In te; ži-kc BV nj' šil že bi! ne P* pc čr: tri mi šk uii — 3 — » ]jim priporočamo ter jih kličemo na njih dolžnost! Treba je, izvoliti deci v prvi vrati pravO fclo. Ne bojimo se nasprotniških paovk in zato imglašamo zopet pomen nemščine. Človek brez tamačine nevpriaje BŠkim9f4a 4&j> j^iQfe/%-TOgtfmOfa nem&ktajeteik, ia4»©r.prid^,K vojakom, mati mora nemški, ako išče službo, zahteva se j«?mščine; niti dobrih kmetijskih knjig ne more Jitati, ako mu je nemščina tnja. Stariši bodo |Alepali iz teh resnic, da je treba pošiljati deco j nemške šole. Kjer pa ni nemških^ šol, naj se ibero stariši in naj zahtevajo upeljavo nemškega poduka vsaj v višjih razredih . . . .Kajti otroci bodo proklinjali svoje stariše, akg bi morali ostati i za bodočnost trpini kot so ti stariši trpini! Stariši naj se tedaj ne puste zapeljavati |od volkov v ovčji obleki, ki smatrajo narodnjaške fraze za važnejše nego bodočnost dece! Pri deci M neha politika in treba je napraviti vse to, kar koristi deci resnično, ne pa to, kar koristi pmškim voditeljem ... To srno hoteli za danes povedati, kajti šola nam je irva skrb in 'nikdar ne bodemo trpeli, da bi pofitični bajaci iirabljali svetišče šole v svoje nečedne politične namene! Torej stariši, pazite z neutrudljivimi očmi na šolo, to je na bodočnosti nežne dece, ki je vaša kri in vaše meso! Za papežom Še škof! Knez in škof Lavan-tinski, dr. Mihael Napotnik v Mariboru je imel na prvi seji škofijske sinode dne 7. avgusta 1906 imeniten, prav naših razmer ge tikoči go-tor. Pečali se bcdemo s tem lepinj govorom še pozneje. Za danes omenimo le par( zadev. Knez in škof je dejal dobesedno: ,,Katoliški duhovnik se mora skrbno varovati ne j samo vsega, kar je po božjih in človeških postavah prepovedanega, tudi ne samo onega, kar ima na sebi kikoržekoli znak lahkomiselnosti j ali pa niče-nrarnoeti; on se mora tndi mnogo takega odreči, kar je poštenemu mcžu med svetom dovoljeno. . . duhovnik je v svoji vesti ne redkoma navezan, da se varuje najnedolžnejših stvari, iko se o njih slabo sodi. Jasno1 razpravlja o tej reči sv. Pavel, ki sklepa z velepomembnim itavkom: če jed pohujša mojega hrata, ne bom mesa vekomaj, da svojega brata ne po-kttjšam (I. Kor. 8, 13). In sveti Tridentinski ibor trdi, da so tudi mali pregreški pri duhovnih primeroma zelo veliki." — Te besede nam dokazujejo, da ima knez in škof Napotnik prave pojme o duhovniški dolžnosti. Zal, da ga mladi dnhovni ne čujejo! Kajti koliko je kaplanov, ki pohujšujejo vernike, ne z malimi, temeč z ■velikimi pregreški, ne s tem, da jedo Boso, temveč s tem, da doživljajo drugo .mesene" veselje, ne stem.dase ne varujejo nedolžnih stvari, temveč a tem, da delajo, kar je po človeških in božjih postavah prepovedano. Ali naj zopet imena napišemo? Saj jih vedo že itak vsi, knez in Škof, pošteni duhovniki in ljudje tudi! Ko bi imel škof Napotnik toljže svetovalce ;okoli tebe, ki H mn dajali pošteno vito, ne pa biczgo, napravil bi že davno red. Knez in škcf naj bi I se le spominjal svojih doživljajev v Bosni, ko terih I je trpel kakor navadni vojak pred turškim navalom in rasumel bode, da ljudstvo ne kolne svojih dušnih pastirjev, dokler so ti pastirji pošteni in taki, kakor jih zahteva — sam škof Napotnik i Bvojem govoru: „tie večjega ipomena pa je to, da je katoliško dnhovništvo po ostri postavi mezano, živeti vzdržno in deviško-čisto." In to je tudi, kar mi vedno nagJaŠ8mo! V stoterih krajih morajo ljudje opazovati razuzdano življenje duhovnov, ki žive s svojimi surovimi [uharicami „na koruzi"; morajo očetje skrivati Z _ svoje žene in hčere pred zaljubljenimi črnosuk-_1 nježi; morajo matere z bojaznijo, s strahom pošiljati svoje otroke v šolo, ker je katehet takšen — kakor Rabuza. Res, škof Napotnik bi bil lahko najhujši grešnik, aH 2aslužil bi si nebesa, ako bi pripravil slabe j duhovnike na jeni tj pravo pot! Škof in papež sta našla iste besede, tarišil — upajmo, da bo besedam sledilo dejanje! , deci, „SUdo8terreichische Stimmen", .časopis" z učm v Mariboru, ki je nemško pisan, ali zagovarja itnikij politiko prvakov, ki se zastopi jako dobro na ,n- in -k, ] v! raja! :at tal jdi mi ] )d-:i? vej je In, adi ro-iad lilo A ča- ni i je • j« ene ne aje! ičel .ki! in )jno i se « riha-1 temi I orbo | naši vraži sto> arma iva Čast LO stori-1 i I i pol itvo.' I svo-prego-n sta' padajočih od škofove mize, — ta .časopis" torej na? psnje v eni zadnjih Številk na nečuvan način. Vidi se takoj, da so se naučili gospodje psovanje od „Fihposa!'. AH mi nimamo volje, zapravljati,papir in čas s prepirom s takimi ffisYi.'^ojhjemo"se-''iz ^ikovifi^snŠkeevinaje.eeitjae i črne kužke pa pustimo lajati. . . Sapienti sat?!' „Katoliški shod" v Ljubljani se je popolnoma izjalovil. Trobili so klerikalci sicer na ta shod z vzemi trombami ter vpili kot pri cirkusih: ,Nur herrrreinspaziert", —ali ljudje postajajo pametnejši in nočejo biti več štafaža ljudem, ki nosijo vero na jeziku, v srcu pa kačjo zalego. Iz vse Slovenske je prišlo v Ljubljano komaj 4000 oseb. Iz Štajerskega so se hoteli pripeljati s posebnim vlakom, pa jih je bilo premalo. Naravno, š\ajerski kmet ima druge skrbi kakor šenklavška gospoda. Korošci se sploh niso udeležili shoda; rekli so, da bi bilo pod njih častjo, da bi bili izdajalci, ako bi pri-romali v Ljubljano, med tem ko so ljubljanski klerikalci „pokopali tužni Korotan." Ljubljansko ljudstvo pa je sprejelo te uboge zapeljane črede nevednih ljudi s smehom, jih je zaaramovalo in brilo norce iz njih. Ali je treba, da se kmete razpostavlja mestnemu zasmehovanju? In sicer samo za to, da sme imeti dr. Žlindra lep govor in da se baha kaplan Lampek, češ, to vse je naša armada . . . .Katoliški* shod je bil le politična komedija prvaško-klerikalne gospode, in zato ne bode koristil in ne bode škodoval — kakor Blažov žegen. Cesarja SO pozabili! Prvaški klerikalci se radi bahajo s svojim geslom .Vse za vero, dom in cesarja". Na .katoliškem" shodu pa je dejal Janko Sedej iz Goriškega: .... veže nas ena misel; imamo eno srce: Vse za vero, dom." — Cesarja so torej že izpustili! Glej, glej, — polagoma bodo klerikalci tudi .dom" iz svojega gesla izpustili. Oitala bode le .vera" . . . ,Vera" pa je klerikalcu le klečeplaztvo pred kaplančki. le .kšeft" za svoje žepe . . . Dr. Žlindra, imenujejo ga tudi Šusteršiča, je imel na .katoliškem shodu" prvo goflo; sploh je ta človek komandant črne armade na Slovenskem in kdor mu pete ne liže, je proklet. Mož se je delal tako pobožnega, da človeku kar slabo prihajal In ta mož je bil v svojih mladih letih vae drugo kakor dober .katoličan." Ali za .kšeft" se naredi vse! Sicer so pa vsi prvaški .voditelji" ednaki. Šušteršičov brat je nemški nacionalec. Klerikalec Šuklje na Dolenjskem je bil Jeta in leta voditelj ..brezverskih liberalcev", urednik „Slov. Naroda" Malovrh je pisaril v „Laibacher Zeitung" Članke in bil takrat „Nemec". Klerikalec Gostinčar je bil dolgo socialni demokrat. Ljubljanski župan Hribar je govoril izključno nemško, ko je bil še navadni agent. Klerikalec Moškerc, alavni urednik zakotnega lističa „Naše Moči", pretepava svojo ženko, klerikalca Štefeta, urednika „Slovenca", pa pretepava njegova ženka, ali obadva sta velika ,,kristjana1' itd. In takim ljudem naj bi ljudstvo sledilo? Ljudstvo bi bilo potem podobno teliču, ki sledi radovoljno mesarju — v klalnico. „Mlad08lovenec" je ime novega lista, katerega je pričel izdajati neki „narodni konzorcij" obstoječ iz prvaških dohtarjev v Ljubljani. List je glasilo nove ,,čiste slovenske stranke" na Štajerskem, torej tistih par liberalcev, ki se nahajajo v naših pokrajinah. Mi hočemo počakati s svojo sodbo o listu. Za danes pa že lahko omenimo, da je odgovorni urednik znani komi Križman, mož, ki je udan pijači kakor malokdo drugi in ki ima precej temno preteklost. In že to dejstvo nam dokazuje, da bods „Mladoslovenec" hodil pota ,.Kranjskega pankerta." Tega se sicer ne bojimo. Vsi listi, ki so bili ustanovljeni proti „Štajercu", so doslej žalostno propadli. Le opozoriti hočemo naprednjake, naj ne sedejo kakemu Križmanu na limanice. Mi imamo »Štajerca**, ki brani, ščiti in zagovarja ljudstvo, — drugih listov ne potrebujemo ! Iz Spodnje-Štajerskega. Raztrgana srajca iz Polenšaka. V našem uredništvu se nahaja nekaj imenitnega; zastava prvaškega klerikalizma, znak bratovskitLjjnbezni iup'nik"a VIHeliW"ii Fotensa-fca.as Raztrgana je, kakor da bi prišla iz turške vojske in vsakdo si jo lahko ogleda — zastonj. Ta .zaBt&va" je pravzaprav srajca in to srajco si je prinesel pošten mož Franc Segala od božjega pota iz Maribora. Ta Šigula je okoli 25—30 let opravljal v Polenšakn zastonj cerkvena dela, je oblačil, lase strigel in bril župnika Valenka, in izdajijmajsa zahvalo — raztrgano srajco. Kdo mu jo felm ?s- L^°fot.r$Ue! ^Metqril pri svoji hiši in s svojim žganjelfi bratovščino z mežnarjom Glavnikom; poljubila' sta se, segla si sta v roke in si rekla „ti". ''No, potem pa si je mežaar mislil, da je bilo pfemala šnopsa za tako veliko »čast", damn smeikdo „ti" reči iu je zahteval od Šegule še nadalje.komplimentov. Šegula pa si je mislil: šnops sen*-plačal, torej velja „ti" in ne več „vi" ali pa ; ,oni gospod mežnar". Ia zato vsa jeza! Pa še naprej: kakor običajno, je hodil tudi letos mežnar klobase fehtarit. Pri tem je imel smolo, padel je in se mu je noga zvila. Dolgo je ležal bolan in med tem časom je opravljal Šegula vso njegovo delo. To je bilo sicer mežnarju prav, »H ni mu bilo prav, da je mož zato tudi 1-kovičova in Zadravcova hiša. Povod nesreče nam še ni znan. Ali poroča se nam nekaj zanimivega. Ptujska požarna bramba je prišla gasit, nista pa prišli požarni brambi iz sv. Lovrenca in Cirkovc. Čudom čuda, — od prvakov zaničevani Nemci so bili takoj pii roki, da pomagajo, — Slovenci pa ne. Kakor rečeno, se nam je to poročalo, in ako je istinito, potem ne velja noben izgovor! Bela vrana. Žalibože, da moramo imenovati dobrega duhovnika na Slovenskem — belo vrano. Zgornoradgonski župnik razume, da sramoti izkoriščanje ljudstva pravega duhovnika. Zato stori le svojo dolžnost in se za drugo ne meni. Pohvalno moramo omeniti, da ne pobira t. i. „bere" in da opozarja celo občinske predstojnike, naj povedti ljudem, da ni potreba darovati v to svrho. Prepričani smo, da bodo klerikalni petelini tega poštenega duhovnika kmalu izpodjedli. Zanimivo je, da zgornorad-gonska kaplana živita v krčmi in ne v farovžu. Ne razumejo se s župnikom, kajti kaplana sta hodila v šolo prvaško-klerikalne politike, župnik pa se drži tega, kar je rekel papež! Iz Ljutomerja nam piše izkušen Pred kratkim me vpraša tuji gospod: vaši gostilničarji ne točijo izvrstno vino?" Odgovoril sem mu, da žalibože gotovi] možje premalo upoštevajo in skrbijo za tujca. Glavno je, da se prinese na mizo pristno, domačo kapljico, in z veseljem bodo obiskanE tujci prekrasni naš Ljutomer. Dobro vinca vidi in pije vsak rad! Zato skrbite, kajti drngafc izgubimo tujce in dobiček ne bodemo imeli oi tega! Veteranci v Središču — v škripcih. Ti možakarji so se pustili zapeljati od prvaško-kleri^ kalnih hujskačov tako daleč, da so upeljali vensko komando. Kdor je bil vojak, se početju smeje in tudi klerikalci sami paujejo i| svojih listih Ogre, ki hočejo ogrsko komando f! armadi. Pred kratkim so poklicali središki vetej ranči ptujske slov. „Kri3gerje", naj jim pridejt na pomoč. Pa je šel dež in tako niso prišli] Zdaj bi pristopili radi k državni zvezi (Reicb>| verband), in imeli bi tudi radi zastavo. Zato ju pa treba cesarjevega dovoljenja, možakarji p ne vedo, v katerem jeziku naj napravijo prošnja] Ali ni sramotno, da se puste ljudje, ki w morda svojo kri prelivali za cesarja, ki j« vendar Nemec, tako daleč zapeljati? Tndi diski „feuerwehrji" bo na tem napaJnem pol In tako imajo od prvaške hujskarije le ta d biček, da se jim ves svet smeje. Kdaj postanett] v Središču možje ? Primicjant, ki žuga zažgati: Pri sv. Marl niže Pcuja je domači primicjant po fari ft in tako prišel tudi k svojemu najbližjemu seda, ki mu je nameril polni vagan (m< rumene pšenice, in tudi par piščanc je do! Ko pa je novopečeni žegnani gospod izvedel, gre tisti gospodar že drugi dan v toplice, jezno z zobmi zaškripal: „Le ite, jaz pa b vam kočo vujžgal." Ia taki kozli ee spuščajo i] vinograd Gospodov! Zagorje. Župnik Hlastec, Kdor Štajerca h bo „frdaman", tako upije Hlastec na priž Kaj pa, če ti tisto dolgohčno Pepco, svojo harco, objemaš, ali to ni za Te večji greh, t kor če kdo Štajerca bere, ki kmetu le dobi želi? Napravi le zopet kmalu prvaško-klerika shod v Zagorju, ali tam govori o farških harcah, o farških pikantnih doživljajih, o farski paokrtih, ne pa o Štajercu in njegovem u niku, razumeš, Jaka? To sporoči tudi svoji; kompanjonom. Brez ca. Novi most. Brežiški prvaki niso vdeležili slavnosti pri otvoritvi novega moi črez Savo in so tudi okoličanom naznanili bodo smatrali vsakega Slovenca, ki bi prisoat voval pri tem imenitnem slavju, za narodno \i dajico. Pozna se, da so prvaki že čisto pamet, saj bodo most rabili večinoma le prvi in prvaška — Živina! Novi sejmi. Namestnija v Gradcu je Ljm meru dovolila več novih sejmov na leto in eii vsak drngi v torek v mescu, ako ni tisti v k temeni tednu. Študent na rajži. Dijak Kari Cepič v Mai boru letos ni napravil izkušnje, zato se je i in jo je peš odkuril v Bosno. V Bosanski Krni pa ga je lakota prisilila, da se je tam pri žandarmeriji. Ti so ga potem poslali Maribor nazaj. Nesreče, nevihte in požari. V Mariboru je pri delu polil s kropom pekovski učenec Ji Prek ter se je hudo opekel. Zdaj je v m borski bolnišnici. — Pri Sv. Antonu je poses Sojen zbežal pred nevihto na neki kozolc njivi, a po nesreči je z njega padel ter si zl tilnik. — V Mariboru se je hotel ustreliti vojal Jaka Vogrin iz Leitersberga. B.l je baje mak vinjen, ni pozdravil šarže in zato je imel bit] kaznovan. Zavoljo tega si je hotel vzeti žifj ljenje. — V Mozirju je dne 23. t. m. zgorel« sušilnica za hmel, škode je do 1000 K. — T] Kamencah blizo Braslovč je strela vdarila v poslopje posestnika Travnerja ter mu vse do tal. Tudi en konj je zgorel. Iz Koroškega. Kmetski shod v Weigelsdorfu v Rožni se je vršil 16. t. m. Poslanec Wieser je govorili o denarnem stanja dežele. Med njegovim goro-[ rora je skušal urednik klerikalnega lista „Mir* nemir delati; pomagalo mu je par mlečozobihl — 5 — :aj če >vi ;e. o-ali idi če od .0- ri-lo- QU V V te- 3J0 ili. Hentov. Ali kmetje bo prijeli te Fantaline za in jih postavili na hladno. Wieser je oži-delovanje duhovnov, ki se vtikajo v politi. Poslanec Breitegger je govoril o lovskem mu. Omenil je tudi, da izdaje koroški de-li zbor 6\'a od sto za kmetijstvo. Poslanec (niti je razjasnil delovanje prvakov. Rekel je: hočemo prosti razvoj za vsak narod in tudi incav se ne sme zatirati. Tudi se ne borimo veri, temveč le proli duhovnikom, ki iz-Ijajo vero v druge svrhe. Končal je s „ Slavo" im na sporazumljenje obeh narodnosti na iškem. Kmetje, to so zlate besede! Skupno hočemo, ali hujskače je treba iztrebiti! Hejreča pri streljanju. Iz Livamiinda (L%-| se nam piše: V Potofah pri Libeličah se je 26. avgusta ponesrečil ob procesiji pri ju hlapec Franc Štibar. Ko je nasipal iiodnika (pulfr) v možuar, se je smodnik vnel ga popolnoma opalil po obrazu. Pogled je '*- opolnoma izgubil. Pripeljali so ga v Gilovec v je hišnico. pa Požari. V Ločah v Zilski dolini je ogenj jo. aepelil posestvo kmeta Devca. Zgorelo je tudi J« re-tu. io- 3te ku tal 30-!C1) 3il. da je am ire, ici. 511- ca-)ro loj tU- :ih, ed- jim se sta da -st- iz> ob aki to- in-bal upi BBil oža ari-^ .nik na mil -jak lalo biti živ-rela V so -kaj živine. V Kamna pri Doleh v dravski do- je posestniku Konrada zgorelo gospodarsko lulopje, v Sv. Jakobu v Lesachtalu pa je krč-irja Gastingerju uničil ogenj hišo. V Vogličah igorelo Bucijevo posestvo. Strela je Ubila. Dne 16. t. m. je razsajala ■lasna nevihta od Sv. Petra proti Trušnjam. >dtem bo se na neki njivi poskrili pod dežnik otroci in dve ženjici. V tem je vdarila strela »ubila 17 letno ženjico iz Kranja, drugi pa le omotila. Otrok, ki ga je držala ponesre-Hoka v naročju, je ostal popolnoma zdrav in ne-ikodovan. Zaje je splašil konja. Piše se nam iz La-i (Lavamund): Dne 15. t. m. je Klemin- iv hlapec iz Ettendorfa peljal ženo Klemin-žagmajstra in dvoje otrok na božjo k s/. Križu na Koroškem. Blizu Labudi se konj splašil zavoljo zajca, ki je ravno tja ti konju priletel. Voz se je zvrnil in zdrobil kosce, konj je zdirjal naposled v Dravo, kjer ga še-Ie dobili. Ž^na se je močno poškodo- in odpeljali so, komaj 24 letno, za otroke (bno mater v bolnišnico v Slov. Gradec. Ika in hlapec so bili le malo poškodovani. Boiji žlak je zadel neko priletno žensko iz {rde pri Labodi, ko je šla na delo k Strnicu |reit. Našli so jo Je mrtvo. Gora se razsipava. Z gore Hochstadl med lolsdcrfom in Labodom se že več dni siplje oienje, in gora je malodane vedno v prašnih lakih. Cele pečine se odtrgavajo in zasipavajo lino. Sneg. Po koroških planinah, zlasti na Ka-rankab, Dobraču in Grlici je 19 avgusta sneg Mil vrhove. Saksonski kralj se je dne 23. avgusta pri-y. v Trbiž na lov na divje koze (gamze). Po svetu. Iz blažene Amerike. Amerikanski pisatelj :ton Siuclair je izdal znamenito knjigo o fa- ;ih klalnicah v Cikegu. Miljonarji, ki pre- celo Ameriko in deloma tudi Evropo s konzervami, so grozni brezvestneži. Po- io meso, na tleh ležeče kosce mesa, breje [», ranjena, poginjena, na koleri in tuber- i bolna živina. — vse se porabi in prodaja ag denar. Res, bogataže, ki zastrupijo ljudi, samo da bi svoj žep napolnili, » moralo strogo kaznovati. Zanimivo pa je, » najbolj izkoriščani izseljenci. In zato bi Jas, da se izseljevanje omeji. Ali to bode togoče, kadar vrže ljudstvo klavrno „politiko" staro železje in prične na svoje gospodarstvo iliti. Pomen nemščine. Angleški list »Morning ' priporoča Angležem najtopljeje nemški |k. List pravi: „Vsaka kultura je piškava enostranska, ako izbacne nemščino. Kajti je plod razmernega upliva nemškega in latinskega elementa. Zlasti važna je nem- jaarmado." —In Angleži so velik narod z »kalturo. Naši prvaški pritljikavci pa kriče nemščino! Potres v Južni Ameriki. Ob obalih tihega v jažni Ameriki se je zgodil velikanski v svojih posledicah je skoraj še hujši nego potres v San Frančišku. Mesto Valparaiso in cela vrsta drugih mest je popolnoma uničena, škoda pa znaša miljarde. Tudi znani Robinzonov otok je izginil. Tisoče ljudij je našlo svojo smrt v razvalinah ali plamenih vsled potresa nastalega ognja. Našli so se tudi takoj roparji, ki so porabili dano priliko in kradli ter plenili: vojaštvo jih je marsikaj postrelilo. Iz Črnega brloga. V Švacu na Tirolskem imajo klerikalci svojo šparkaso. Zdaj se je izvedelo, da je osleparil kontrolor Steinlechner to šparkaso za okoli 80.000 K. Prav klerikalni red je vladal v zavodu, kajti 15 let ni bilo nadzorstva. Steinlechner je šel vsak teden k spovedi in je bil torej najpobožnejši med pobožnimi. — Mestni urad v Celju je ostavil spre-jetev cerkveno-konkurenčnih doneskov. Dvigniti se je hotelo stavbene troške za opata Ogradi naenkrat ; tako bi morali plačati davkoplačevalci tudi za prejšna leta. Poleg tega znašajo omenjeni troški le 13 000 K, med tem ko se hoče dvigniti 16000. Mestni urad se je postavil prav energično v hranitev davkoplačevalcev. — Klerikalni poslanec Huber v Gradcu ima že dlje časa kamnolom. Zdaj poročajo listi, da ni obrti naznanil in ni pineal davkov, afoje kamenje je prodal okrajnemu zastopu. Ako kmet ne plača davka, mu vzamejo zadnjo kravico; radovedni smo, kaj bodo biriči s tem gospodom storili. — V Miihlhausnu (Nemško) so obsodili župnika Rotha radi sleparije in krive prisege na 8 mesecev ječe. — ZmOS. Iz Lvova jo je popihal poštni uradnik Lukasjevič ter odnesel 24.000 K; kdor ujame tička, dobi 1000 K. — Rokodelec Olah iz Szala (Ogrsko) je umoril v vlaku svojo ženo, ker ni hotela več z njim živeti. — V Španiji se množi izseljevanje na grozen način; prebivalci celih mest se izseljujejo; tako so se izselili vsi prebivalci mesta Boada in zdaj hočejo isto v Bejarju storiti; vzrok tiči v izsesanju klerikalizma. — V Bruseljnu so bili zasuti 3 delavci v nekem vodnjaku; 7 dnii so jih še culi trkati, ali pomagati se jim ni moglo. — V Dom-bosteleku na Ogrskem je uničil požar 19 hiš; 3 03ebe so zgorele. — V frančiškanski cerkvi v Karlstata so oropali tatovi Cerkvenega orodja v vrednosti 20.000 K. — Bankje Valentin v Nienburgu je napravil sleparstva za 200.000 mark. ■— Aretovali so sleparja Fischerja v Altoni, ki je opeharil okoli 800 oseb za 30.000 K. — V Bibanu so vprizorili delavci splošni štrajk; prišlo je do hudih bojev z vojaštvom. — Na Italijanskem je stavkalo 35.000 delavcev riža provincije Vercelli. Gospodarske. Olajšava zemljiškega davka za ameriške nove nasade in za okužene stare vinograde. Štajerski deželni odbor v Gradcu je ravnokar naznanil vinogradnikom razglas, ki ga tu s primernimi besedami prijavljamo: Na podlagi postave od 15. junija 1890, drž. zak. št. 143, so vinorodne parcele, ki so bile vsled okuženja po trtni uši zrigolane in z ameriškim trsjem prenovljene, deset let proste zemljiškega davka. To velja tudi glede takih novih vinogradov, ki so se zasadili na neokuženih vinorodnih parcelah ali na zemljiščih, ki so doslej služila kot njive, pašniki itd. Vinogradnik, ki hoče, da se mu zemljiški davek za dobo deset let oprosti, mora v teku šestih tednov po dokončanem sajenju ali prenovljenju vinorodnih parcel in vinskih nasadov tisto naznaniti pristojnemu davčnemu uradu ali zemljemercu (geometru) ustmeno ali pismeno, če se ta rok zamudi, začne se oprostitev zemljiškega davka še-Ie z letom po prijavi za ostali čas desetletne dobe. O tem se vinorejci obveščajo in poživljajo, da prosijo brez izjeme za oproščenje zemljiškega davka glede novih nasadov. Občinske predstojnike pa prosimo, da tozadevne težnje kmetov in vinogradnikov podpirajo, naj zbirajo prijave o ugotovljenih vinogradnih parcelah in iste naj predložijo tekom določenega roka c. kr. evidenčni oblasti pristojnega zemljiškodavčnega katastra. Tiskane izkaze, v katere naj obč. predstojniki vpisujejo prijave, dobivajo obč. uradi brezplačno od okr. odborov. Nadalje se še opozarja na postavo z dne 19. julija 1902, drž. zak. štev. 1 ex 1903, vsled katere se lahko izposluje delni odpis zem- ljiškega davka za vse vinograde, če doneski istih vsled trtne uši pojemajo ali popolnoma prenehajo. V to svrho je treba vložiti prošnjo pri okr. glavarstvu v času, ko je še mogoče na lica mesta določiti, kolika je škoda, torej še pred trgatvo. Davčna komisija določi potrebno in obč. predstojniki se tndi tn poživljajo, naj vinorejce podpirajo in njih prošnje pošiljajo okrajnim glavarstvom. Tudi žito dobijo obč. uradi brezplačno od odborov tiskane izkaze. če se je zemljiški davek odpisal samo deloma, dohodki dotičnih parcel pa se še bolj zmanjšujejo ali celo prenehajo, mora se zopet prositi za na-daljni odpis zemljiškega davka. Popolen odpis zemljiškega davka se dovoljuje le izjemoma. Vinogradniki, v svojo lastno korist poslužujte se olajšav, ki vam jih postava ponuja. Letošnje premiranje goveda. Štajerska kmetijska družba v dogovoru z dež. odborom je odredila sledeče dneve za ogledovanje in premiranje (odlikovanje) epodnještajerske goveje živine in sicer vse v septembru: 1. v Cslju; 3. v Slov. Bistrici: 5. za gornjegrajski okraj v Ljubnem; 7. v ŠDŠtanju; 10. v Ivnici; 12. v Ormožu in 14. za gornjeradgonski okraj v Ore-hovcih. Razstava sadja. Od 29. sept, do 7 okt. se bo vršila v Gradcu razstava sadja. Sadje-rejci, ki se je želijo udeležiti, naj se obrnejo naravnost na prireditelje in naj pišejo na naslov: BGrazer-Herbstmesse" v Gradcu, Neutorgasse, Kaufmannshaus. Vabilo. G. Turnšek, kmet v Grižah pri Celju, je umen vinorejec, v njegovem vinograda še stara trta lepo grozdje rodi, ker on ve za posebno sredstvo proti trtnim ušem in kiseljaku. Zato vabi na dan 9. sept. t. 1. ob dveh popoldne vse vinorejce, zlasti pa potovalna učitelja gg. Goričana in Beleta, v svoj vinograd, kjer jim bo drage volje razložil svoja , izpričana sredstva in svoje izkušnje. Kmečki koledar za september. Kakoršno vreme na sv. Egida (1. sept.) kane, takošao rado štiri tedne ostane. — če žerjavi pred sv. Mi-helom ne lete, se pred božičem ni treba bati zime. — Jasna noč pred sv. Mihelom pomeni ostro in trdo zimo. — Drugi pa de, da dež na dan sv. Mihaela hudo zimo pomeni. — Kolikor mrazov pred sv. Mihelom, toliko mrazov po Jurijevem prihodnjega leta. — Grom in tresk na sv. Mihela dan hude vetrove pomeni. — Sv. Mihovil mlado vino pil. — Bolje je Mihe-ljevo blato kakor Martinovo leto. — Kdor po mali maši kosi, ta otavo za pečjo suši. — O jesenskih kvatrih, ali osem dni pred Mihejlem je za ožimo najboljša setev. — Okoli Mihelje-vega se čebelicam strd vzame. — Kako se spravlja in razpošilja pešknato sadje. Na Spodnje-Štajerskem uspeva okusno in lepo sadje, ali ljudje ga ne morejo lahko spraviti v denar, ker ne znajo sadja prav obirati, shranjevati in odpošiljati. Da se temu od-pomore, je strokovnjak v sadjereji, g. O. Bruders, učitelj na vino- in sadjerejski šoli v Maribora na željo kmetijske družbe izdal izborno knjižico z zgornjim napisom. Na 42 straneh je tu vse potrebno opisano, kako naj se prezračuje zemljo pri sadnem drevju, kako se gnoji in namaka, kako naj se podpira drevo. Dalje se tam razpravlja o orodju, potrebnem za obiranje sadja, kako se spravlja sadje za mošt in namizno sadje, kako se sadje pod drevesom prebira in spravlja v shrambo, kaj se rabi pri razpošiljanja sadja, kako se sadje zavija in vklada v sode, kako se razpošilja v vagonih itd. itd. Knjižica je jako praktična, lično opremljena, na pol strani je nemško, na drugi pol pa isto slovensko pisano, in mi svojim somišljenikom toplo priporočamo, da si jo v svojo korist omislijo, ker tudi veliko ne stane, samo 50 v. (25 kr). Snaženje žrebet. Ko izgubi žrebe ono kodrasto dlako, b katero je prišlo na svet, treba je začeti s snaženjem. Zrebe mora biti ravno tako snažno kakor konj, posebno tedaj, če se ga ne goni na pašo, temveč se goji in krmi v hlevu. Žrebeta ne smemo snažiti z ostro zo-basto krtačo, ker ima žrebe preveč občutljivo kožo in se lahko tako pokvari za zmiraj. Ko začne menjavati dlako, ga je treba dobro snažiti, posebno tam, kjer ga najbolj srbi. Ako žrebe tega ne more prenašati, vzamite slamo — 6 — ali cunjo. Jpdar ee priTadi na to drgnenje, rabite ostrejši sredstva. Hlev bodi snažen! Zapomnite si, gospodarji, dobro: «,****! Hlevi t^lliiRia/bUina^HriiM Umnega kmeta res niso lastnina. Čista j^ivina in hlevi pa zdravi Kličejo: naš gospodar je pač pravi! Listnica uredništva in uprav-ništva. „Karjjiiial' Zadravec, Sv. Boliang. Ne bos kaše pihal! "poslali ste nam na strganem koscu papirja „ popravek";* ali v celem larovžu nimate poštenega papirja? „Popwvek" je romal v koš. Motite se, ako menite, da lahko v našem listu svojo „kardina1sko" neumnost prodajate. — Skoiure. Plačano imate do 1. januarja 1907, Vkš tovariš pa do 1. avgusta 1907. Prijatelj iz Gradcai-temu se ne podpišete? V koš. — Dobje. Isto smo doKesedno Citali že v ,.Narodu" in prepisavati vendar ne moremo! — M. Potnik, Amerika. Plačano do 1. marcaal908. — Sv. Lovrenc na kor. žel. Z bolniki treba,potrpeli! — Sv. Henia. Pride prihodnjič. V Radgoni. Velja isto! Da jeinavadna žeja, nadležna želodčna kislina in pogcotcma driclia pf eledica uživanju 2rn4to kave, ni tako spošno znsiro kakor njo škodljivi vpliv na vse naše živčevje. Zakaj bi tore| mirno še dalje jemali nase le posledice, ki so jako kvarne našemu zdravju in lahko provzročajo žal tako pogoaioma nepričakovano srčno kap, ko bi se jim lahko odpolnoma izognili z malenkostno izpremembo v napravljanju! Zmešajte zrnato kavo, ako s,e ji ntčete odreči docela, na pel s Kathreinerjevo Knepo\o sladno kavo; tako debite \onji\o, okusno in zdravju hasnivo pijače; Že petnajstletna izkušnja in čimdalje večja priljubljenost Katbreinerjeve Kneippove sladne kave je to sijajno izpričala. Za otroke, bolnike in sla botnike, katerim je zdravnik prepovedal razburljivo 2rnato kavo, pa se priporoča Kathreiner-jeva Kneippova sladna kava brez druge primesi, ker spričo posebnega okuSa/po zrnati kavi izbomo tekne ler je obenem re-dilaa in krvotvorna. Loterijske številke. Trst, dne 37. augusta: 61, 3, 77, 90, 21 Gradec, dne 11. augusta: 47, 66, 50, 7, 27 >JiPrav lepo posestvo tik glavne in železniške ceste, 20 minut od kolodvora, pol ure od cerkve in šole, ker je tudi aret, meri 12 oralov najlepših travnikov, njiv in gozda. Vse pri hiši v najlepšem in veselem kraju, lep in velik hišni hram je zidan in z opeko krit, s 3 najlepšimi sobami, kuhinja s štedilnikom, čumnata, 3 kotli za perilo in svinjsko pito, klet, hlev za 8 glav živine, ker toliko krme zraste, svinjaki, skedenj, lep studenec pri hiši Cena 6200 gld. Vknjiženega ostane 3000 gl. Več pove Franc Podlipnik, Maribor, Tezno 42. v 457 Trgovski pomočnik utam inrioSjviiM, )> , ... , . " 1(61111 za trgovjno z mešanim blagom, ki zna-iepretno-' prodajati; se takoj sprejme pri trvdki Li8Zt & Brodnjak v Stridavi na Ogrskem. Istotam sprejme tudi trgovski učenec z dobrimi ■^r skimi izpričevali. se šol- m Izdelovalci sekir in brusilci orodja. (Hackenschmiede & Werkzeugschleifer), spretni, se iščejo za Fužine Tragoss pri Bruku na Muri (Hammenverk Tragoss bei Bruck a. d. Mui) na StajersSem; raVnolam" dobe tudi natančneje pojasnila. 342 Hlapec za veliko trgovino z manufaktnrnim blagom v Ptuju, star od 20— 25 let, doslužen vojsk ima prednost, in konjski hlapec, ki zna s konjmi dobro ravnati in je morebiti služil pii kavaletiji, se takoj sprejmeta v trgovski tvrdki Rajmunda Sadnika & komp. v Ptuju. 446 Nadviničar 450 (Oberwinzer) zanesljiv in spreten, ki naj ima kolikor največ delavskih moči, se sprejme za viničarijo v Podgorcah. Dalje se sprejme spreten oženjen kravji hlapec, čigar žena bi tudi pomagala v hlevu. Vprašati treba pri oskrbništvu graščine Domova, pošta Moškanjce. ILepo posest-v© ib6 četrt ure cd cerkve, šole, pet minut od okrajne ceste, pol ure od kolodvora, 18 oralov, v enem najboljših travnikov, njiv, sadonosnik, vinogradi, gozd, krma je samo sladka in priraste za 15 glav živine, sadonosnik je s samim mladim sadežem in bo to leto dobi o obrodil. Hiša je zidana, z opeko krita, v dobrem stanju, preša, svinjaki, hlev za več živine, skedenj itd., potem je zraven veliko pšenice in ovsa za mlatit, vsa krma, vso letošnjo silje ali poljski pridelki, 7 glav živine, 6 svinj, 4 vozovi, en mlatilni stroj, 2 brani, 1 plug in vse kakor stoji in leži (premičnina sama in živina je vredna čez 2500 gld.) se takoj proda za ceno 6800 gld. Vknjiženih ostane 1200 gold. Ostala svota je pri kupu izplačati. Več pove Franc Podlipnik, Maribor, Tezno 42. Izvrstno posestvo tik Maribora, v ravnini, ob glavni cesti, s prav lepo hišo s 3 sobami, kuhinjo veliko kamro, žitno shrambo, kol&rnico, kletjo, z gospodarskim poslopjem, \* svinjsko in perilno kuhinjo s 2 kotlarna in s pečjo za kruh 'p1*i/ Zraven je hlev za 8 glav živine in 2 konja, 0 svinjakov, mlatiluica, drvarnica, kamra za zelenjavo in rože, v knleri se po zimi lahko kuri. Celo poslopje je novo in z opeko krito. Studenec z zdravo vedo je pri hiši. Dalje je pri ti ni posestvu lep vrt in sadonosnik z brajdami in jako rodovitne njive. Vsega skupaj je o oralov. To posestvo je za mlekarno, za kakega vrtnarja, živinotrgovca, za kakoršno-koli trgovino ali za privatnega eleveka jako pripravno ter se iz proste roke takoj proda. Cena je 12 6C0 gold, in 5.000 gold, lahko ostane na hiši, ker je to vknjiženo. Natančnejša pojasnila daje Franc Podlipnik v Mariboru. Thesen št. 42. 430 Rjavi premog (Braunkohle) najboljši in najbolj po ceni na cele vagone pošilja Šaleška prentogova družba (SchallthalerKohlen-bergbau) v Velenju na Štajerskem. 480 Velik vinograd s posestvom z obširnim sadouosuikom, eno uro hoda od Maribora, na jako dobri legi, se proda. Celo zemljišče obsega 31 oralov in sicer 14 oralov je izvrstnega vinograda — izmed teh je 7 oralov zasajenih z amerikansko trto — dva orala njive, V« orala gozda, kar ostaja, so travniki, ki so ob-mejeni z dobrimi, rodovitnimi sadnimi drevesi. Zraven je enonadstropna gospodska hiša s prešo in vinskimi kletmi, potem je še posebna preša s kletjo, 4 hiše za viničarje, vodnjak z zdravo vodo. Vse posestvo je arondirano, se drži skup in se z dvema prešama, z eno prešo za sadje, s sodi, z raznim orodjem in s 4 kravami vred, obenem tudi z letošnjo trgatvijo zavoljo lastnikove bolehnosti po jako nizki ceni prods. Natančneje uljudno pove g. Jakob Purgay v Leitersbergu pri Mariboru. 416 Spreten šafer z dolgoletnimi izpričevali, ki se razume v vseh strokah poljedelstva, ifiče takoj službo. Za naslov poprasaite v upravni-Štvu Štajerca. 4i4c Dve trgovini z najboljšim prometom in sicer: ena trgovina z mešanim blago«, i»p«R'dobro vpeljapa (kasarni) se dasta zavolja po-sestnikove bolehosti v najem. Letni promet48—56 tisočkron. Istotam se sprejme trgovski učenec. Več pove upravnistvo rf i*i«či prinesite k Jožefu Gspaltl, zlatarju^* Ptnju, ki take reči jakodrago kupuje zaptujski muzej. nnn*x*x*xx*xxK**x*n* Pivarniški učehec se pod ugodnim pogoji takoj sprejme v pivovarni. ^ J, Nagele 302 v Jelikovcu. nb Žagarji in hipci •lo-: se sprejmejo pri Francu Cleinsciete v Tvimbergu na Koroškem. 377 "Viničaift, oženjeu, z dobrimi izpričevali se—sprejme takoj ali mesec oktober t. 1. v vinogradu v Mestnem vrhu. Vprašati je treba pri ": F. Schwab 378 3 Hauptplatz, Ptuj. Za vinogradsko posestvo g. Riharda Dgrizega v Karčovini (Leitersberg) pri Marihpru se iščejo: s 5 delavskimi močmi.,. Tisti dobi 190 gld. štantnine, 3 klaltr^ drv, ima mleko od 8 krav, eno njivo za svojo uporabo in 30 kr. plače na daft. s 5 delavsfimi močmi. Tisti dobi 140 fold. Štantnine, 3 klaftre drjj. in 30 kr. plače na dan, mleko od dveh krav in njivo za svojo uporabo. -™»c. , Q,^, j t Majer En viničar *v 6 delavskimi močmi. Tisti dobi 140 ^bld. štantnine, 3 fT1f»1^Qf» dom 140'gold, štantnine, a VI Livftl klaftre drvj 30 kr. plače na dan, mlej^ od treh krav, njivo in vrt za zelenjavo. — 37* XXXXXXXXXXXXXX500000C »---A-- ■ Past „Einfach" za uničevanje drevesnih škodljivcev. D. R S. M. 217. 918. je najboljše sredstvo za pokončavanje najbolj npvarnih sovražnikov sadjarstva, kakor bo: Jabelčni tončič, jabelčni cvetoder in gosenica zemijo-merka (Obstmade, Apfelbliitenstecher nnd Frostspanner). Namen le pasti je: napraviti umetno skrivaliSfie, v katerem se sadnemu drevju škodljiv mrčes ali njegove ličinke nabirajo in vjamejo na enem kraju drevesa, ki se ima zavarovati. Ta škodljiv mrčes potem ljudje ali ptički pevci lahko poiščejo in uničijo. Ta pas ali past se porablja v mesecu majniku do novembra. Uporaba je jako lahka. Cene pasa ali pasti >Einfaoh« za lov-jenje škodljivega mrčesa so: 1 zvitek (rola) — 30 m po pošti K 670 2 zvitka — 60 « • » » 13— 4 zvitvi - 120 » » » » 24 50 Dobiva se pri: Tvrdka Hirsch, L drevesnica v Celovcu. P Pravo domače platno ta ljub* in perilo priporočava po sledečih cenah: Celi »ešita rjuha za posteljo 2 ali 2- bicikelni (Halbrenn- Jlaschine po K 240Styria-bicikelni (Lnxus-Hevren- rad und Strassenrenner mit Patent-Styria-Doppel- = glockenlager po K 280 = Že rabljene, toda če prav dobre bicikelne prodajava po 80, 100 do 120 kron. Na obroke (rate) poa ugodnimi pogoji prodajava samo zanesljivim kupcem in proti dvanajstmesečnemu poplačilu in sicer samo nova kolesa. Na zahtevanje se vsakomur, ki misli bicikel kupiti, poSlje cenik zastouj. Styria-bicikelni so dandanašnji naj-imenitnejši fabrikali. Največja tovarna na Avstrijskem i2deluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. Ti bicikelni se smejo z zaupanjem kupiti, ker so izvanredno fino, toda trpežno izdelani, kar zaraore vsakdo, ki si ta fabrikat kupi, potrditi. Blago je garantirano dobro in se ne sme z maaje vrednimi fabrikati zamenjati. Cene so jako nizko nastavljene in se toraj Styria bicikelni vsakomur priporočajo. V zalogi imava tudi vse posamezne dele bici- kelnov in tudi Reitkoferjeve zračne cevi (Luft- schlaucke und Laufmantel). Brata Slawitsch, Ptuj, zastopnika za okraje Ptuj, Ormož In Rogatec, NaroČila naj se pošljejo zastopnikoma, ker fabrika posameznih koles ne razpošilja in neproda. Mlin s 4 tečaji, kjer se melje preduja moka (Gries-miihle), s stopami in z 8 orali zemljišča, ki obstoji iz sadonosnika, travnikov in njiv, se zaradi posestnikove starosti proda za 10.300 K — 4000 K lahko ostane na posestva. Vprašati treba pri posestniku Francu Lorber-ju mlinarju pri Hrastovcu (Gntenhaag) pošta Sv. Lenart pri Mariboru.