Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 73 CttanovitelJI: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Lok« In TrilC — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Mlklavčlc ■> Odgovorni urednik Albin Učakar GLAS KRANJ, sreda, 22. 9. 1971 Cena 50 par List i/.haja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredab In sobotah. ZA GORENJSKO Mnenja ob pripravi izhodišč in tez kot sedanje javne sprave potrjujejo, da je •tarostno zavarovanje kmetov pri nas socialna in ekonomska potreba. Ze danes ugotavljamo, da v sestavu kmečkega prebivalstva prevladujejo stari tel starejši ljudje, žene in otroci, manjka pa ljudi od 20. do 50. leta. Mladi zaradi negotovosti, ki Je med drugim tudi posledica neurejenega starostnega zavarovanja, odhajajo s kmetij. Re« je, da je danes v Slovenji še okrog 22 odstotkov kmečkega prebivalstva in da fca bo po predvidevanjih čez 15 let še 12 do 13 odstotkov. *es pa je tudi, da bo takrat "^še kmetijstvo velika cokla, *■ se ne bomo takoj lotili korenitih sprememb. sPrtčo naše odločitve za •tahilizacljo in proti dodat-j|c>nu obremenjevanju gospodarstva čas za uvajanje sta-**°.Mnega zavarovanja ni naj-boU primeren. Vendar pa je to vpraianjc treba rešiti, ker ^avse/adnic ne moremo biti *ako Mucu Inim družba, da bi Joločcn del delovnih ljudi *r"jno prikrajšali') za pravico °° socialne varnosti. Nastaja pa vprašanje, ka-Ko? Izhodišča, ki so sedaj v »^•pravi, in predlog, da U T**0" sprejeli ie letos in bi jačel veljatll s 1. Januarjem, Ka*eJo, da bo začetek težak. Težak, ker bo najprej treba zbrati denar za izplačevanje pokojnin oziroma retnt, kot nekateri pravijo napovedanim mesečnim izplačilom. Težak tudi zato, ker bo predvideni začetni znesek dokaj skromen. Trenutno je predvideno, da bi kmetijski zavarovanec dobil na mesec 250 dinarjev. In čeprav bo ta znesek čez dve leti zaradi povečanih življenjskih stroškov znašal že 300 do 350 dinarjev, bo za razmere kot so na primer na Gorenjskem še vedno skromen. Podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner, ki je o predlogu izhodišč govoril v Kranju prejšnji teden, je poudaril, da je to res skromen začetek, vendar v seda,njih možnostih edino mogoč. Hkrati pa ta začetek pomeni, da bo čez deset, petnajst let tudi starostno zavarovanje kmetov, po-doblto kot delavsko zavarovanje, ki se jc začelo razvijati po osvoboditvi, prišlo na zeleno vejo. Trenutno Je še vrsta nejasnih vprašanj glede p<-. i meznih rešitev. Na mnoge od njih naj bi dobili odgovor prav na sedanjih javnih razpravah. Tako naj b| javne razprave pokazale, ali bi začeli z lizplačevanjem leta 1974 vsem nad 65 let starim kmetom (teh Je v Sloveniji okrog 41 tisoč, za kar bi potrebovali okrog 13 milijard startih dinarjev) hkrati ali postopoma. Dosedanje razprave kažejo, da se kmetje bolj zavzemajo za postopno Izplačevanje. Drugo nejasno vprašanje je, ali bo zplačeva-nje pokojnin po 65 letu starosti (za oba spola) povezano z obvezno oddajo posestva nasledniku ali nekomu drugemu, če naslednika ni, oziroma komu, če je več dedičev. Odločitev o tem ni preprosta in jo bo treba skrbno preučiti. Preučiti bo treba, koliko naj bi znašal mesečni pavšal, ki naj bi ga prispeval v fond vsak kmetovalec, in kolikšen naj bi bil odstotek, ki bi ga kmetovalec prispeval od katastrskega dohodka. Potrebno bo nadalje najti še sredstva, toi jih bo v fond prispevala družba za pokritje razlik oziroma primanjk-II.« la. Tudi kolikšen nal bo delež družbe pni tem, je za zdaj* še odorto vprašanje. Obstaja predlog, da b] ta moral znašati vsal eno tretjino, kar predstavlja precejš-nfo obremenitev družbe. Hkrati pa Je predlog, da bi kmetje prispevati drugi dve tretjini, precej neprivlačen za mlade kmetovalce. Nejasnosti je torej še precej. Zato Je upravičeno pričakovanje, da bodo Javne razprave žrtve in tehtne, saj bodo rešitve v veliki meri odvisne prav od teh razprav. A. /alar M T(čip, ilitit -ni delavec iz Kranja. Že več kot dvajset let sta njegovo življenje in delo čvrsto povezana z utripom kranjske komune. Bil je namestnik predsednika ljudskega odbora mestne občine, predsednik sveta za kulturo in prosveto, direktor gumarske šole, tajnik občinske skupščine. Od leta 1963 je v Zavodu za zdravstveno varstvo, kjer je sedaj pomočnik direktorja. Mnogo let je te tudi predavatelj za družbeno-politične teme pri DU Tomo Brejc. Svojo življenjsko pot je Rudi Balderman začel leta 1921 v Virmašah pri Škof ji Loki. Po končani gimnaziji se /<■ leta 1938 vpisal na UČitetfiSče v Ljubljani, kjer ga je zate-kel začetek vojne. Ker je bil iz napredne družine, so ga Nemci skupaj z bratom Metodom pregnali v Srbijo. Tam je končal učiteljišče, teta 1944 pa se je kot borec prikljtieil III. proletarski krajiški brigadi. Po demobilizaciji je bil kmalu poslan na Primorsko. Tam je na različnih položajih in v različnih funkcijah vneto sodeloval pri organizaciji ljudske oblasti in prosvetnega livljenja tega dela osvobojene domovine. < • drugim je bil okrajni soi-nadzornik, sekretar agtH' , pa za Goriško in urednik nika »Nova Gorica«. ^ V tem skopem orisu ao** danje življenjske poU gj Baldermana ostaja Pl'Hl;"l0-požrtvovalno delo L^r 11 "n nepolitičnega in prosvetnetPjp lavca, ki je vedno Z („ vnemo opravljal majhni^ velike naloge, ves čas ' ^ ljudmi in za ljudi, V°s\tA pa še med mladino, "j funkcijami brez Uevild. **Jp je opravljal doslej — vc ,>i jih je imel tudi po »» tCta! T. Miklavž V počastitev 25-letnice ustanovitve podjetja prireja trgovsko podjetje NAMA Ljubljana modno revijo »Nama za vas z modo in glasbo« 24. septembra 1971 ob 19.30 v Hali Tivoli v Ljubljani. V zabavnem progra- Nela Eržišnik mu sodelujejo in ansambel Mihe Dovžana z Gorenjci in Ivanko Kraševec PRODAJA VSTOPNIC v menjalnici veleblagovnice Nama pri pošti v blagovnici Nama Kočevje v blagovnici Nama Skofja Loka. KI blagovnica 8 MIMI I skofja loka TRGOVSKO PODJETJE HMfiHMB LJUBLJANA Kmalu Žabnica - Zg. Bitnje Na Cestnem podjetju v Kranju te dni čakajo na gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo ceste Žabnica ■T Zgornje Bitnje. Predvidevajo, da bodo začeli delati Prihodnji teden. Začetek gradnje oziroma obnove tega °dseka se je precej zavlekel, *j* so morali dobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje in ker jc lokacijska komisija zahtevala, da se prvotni projekt za obnovo ceste spremeni. Tako bo ta cestni odsek za približno 1,5 metra širši od obnovljenega odseka Skofja Loka — Žabnica. Letos nameravajo na obnovljeni odsek položiti bitogramoz, spomladi pa še asflatbeton. Obnovljeni odsek bo dolg okrog dva kilometra. A.Ž. kdor da dobi vec 9orenjska kreditna banka KRANJ TRŽIČ RADOVLJICA BLED JESENICE SKOFJA LOKA ŽELEZNIKI ŽIRI Stabilizacija ni in ne sme biti le politično geslo Na srečanju škofjeloških kolektivov je spregovoril predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek Na starem vrhu nad Skofjo Loko je v nedeljo občinski sindikalni svet Skofja Loka priredil srečanje škofjeloških delovnih kolektivov. Srečanje je bilo hkrati tudi prispevek k praznovanju 30. obletnice vstaje naših narodov. Lani je bila podobna prireditev na Soriški planini. Najprej j« /brane pozdravil — med njimi predsednika slovenskih sindikatov Toneta Kropuška, sekretarja občinske konference ZK Skofja Loka inž. Marka Vraničaria ter republiškega poslanca Janeza Stera in Toneta Polajnarja — predsednik občinskega sindikalnega sveta Skofja Loka Jože Stanonik. Izrazil je željo, da bi ta srečanja postala tradicionalna. Za njim je besedo povzel predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek. V svojem govoru je poudaril, da kljub številnim težavam, ki nas pestijo zaradi nelikvidnosti v gospodarstvu, zaradi številnih neskladij med proizvodnjo in potrošnjo, moramo pri/nnti. da se nam iz leta v leto izboljšuje življenjski standard. Nadalje je govoril o najnovejših gospodarskih ukrepih in med drugim dejal: »Stabilizacija gospodarskih gibanj ni in ne sme biti le politično geslo. Zato sindikati terjamo doslednost pri izvajanju stabillzaci jskih načrtov. Pri tem ne stojimo ob strani in ne čakamo, kaj bodo dosegli drugi. V stabilizacijo smo se vključili z vso odgovornostjo. Prav sedaj smo sredi najhujše bitke za družbeno in samoupravno usmerjanje delitve dohodkov. In kaj nas najbolj vznemirja? Vse več je podjetij, v katerih zaposleni — in z njimi sindikati — okrog petnajstega v mesecu trepetajo, ali bodo imeli dovolj denarja za izplačilo zasluženih dohodkov ali ne. To se dogaja tudi v visoko produktivnih podjetjih! 130 delovnih organizacij v Sloveniji, kjer je zaposlenih 66.000 delavcev, ima blokirane račune zaradi nelikvidnosti. Nenormalno je, da v mnogih primerih zagotavljamo delavcem osebne dohodke s kratkoročnimi krediti. Sklad skupnih rezerv SRS kratkoročno kreditira do 2,5 milijarde mesečno, da delavci ne ostanejo brez zasluženih dohodkov. Takšne 'gasilske akcije' niso perspektivne in ne morejo ostati trajne. Kljub temu pa še vedno divjamo naprej z investicijami. Tudi podjetja in družbene skupnosti, ki so dolžniki, tro- sijo za investicije, včasih celo na račun upnikov! Skrbi nas tudi struktura investicij. Gospodarstvo letos investira za 13 odstotkov več kot lani. negospodarstvo pa je povečalo investicije kar za 83 odstotkov.« Sledil je kratek kulturni program. Mešani pevski zbor Alpine iz Zirov je pod vodstvom Antona Jobsta zapel nekaj pesmi, pravnik Albin Igličar iz Škofje Loke pa je prebral nekaj misli iz govorov predsednika Tita na kongresu samoupravljalcev v Sarajevu in del Edvarda Kardelja. Nato se je začelo ljudsko rajanje in poskočne viže, ki jih je »rezal« ansambel Ca-dež iz Žirov. L. Bogataj Trikrat vec mesnih proizvodov Kamniško mesarsko podjetje »MESO« se v domači občini oskrbuje le z eno tretjino potreb za klavno živino. Živino odkupujejo v domžalski občini, od KZ Črnuče, KZ »Krka« Novo mesto, v Motliki, prašiče pa od KGP Kočevje in Prašičereje Ihan. Po podatkih mesarskih podjetij je letos živina za 30 odstotkov dražja, cene mesu pa so so zvišale lo za 15 odstotkov. Podjetje »Meso« Kamnik lani v nobenem mesecu ni prodalo mesa za več kot 800.000 din. Od marca letos pa so za dvakrat povečali promot, oziroma mesečno že dosegajo promet preko 2 milijona dinarjev. Predelavo mesnih izdelkov so letos povečali za trikrat. Na trg so dali nove proizvode kot sta kamniški želodec in kamni* ška trajna salama. Imajo osem prodajaln, ena <>ii teh je v Domžalah, odpirajo pa novo na ljubljanski tržnici. To je izreden uspeh tega kolektiva, v katerem je z vajenci in prodajalci le 53 zaposlenih. Boris Bolka, direktor, je napovedal: »Pripravljamo tehnologijo proizvodnje, da bomo lahko klali tudi za izvoz. Izvažali bomo prek drugih izvoznih podjetij. To bo predvidoma že koncem tega lota* Tople malice seniškega železarja V eni zadnjih številk smo v rubriki Eno vprašanje trije odgovori objavili mnenja treh delavcev, zaposlenih v Železarni na Jesenicah, o toplih obrokih v Železarni in o prehrani nasploh. Delavci so si bili v odgovorih edini, da so malce predrage, nekvalitetne in zelo skromne. Problematiko prehrane v železarni Jesenice pojasnjuje socialna delavka, tovarišica Joži Lukan: »S problemom prehrane se v tovarni ukvarjamo zelo intenzivno in sistematično. V sodelovanju z nekaterimi zavodi smo že maja temeljito analizirali prehrano delavcev. Tedaj smo ugotovili, da se hrani s toplimi obroki le 8 odstotkov vseh zaposlenih in da denarnih bonov ne uporabljajo vedno le za nakup toplega obroka. Malico smo regresirali že na več načinov: s 50 dinarji in z različnimi boni. Pred nedavno podražitvijo je za vsak obrok prispevala Železarna 2,80 dinarja in delavci po 2,20 dinarja. Za jedilnike smo vedno dovolj skrbeli in si prizadevali, da so lahko izbirali med dvema toplima in hladnim obrokom. Po zadnji anali/i, ki jo je za Železarno Jesenice izdelal Zavod za napredek gospodinj- stva v Ljubljani, se je število delavcev, ki jemljejo topel obrok, precej povečalo. Naša prizadevanja za izboljšanje prehrane niso majhna, vendar nas ovira precej težav. V Železarni je le 12 kantin in še te so neprimerne, saj jih niso zgradili v te namene. Hrano kuhajo v centralni kuhinji, prevažajo jo po kantinah, večkrat mora zato nujno kje obstati, kar precej zmanjšuje njeno vrednost. Delavke, ki so zaposlene po kantinah, delajo utesnjeno, delavci čakajo v vrstah in prve pritožbe so tu. Včasih so pritožbe zaradi hrane upravičene, kajti tudi mi vztrajamo na tem, da bi morale delavke v kantinah končati tečaje in so strokovno usposobiti. Res je, da usluge Gostinskega podjetja železar včasih niso povsem zadovoljive, vendar se napake pojavljajo povsod in ne bi jih bilo treba posploševati. Poleg tega tudi v podjetju skrbe za čimboljše poslovanje in dobro prehrano. Najbolje bi seveda bilo, da bi si omislili centralno kuhinjo v podjetju, v Železarni, vendar za to še ni realnih možnosti. Po podražitvah se jc cena malic v Železarni nekoliko dvignila: Železarna prispeva 2,98 dinarja, delavci 2,41 dinarja. Znesek nikakor ne more biti manjši, saj vsi vemo, za koliko so se dvignile cene posameznim živilom. Mi si prav gotovo zelo prizadevamo, da bi bila hrana boljša, bolj kalorična.« Oglasili smo se tudi pri direktorju Gostinskega podjetja Železar tovarišu Stanetu Pretnarju. Dejal je, da prodajo dnevno okoli 600 kosov peciva, kar jasno kaže, da je pecivo užitno. Pravi, da je krivično in zlonamerno, ker trije posamezniki nikakor ne morejo preti stavi jati mnenja celotnega kolektiva. Pripomnil je tudi, da imajo vse zaposlene v kantinah ustrezni tečaj, da jedila naročajo po svoji presoji. Direktor je pokazal jedilnike, ki so zares raznovrstni, pestri in bogati. Kje in kaj jc pravzaprav resnica? Napotili smo se v druge obrate, spraševali po drugih kantinah. Odgovori delavcev se niso bistveno razlikovali: hrana je slaba. Nekaj naj nam bo najprej jasno: z našim spraševanjem •nismo nikomur hoteli škodovati ali ga zlonamerno oblatiti. Kot se je pokazalo poz- neje, smo zadeli v nezacelje-no rano, v problem, ki je že tako star, da še aktualen ni več. Se najbolj pa me je presenetilo vprašanje, ki se mi zdi neprimerno, neumestno, da ne rečem neumno in smešno: le kdo je to izjavil, kje dela itd. Vsi, ki kakorkoli skrbe za prehrano, bi si morali biti edini o pomembni točki: nuditi delavcu kar največ in najboljše. In če pri tem ne uspevajo, naj jasno in glasno povedo, kaj jih teži. Tako, kot so v razgovoru povedali meni, tako naj povedo tudi delavcem: kažejo se prvi, sicer skromni, a vseeno spodbudni rezultati naših prizadevanj za boljšo prehrano delavca — železarja. Tako najbrž ne bo več neprestanega in ihtavega, včasih zares neupravičenega in preuranjenega negodovanja med delavci. In morda bi bila prav dobrodošla tudi anketa med delavci samimi. Gostinsko podjetje pa bi svoje jedilnike obesilo na taka mesta, kjer bi jih lahko videli prav vsi. In ne nazadnje: končno naj bo vsem vendarle jasno, da v tem primeru kritika ni sama sebi namen, ta kritika ni neupravičena, po vseh izjavah je očitno še kako poštena in resnična. Vsi, ki skrbe za boljšo prehrano delavcev naj jo zato sprejmejo kot kritiko, ki poskuša graditi in ne podirati. D. Sedej Trgovsko podjetje MURKA LESCE objavlja prosto delovno mesto samostojnega aranžerja Pogoji: zaželena je aranžerska šola; osebni dohodki po pravilniku, ostalo po dogovoru; prednost imajo predvsem moški kandidati. Interesenti naj svoje prošnje z dokazili o strokovnosti in življenjepisom vložijo na upravi podjetja V 15 dneh po objavi. Razvojna pot službe medicine dela na Gorenjskem (Ob III. jugoslovanskem kongresu medicine dela) Zgodovina praktične medicine dela je ravno tako dolga kot zgodovina človekovega dela in je z njo ozko povezana. V. svetovni zgodovini praktične medicine dela ima slovensko in jugoslovansko ozemlje zelo velik in pisan delež. Vendar sodobne in strokovne koncepte medicine dela zasledimo na jugoslovanskih tleh šele s pojavom industrializacije ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, a organizirano in socializirano medicino dela šele po II. svetovni vojni. Približno isto velja za zgodovino medicine dela na področju Gorenjske. Začetki organiziranega zdravstvenega varstva delavcev na Gorenjskem segajo že pred I. svetovno vojno. Specifično zdravstveno varstvo delavcev je imela organizirano že Kranjska industrijska družba v Železarni nr. Jesenicah. To delo jc med dvema vojnama prevzela Bratovska sklad-nica na Jesenicah. Zato ni čudno, da so na področju Jesenic, ki so zgodaj postale industrijsko in metalurško področje, zdravniki hitro spoznali vzročno zvezo med delom in delovnim okoljem ter boleznimi, za katerimi so delavci obolevali. Med obema vojnama je na Jesenicah bila ustanovljena železniška ambulanta, katera je imela tudi nalogo opravljati kurativno in preventivno zdravstveno varstvo /cli/iuskih uslužbencev in njihovih družinskih članov. Organizirana služba medicine dela se jc na Gorenjskem pričela takoj pc II. svetovni vojni, j- bil rat-mmljen okrajni higienski zavod. V terr zavodu je bil prvotno zaposlen sanitarni teliti:-: 1'. •; ■ f. ruden), ki se je v začetku ukvar-jfd le • 'tžt? ;«o dete to sanitarno inšpekcijo v c.:. j, ...n t-: .* n '.jah. Nato so se pričele ustanavljati obratne ambulante, tj. zdravstvene postaje v delovnih organizacijah. Leta 1946 je bila ustanovljena obratna ambulanta podjetja Plamen Kropa, leta 1948 obratna ambulanta v Kranju v tovarnah Sava, Iskra, Tiskanina in pri Splošni bolnišnici Jesenice, leta 1949 v Tovarni verig Lesce in Alpina Žiri. — (Obratna ambulanta Alpina Žiri je prenehala delovati leta 1960.). Leta 1950 v Intcksu in Bombažni predilnici in tkalnici Tržič, leta 1952 v Predilnici Skofja Loka (za Gorenjsko predilnico, Jelovico in gradbeno podjetje Gradiš Skofja Loka), leta 1954 v SGP Projekt Kranj (ki je poslovala do leta 1960), leta 1955 v Planiki Kranj, leta 1964 v tovarni Elan Begunje (za Elan Begunje in Sukno Zapuže), leta 1970 v tovarni Peko Tržič. Osem izmed teh obratnih ambulant je v času od 1955—1959 postalo zdravstveni zavod s samostojnim financiranjem, od 1. aprila 1968 so ponovno vse obratne ambulante strokovne in delovne enote zdravstvenih domov. Bivši okrajni ljudski odbor Kranj in okrajni higienski zavod Kranj sta v času od leta 1954— 1957 štipendirala prvega zdravnika na Gorenjskem, ki se jc specializiral v medicini dela (dr. Blaga Kramberger) in ki je nastopil delo v okrajnem higienskem zavodu Kranj leta 1957. Vendar je tudi ta zdravnik opravljal samo službo sanitarnega inšpektorja za industrijo, medtem ko je specialistične preventivne preglede za področje Gorenjske opravljala centralna ambulanta za poklicne bolezni Zavoda SRS za zdravstveno varstvo v Ljubljani. Leta 1960 je bila v prostorih okrajnega higienskega zavoda priskrbljena oprema za ambulanto za poklicne bolezni in od te- daj dalje posluje ta ambulanta najprej s honorarnim (dr. Dalja Sevcr-Jurca, dr. Sonja Mejak, dr. Ana Kraker, dr. Košir-Praprotnik Tilka), pozneje pa s stalnim zdravnikom specialistom (dr. Mario Kocijančič). Istočasno se je formiral v zavodu oddelek za objektivno raziskovanje dela in delovnega okolja, kemični laboratorij zavoda pa je pričel opravljati tudi toksikološke preiskave ekološkega in biološkega materiala. Leta 1963 je ambulanta za poki icne bolezni prerasla v dispanzer za medicino dela Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. To spremembo je narekoval povečan obseg dela, teritorialno Širjenj« na področje cele Gorenjske in uvedba enotne strokovne nomenklature. V času od 1960—1968. leta je dispanzer za medicino dela pri Zavodu za zdravstveno varstvo bil: 1. metodološka, organizacijska in statistična baza službe medicine dela na Gorenjskem, 2. tehnična in operativna baza komisije za medicinu deta Zdravstvenega centra Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, 3. dispanzersko rutinska zdravstvena ustanova za proučevanje delovnega okolja ter zdravstvi nega Stanja delavcev, 4. konzultacijska ustanova za sanitarne in delovne inšpekcije gorenjskih občin, 5. center za terensko raziskovalno delo in m a janje novih metod v službi medicine dela na Gorenjskem. Leta 1966 je bil formiran oddelek za medicino dela pri obratni ambulanti Železarne Jesenice in dispanzer za medicino dela pri Zdravstvi ■nem domu Radovljica. (Se bo nadaljevalo) dr. Mario Kocijančič Gorenjska podjetja Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj je že več let redni gost zagrebških sejemskih prireditev Foto: F. Perdan Elan je letos na sejmu prikazal športne čolne in magnetne smuči — Foto: F. Perdan na ve Na jesenskem zagrebškem velesejmu je letos sodelovalo tudi 26 podjetij z Gorenjske (po 7 podjetij iz radovljiške in škofjeloške občine, po 3 podjetja iz Domžal in Kranja, 4 podjetja iz Kamnika in po 1 podjetje iz jeseniške in tržiške občine). Ko smo jih prejšnji teden obiskali, so nam predstavniki nekaterih podjetij povedali, da je za- grebški velesejem predvsem poslovna prireditev, ki se je je vredno udeležiti tako zaradi velikega obiska kot zaradi sklepanja pogodb. Medtem ko smo oa sejmu lahko srečali precej manjših podjetij z Gorenjske, pa po drugi strani nismo opazili nekaterih, ki imajo pri ustvarjanju dohodka v posameznih občinah precejšnjo vlogo. A. 2. Boljša preskrba z vodo Ver] kran^ska Sava Je rednl razstavljavec na zagrebških sejemskih prireditvah — Foto: F. Letos in deloma prihodnje leto bodo pri Komunalnem podjetju Vodovod na Jesenicah opravili več rednih vzdrževalnih del: dokončali bodo vodovod Srednji vrh — Kranjska gora, razdelilno omrežje v Kranjski gori, uredili vodovod v Ratečah in v Planici ter v Podkorenu in popravili okvare na cevovodih na Potokih. Obenem bodo uredili dodatno zajetje za vodovod Žirovnica in opravili nekaj drugih manjših dol. Letos so obnovili vodovodno napeljavo na golf igriščih pri Lescah skupno z rekonstrukcijo Savske ceste in Bokalove ulice, da ne bi bilo pozneje večjih stroškov zaradi prekopavanja asfalta. Najbolj primanjkuje vode v zgornjem delu savske doline, v Ratečah in v Planici. V tem delu ima svoj vodovod le hotel Ilirija v Planici, katerega zmogljivosti prav gotovo ne zadoščajo tudi za naselje. Ob predvidenih novogradnjah v Ratečah in v Planici bo pomanjkanje vode predstavljalo vedno večji problem, zato so se pri Vodovodu odločili, da jo bodo verjetno napeljali iz. Tamarja. Ob novogradnji vodovoda bodo v Ratečah vgradili tudi vodomere. Nekaj sredstev za obnovitev vodovoda v Ratečah sta prispevala tudi podjetje Putnik in zvezna uprava carin, ki v bližnji prihodnosti namerava obnoviti mejni prehod v Ratečah. V sušnih letnih in zimskih mesecih dobre vode v nekaterih mestnih predelih na Jesenicah primanjkuje. Pomanjkanje vode občutijo občani, ki stanujejo nad Tomšičevo cesto in Murovo ter na področju pod železniško postajo. Tam dobivajo vodo iz vodnjakov s črpalkami pri ledarni in zaradi pogostih izpadov električnega toka vode večkrat zmanjka. Tudi voda ni najboljša. Problem slabe vode rešujejo s pogostim in temeljitim kloriran jem, ki ga opravijo r sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Kranj in sanitarno inšpekcijo jeseniške občine. Prav zaradi slabo kvalitete in pomanjkanja vode bi v letih 1972 in 1973 morali nujno opraviti drugo in tretjo etapo izgradnje vodovoda iz Peričnika in s tem zagotoviti redno in kvalitetno oskrbo z vodo za vse prebivalce Jesenic, Javornika in Koroške Bele. Komunalno podjetje Vodovod oskrbuje občane tudi s plinom. Potrošnja plinov iz leta v leto precej narašča, zato bo treba kmalu zgraditi novo polnilnico butana. Težave imajo predvsem zaradi primerne lokacije. Vodovod oskrbuje s plinom okoli 3000 občanov, za uvedbo plina v kuhinje in menze pa se je že odločilo tudi več jeseniških podjetij: SGP Sava, podjetje ZTP na Jesenicah, napeljali ga bodo tudi v menzo podjetja Gradiš, število porabnikov plina narašča posebno od zadnje podražitve elektrike, saj je uporaba plinov v gospodinjstvih mnogo bolj ekonomična in cenejša. Po predvidevanjih bo ob koncu meseca pri Komunalnem podjetju Vodovod začela z obratovanjem nova polnilnica argonov z zelo veliko zmogljivostjo. D. SedeJ ŽIVILA Zgodnje določanje brejosti Po sedmih letih je bila v nedeljo v Naklem spet živinorejska razstava. — Foto: F. Perdan Razstava plemenske živine v Naklem Pri ugotavljanju brejosti krav je običajen tudli pregled maternice z otipavanjem preko stene zadnjega dela črevesa, vendar pa pri tem načinu težko ugotovimo brejost prve štiri tedne po osemenitvi. Izostanek gonjenja po približno 21 dneh in cvetoče rumeno telo na jajčniku v tem času nam lahko služita kot osnova za sum, da je žival breja. Kasneje, med 36. in 42. dnevom po osemenitvi, lahko sum potrdimo z otipavanjem povečanega roga maternice, v katerem je razvijajoči se plod. Spremembe na maternici so v tem času izrazitejše pri telicah, zato je pri ■jih tudi ocena brejosti lažja in natančnejša. Dodati pa moramo, da pri brejostli z dvojčki ne bomo našli razlik v kvaliteti med obema rogovoma maternice, kar v zgodnji dobi lahko zapelje v napačno oceno brejosti. Osmi teden po osemenitvi so spremembe na maternici že dobro iz-ražc&ie in plod s svojimi ovojnicami se otipi je kot tvorba velikosti manjšega kurjega jajca. Poleg otipavanja maternice si veterinar pri oceni brejosti krave pomaga do določene mere tudi z ogledom nožnice. Sluznica nožnice je v zgodnjih stadijih brejosti bledo rožnata in pokrita z lepljivim izločkom. Vendar pa sam ogled nožnice ne zadošča, ker Je podobne znake včasih opaziti tudi pri nebrejih živalih, dostikrat pri tistih, ki bolu-jejo na rodilih. V zadnjem času se vse bolj uveljavlja neka dinga metoda pregleda sluznice nožnice. S posebnim nožem se odreže delček sluznice nožnice tik za vratom maternice in napravijo se tanke tkivne rezine, debele okrog 10 mikronov. Te rezine pregleda strokovnjak pod mikroskopom, ter po videzu in zgradbi povrhnjice oceni, ali jc žival breja ali ne. Postopek je primeren predvsem pri ocenjevanju brejosti svinj, saj pri tej živali lahko ugotavlja spremembe na Jajčnikih In maternici z otipavanjem preko črevesne stene le veterinar z nežnimi in drobnimi dlanmi. Pregled tkivnih redln nožnice daje zelo dobre rezultate ln brejost lahko določamo že po tretjem tednu od osemenitve. dr. S. Bavdek V nedeljo je bila na nogometnem igrišču v Naklem razstava plemenske živine, ki so jo pripravile gorenjske kmetijske zadruge, pokrovitelj prireditve pa je bil republiški poslanec inž. Janez Eržen. V Naklem je bila zadnja takšna razstava pred sedmimi leti in je zato povsem razumljivo, da je v konkurenci sodelovalo prek 90 krav in telic iz zasebnega in družbenega sektorja. Govedoreja je namreč najpomembnejša in gotovo najperspektivnejša panoga kmetijstva na Gorenjskem in je zato vladalo za razstavo veliko zanimanje. V teh sedmih letih se je prav tako spremenila struktura živinoreje, saj bohinjsko cikasto pasmo vse bolj izpodriva lisasta pasma in križanke. Cikasto pasmo naj bi v petih letih povsem zamenjali, kvalitetne mleka- Novo ime Pretekli teden je bil v Ljubljani prvi redni občni /l)oi /veze društev živinorej-eev Slovenije Kmetje so opozorili na počasno uresničevanje nalog, ki so zapisane v dokumentih, in so jih spre jeli naši najvišji družbeno politični ter oblastveni organi. Počasne in delne rešitve kmetijstvu bolj škodijo kot pa koristijo. Na zboru so sklenili, da se Zveza društev živinorejcev SRS preimenuje v Zvezo kmečkih društev za vzajemno pomoč SRS. Zbor je prav tako sprejel predlog pisma o položaju slovenskega kmeta in kmetijstva, ki ga bodo poslali širši javnosti. -Jk rice pa naj bi imele vsaj 4000 litrov mleka na leto, kar mlečno proizvodnjo poceni. Na razstavi je podjetje Alfa Laval prikazovalo tudi moderne naprave za privezo- Po podatkih obrata Kooperacija (EMONA), ki so jih nedavno posredovali svetu kooperantov, so v letošnjem prvem polletju v kamniški občini porabili 68 vagonov umetnih gnojil in s tem dosegli 80 odstotkov letnega V razpravah okrog ustanovitve sklada za zatiranje bolezni vimena v kranjski občini so se oglasili tudi hribovski kmetje, ki večinoma mleka v mlekarno ne oddajajo in po prvotni zamisli do uslug sklada ne bi bili upravičeni, oddajajo pa pitano živino. Hribovski kmetje me- Lani so v kamniški občini v prvem polletju od kmetov odkupili 476.000 litrov mleka, v enakem razdobju letos pa 581.000 litrov. To je 105.000 litrov mleka več kot lani. V drugem polletju pričakujejo še večji odkup, ker so odprli novo zbiralnico mleka v Podgorju pri Kamniku. vanje živine ter molzne stroje. Hlevska stojišča je razstavljal tudi Štefan Kobal iz Ljubljane, ki je drugače monter pri podjetju Alfa Laval. jk plana. V enakem obdobju so v domžalski občini porabili 57 vagonov umetnih gnojil, čeprav je Kamnik manjši od Domžal. V prvem polletju so v domžalski občini odkupili 57.000 litrov mleka manj kot v kamniški. J. V. nljo, da bi bili tudi oni lah ko vključeni v sklad, njihov prispevek pa naj bi bil odvisen od Števila živine. Prav tako nameravajo predlagati zavarovalnici, da bi bila v zavarovanje vključena tudi teleta. Zavarovalnica namreč zavaruje le živino, ki je starejša od treh mesecev. -jk Ljubljanske mlekarne, ki oskrbujejo celotno trgovsko mrežo občine, so v prvem polletju letos v kamniški občini prodale 200.213 litrov mleka. Proizvodnja mleka v občini je torej dvakrat večja od domaČih potreb. J. V. Tržiški kmetje vseeno za skrbljeni Odstotek kmečkih družin v katerih je kmetijstv« osnovni poklic, je v tržiški občini skoraj simboličen. Zato je toliko bolj presenetila udeležba na zboru zasebnih kmetijskih delavcev preteklo nedeljo (nad 50 prisotnih^ Zbor je sklicala občinska konferenca SZDL, organizacijsko pa ga je pripravila kmečka sekcija pri tej družbenopolitični organizaciji. Triurna razprava o predlogu za starostno zavarovanje kmetov — vodil jo je direktor zavoda za socialno zavarovanje Kranj Edgar Vončina — je pokazala, da poljedelci tr-žiške občine pobudo sicer sprejemajo, vendar pa so po drugi strani zaskrbljeni zaradi novih finančnih obremenitev, ki so s tem povezane. Vsaj za prva leta je delitev (družba naj bi pokrila 1/3 prispevkov, kmet pa 2/3) zanje prehuda in so mnenja, da bi bilo sprejemljivejše razmerje 1/2 proti 1/2. Opozorili so na dodatne vire za zbiranje sredstev (zavarovanje naj bi sofinancirala gozdna podjetja z zaslužkom od prodaje lesa in kmetijske zadruge, predvsem od prodaje živine), saj se socialni kmečkli problem zaradi neekonomskih cen za kmetijske pridelke vleče že od osvoboditve sem in po njihovem mnenju še danes ni zadovoljivo rešen. Prav tako so sprožili vprašanje, kako urediti, da hI leta »kupili«, podobno kot so to dosegli obrtniki. Ce omenimo, da je v razpravi sodelovala skoraj tretjina navzočih, je razumljivo, da so načeli tudi nekatere splošne probleme kmetijstva v občini, naj omenimo samo vprašanje porazdelitve kmetijskih območij po davčnih razredih, reševanje odškodnin za škodo, ki jo povzroča divjad Idr. In ker Je občinska skupščina dala v razpravo izčrpen osnutek razvoja kmetijstva V občini, je pričakovati, da so bodo v jeseni še povrnili k tem bi ostalim vprašanjem. Že Jutri pa se bo ponovno sestala kmečka sekcija pri SZDL, analizirala nedeljski zbor, Izoblikovala njegovo sklepe ter jih posredovala tako sekciji za kmetijstvo pri republiški konferenci SZDL kot republiški skupščinski komisiji za pripravo zakona o zavarovanju kmetov. -ok Porast proizvodnje mleka Večja potrošnja umetnih gnojil Hribovski kmetje predlagalo Pogled v restavratorsko delavnico Gorenjskega muzeja v Kranju Ob razstavi (odprta bo do 1. oktobra t. 1.) v galerijskih Prostorih stare Mestne hiše v Kranju, kjer si bodo občani lahko nazorno ogledali najnovejše dosežke rezstavrator-ske dejavnosti Gorenjskega muzeja, velja spregovoriti tudi nekaj splošnega o restav-riranju in konscrviranju umetnin, ki bi jih brez teh Posegov prej ali slej uničil zob časa. Vpletati didaktiko (poučevanje) v poročila o razstavah sicer res ne gre, toda v tem Primeru je izjemnost dopustna. Saj ta razstava ne želi Prikazati le dosežke restavratorske delavnice Gorenjskega muzeja v zadnjem obdobju, Pač pa želi tudi pokazati možnosti za ohranitev neke Qa videz že povsem uničene ali »odpisane« umetnine. Prav v tem pa je tudi didaktični smisel pričujoče razstave: le strokovna konservatorska ali restavratorska obdelava mo-re zanesljivo rešiti stare ^etnine pred neizbežnim Propadom, nestrokovni posedi samozvancev in laikov v to občutljivo delovno področje Pa lahko narede na umetni le nepopravljivo škodo. Tudi izraza konservator in restavrator bosta obiskoval-J*jjj!l razstave postala bolj loč-'Jiva in umi j iva, saj ne le Preprosti, pač pa tudi šolani !lUd'e le sK';ka razlikujejo ti strokovnosti. Konservator umetnino ohranja tako kot je, po potrebi J° očisti in ozdravi. Restav-ratorjevi posegi pa so bojj Raznoliki: tehnična popravila ^odstranitev pogodb, leplje-nJe na novo podlago, kitanje, retuša in drugo), obnavljanje, osvežitev in poživitev barv; Posebno zahtevno restavra- »tal+u0 del° Je odkrivanje omi freslc izpod beleža in rest a Sevcda k dejavnosti avratorjev in konservator- jev sodijo tudi dela na plastikah, arhitekturnih in drugih spomenikih. — Delo prepara-torja pa je spet drugačno: zahteva temeljito obrtniško znanje, ker ima opravka bodisi s prepariranjem starih tkanin, kovin, papirja, lesa, keramike, kamna ali pa živalskih in rastlinskih eksponatov — ne posega pa na umetnostna področja, ki slejko-prej sodijo v delokrog strokovno izšolanih konservator-jev in restavratorjev. Seveda pa zahteva sleherni poseg v staro, enkratno umetnino, določen premislek, včasih celo pravcato studiozno raziskavo, temeljit pregled, poizkusno sondiranje, vsekakor pa tudi točno mersko in fotodokumentacijo. Kajti včasih je potreben prav tanek posluh za lepoto, ki jo pokriva stara patina. Na vseh podobah starih mojstrov se sčasoma pokažejo spremembe, pa naj so to posledica vlage, dima, oksidacije, kemičnih sprememb v podlagi ali barvilih — še stotine je vzrokov, ki nadenejo neki podobi starinski čar, nekako odmaknjeno lepoto. Večkrat pa te spremembe, ki so jih dala stari oljni podobi stoletja, v estetskem pogledu prav nič ne motijo, današnjega gledalca. Nasprotno, prav ta starinski pajčolan, ki prekriva sliko, ji daje tudi poseben mik. Najsibo to rahla potemnelost prvotnih živahnih barvnih tonov ali pa diskretna porumcnelost starega laka — oboje pričara neko posebno ubranost, spokojno umirjenost in podu-hovljeno toplino umetnine, ki je stopila v naš čas iz preteklih stoletij. Kdajpakdaj naleti restavra-tor na kaj nesmiselne zahteve nepoučenih laikov: zakaj, npr., neko umetnino, ki ji manjka manjši ali večji fragment, ne dopolni z novo ris- bo? Tako navajam v ilustracijo dogodek s Sel pri Žirovnici. Tamkaj je svojčas namreč nastal cel spor med domačini in restavratorjem, ki je v cerkvi odkrival freske. Med drugimi je bila tedaj odkrita na južni strani cerkvenega oboka tudi dragocena freska iz prve polovice 15. stoletja, ki predstavlja svetega Jurija v boju z. zmajem. Vendar pa belec, ki ga jezdi svetnik (z izjemno lepim licem) nima glave . . . Konjska glava je postala pač žrtev kakih prejšnjih prezidav ali pa uničena zaradi novih ometov. Naj bo tako ali drugače, kmetje i/ vasi so hoteli, da ima konj glavo! Restavratorji so se upirali, češ, mi umetnine odkrivamo, osvežimo, konserviramo — nikakor pa jih ne potvarja-mo s kakimi doslikavami, to ne bi bilo pošteno. — Sprva je to stališče šlo domačinom le stežka v glavo, saj »kakšen pa je konj brez glave? Najbrž. jo ti gospodje niti ne znajo .primalati', da se tako upirajo?« In zgodilo se je, da so brumni posamezniki že pričeli zbirati denar, da bi plačali nekoga, ki bi bil voljan konju prislikati glavo. K sreči je zmagala zdrava pamet in freska, ki jo smemo prištevati k umetninam svetovnega pomena, ni bila poškodovana. No, ta razmišljanja naj bi bila le uvod k poročilu o razstavi restavratorske delavnice Gorenj s kesa muzeja v Kranju. Bilo bi preveč preprosto vabiti obiskovalce le na razstavo — saj tu se jim bo odkril docela nov svet, nov pogled v delo, katerega namen je, vrniti starim, skoro propadlim umetninam, nekdanje žlahtno lice in njihovo nekdanjo lepoto znova odkriti ... Le vabiti, to je premalo — zares toplo priporočamo ogled te prezanimive pr°ert,rCt Pfcmklnje (oljna podoba na platnu iz druge polovice 18. stol.) - na levi izgled slike rcs»avratorjevhni posegi. razstave, posebno mislečim iskalcem plemenite lepote. V obeh sobanah galerije v Mestni hiši je razstavljeno gradivo, restavrirano v obdobju nepolnih zadnjih dveh let. Tu so oljne podobe na platnu, plastike pa tudi primerek snete freske. Oddelek, ki ga že od leta 1957 vodi konservator akad. kipar Boris Sajovic (leta 1960 mu je bila podeljena Prešernova nagrada mesta Kranja), razstavlja to pot predvsem re-stavrirane in konservirane umetnine iz muzejskega de-poja. V tem depoju se je v teku let, od ustanovitve muzeja L 1947, nabralo toliko umetnin (slik in plastik), ki pa so vse po vrsti potrebne manjših ali temeljitejših konservator-jevih posegov. Doslej jc muzejski konservator rešil pred propadom in usposobil za prezentacijo na razstavah že celo vrsto — lahko bi rekli že več sto dragocenih primerkov gotske, renesančne ter baročne plastike in slikarstva. Seveda se vse to drobno delo in številni strokovni posegi nanašajo le na umetnine, ki so nastale na Gorenjskem ali pa tu našle svoj dokončni domicil. Dočim se sedaj, ko skrbi za konservacijo in restavracijo umetnin na terenu medobčinski zavod za spomeniško varstvo, je v prejšnjih letih muzejski restavrator odkrival in restavriral tudi freske na področju Gorenjske (v sodelovanju z bivšo Okrajno spomeniško - varstveno komisijo, ustanovljeno 1. 1953). Kot npr. odkrivanje gotskih fresk v Tu-paličah, na Bregu pri Preddvoru, v Seničnem, v Žisanji vasi, na Visokem, v Begunjah, v Vrbi, v Srednji vasi pri Šenčurju, pri Sv. Jakobu nad Potočami, na Jezerskem in drugod. Tako odkritih in restavriranib fresk je kar nekaj nad 500 kvadratnih metrov! Še pred tem pa jc konservator Boris Sajovic s svojimi sodelavci sondiral cerkvene stene in ugotovil obstoj fresk v Mek vab pri Bledu, na Brodu v Bohinju, na Otoku pri Radovljici, na Kupljeniku, pri Sv. Lovrencu nad Baš-ljem, na Lancovem pri Radovljici, pri Sv. Juriju nad T rž i čem, na Bregu pri Žirovnici in še kje. Zanimiva je domneva, le zakaj so prav stare cerkvice vse tako poslikane s svetopisemskimi motivi? V času nastanka gotskih fresk še ni bilo tiskanih knii in barbarski ljudje. Stare umetnine so tako kot vsa žlahtna kultura, last vsega naroJa, naša zakladnica, ki jo moramo varovati in neokrnjeno prepustiti rodovom, ki pridejo za nami. Črtomir Zoreč — Reci, kar hočeš, a tako mi je, kot bi mi gorelo pred očmi, pa zaradi zvezanih rok ne morem gasiti. — Tudi meni je bilo tako, preden sem odšel v gozdove. Bil sem prepričan, da bo vojske res v treh, štirih mesecih konec Zdaj se mi jasni z vsakim dnem bolj. Kaj pa Koritnik? Kakšen človek je to? — V njegovem življenju je vse zaslužek, trgovina. Imeti čim več. Zakaj vprašuješ? — Rad bi se o nečem prepričal! — Ako misliš iti tja, ti odsvetujem. V gostilno zahajajo Nemci. — Potem pa naj pride na pogovor. Bi ti to uredil? — Poskusim lahko, a ne verjamem, da bo kaj, se preveč boji. — Tako? In še nevarneje utegne biti. Kdo ve, kaj bi lahko pripeljal s seboj. Poiskati ga bo treba doma. — Rekel sem ti, da premisli. Veliko bi tvegal. — Golob, doslej smo se naučili že marsičesa. Nikomur ne bo prišlo na misel, da se prav v takem gnezdu lahko prikaže kak partizan. Golob je prikimal: — Misel ni slaba, a pazi se vseeno! — To prepusti meni, ti pa raje kako noč prespi na senu. Če te bodo morda iskal', od tam še vedno lahko uideš, je rekel Aleš in se izgubil v temo. govoril, ta že ve, zakaj mu zaupa. In Aleš? O Koritniku je tudi nekaj govoril in o tem, da se mora kmalu vse skupaj razjasniti. Če bodo res prišli po Jurča in druge tri, njega ne bodo dobili. Tudi Filip to noč ni dosti spal. Ves nemiren se je premetaval po postelji. Čutil je, da mu Aleš več ne zaupa. In zakaj ne bi smel več hoditi h Golobu? Najbrž mu je to prišepnil Golob, ki je videti ljubosumen. Kaj pa, če ga je obiskal celo on? Ljubosumen človek je vsega zmožen. Kdo bi mogel še biti? Ženska prav gotovo ne. Nemci tudi ne delajo tako. Tat ni bil, ker ničesar ni zmanjkalo. Ali pa ga je prehitro prepodil? Zakaj pa je bilo potem razmetano perilo in nekaj starih časopisov? Moral je biti kdo izmed Aleševih, če ne on sam? Sluti, da je bil on. Je res že tako nezaupljiv? Med zmedenim premišljevanjem je nekoliko zadremal in se spet prebudil. Najraje bi stopil h Golobu. Nemara bi tam dobil odgovor. Aleš gotovo ni daleč stran, a zdaj je nevarno. Razmišljanje ga je utrudilo in topla noč ga je premagala, da je oznojen zaspal. Sanjalo se mu je, da jc živ in mrtev hkrati. Vozil se je proti Zagrebu, vlak pa ni mogel nikamor. Premikal se je le toliko, da se je znašel v soteski in napadli so ga partizani. Potegnil je pištolo in nenadoma natanko vedel, proti komu mora streljati. Pritiskal je na sprožilec, počilo pa ni. Pa tudi on kljub kroglam, ki so žvižgale čisto blizu, Golob ponoči skoraj ni zatisnil očesa. Filipa, ki je bil nekaj let mlajši od njega, je poznal že dolgo. Po opravljeni kmetijski šoli se je Golob trdno oprijel kmetovanja in si z leti s pridnostjo utrdil domačijo, Filip pa je šel po svetu, nemiren, kakor je bil vedno. Golob se nikoli ni hotel ogrevati za različne politikante, Filip pa je pokazal, da je rad s tistimi, ki imajo moč. Nekoč je Filip speljal Golobu dekle, ki bi morda postala njegova žena, pa mu je Golob kmalu nehote vrnil, ko se je oženil kar z dvajset let mlajšo, privlačno, prijetno in vedno nasmejano Rozo. Njena rožnata lica in njene ok.ogline so vznemirjale tudi Filipa. Vsi so se čudili, da je vzela toliko starejšega in manj izobraženega moža, kot je bila sama. Lahko bi dobila kakega inženirja, uradnika, kogarkoli, pa je le prišla k njim, se je Golob spominjal in tolažil večkrat ter užival ob njeni brhkosti, ki je kar izžarevala slo po življenju. Ko je razmišljal o vseh mogočih nevarnostih, ki jih je gledal z drugačnimi očmi kakor Aleš, je spet zaslišal Rozin vabljivi smeh, s katerim je ukrotila radovedne policiste. Ta smeh ni bil samo krinka, je vrtalo v njem ljubosumje. Preveč ga pozna. Namenjen je bil čednemu podofi-cirju, ki jo je božal z očmi. In ko ji je potem to očital, ga je zavrnila: »Ti si pa dober! Zaradi teh nasmeškov si zdaj morda še doma.« »Preveč prijazna si bila. Kakor da si pozabila, s kom imaš opravka.« »Ne bodi smešen! Pa bi se jih ti otresel.« Vedel je, da ima prav, vendar se te čutil ujet. Preveč živa in razposajena jc znala biti zaradi svoje neugnanc ženskosti. Prav gotovo bodo policisti še prišli, pa ne bo vedel, ali zaradi vohlJanja ali zaradi žene ali zaradi obojega? Pa še Filip. Sprva jc bilo prav, da so se shajali tudi pri njem, zadnje čase pa ni bilo potrebe, da bi posedal v kuhinji. Slep bi moral biti, da ne bi opazil njegovih pogledov in gluh, da ne bi v njenem glasu včasih ujel rahle vznemirjenosti. Morda je pa le preveč v skrbeh zaradi nje. Toda njen smeh ga bo spravil ob pamet. Nemara ga bodo dobili prav zaradi tepa, ker ne bo dovolil, da bi se kdo vrtel okoli nje! Vendar pamet v roke! V gozd bo pobegnil. Alešu je laže. Tam dela po svoje in vsaj ve, da jc vedno v nevarnost i! Preden je zaspal, si Se ni bil na jasnem, česa se bolj boji: ali aretacije ali Rozine obrambe. In Filipa mora imeti na očeh. Z Gorskim bo ni bil ranjen. Rad bi se premaknil drugam, pa se ni mogel niti ganiti. In tako rad bi se. Bil je zadnji čas, kajti proti njemu so se stegnile neštete močne roke ... Spet se je prebudil, poten in še bolj v skrbeh, kot je bil prej. Začelo se je daniti. Aleš mi včasih pravi, da bom moral kmalu k njim, drugič pa spet, da doma največ koristim. Ko bo še bolj nevarno, je rekel, me bodo vzeli s seboj. In zdaj je nevarno. Vem, da je. Vendar jaz tja, k njim, ne smem! Nočem! Brez Gotskega bi me Aleš nemara kar odpeljal. Torej moram čimprej h Gorskemu. Kaj pa Golob? Ga bodo vzeli z onimi štirimi ali ne? Možak je blizu gozda, kaj lahko jo pobriše k partizanom? Nemara bi bilo to še najbolje. Bomo videli. Prej pa moram govoriti še z Rozo. Je pa čudno, da ga še niso pobrali. Kdo ve, če je prav, da vsi zahajamo tja. In kaj veš, kdo se vrti pred partizani zaradi Nemcev in pred Nemci zaradi partizanov?! Vznemirjeni Filip je sklenil, da se mora posvetovati z Gorskim, Alešu pa bo povedal, da je neki neznanec brskal po njegovem stanovanju. Bom vsaj videl, kako se bo vedel? je pomislil, kot bi že sumil Aleša, a si v boja/ni pred posledicami še noče in ne upa tega priznati. Ko se je znova prebudil, je bil že dan in misli so mu še vedno tičale v snočnjih dogodkih. Se enkrat je nehote primerja] sebe z Golobom, ki ju je gibanje proti okupatorju združilo. V tem klobčiču sta se znašla kakor pes in mačka, ki jima je gospodinja dala hrane v isto posodo. Renčita in pihata pa še vedno drug na drugega! Zjutraj so vaščani tam, kjer jc zvečer pokalo, našli mrtvega partizana. Govorili pa so, da so tudi policisti odpeljali enega svojih. čeravno je ljudi pretreslo, jih je premagovala tudi radovednost. Prihajali so Ogledoval prizorišče spopada in padlega fanta. Prišla sta tudi Martina in Filip. Dekle se je vso noč balo, da morda niso ubili Aleša. Če ga ne bi videla večkrat kot drugi in ne bi vedela, kod hodi, bi tudi ona nemara verjela v njegovo nedotakljivost in govorice, da se takih krogla ne prime. Tako pa j« premagovala mučen Itrah zaradi njecoverra drznega križarjenja po dolini. Ko je opazila mrtvega fanta, ji je ušel vzdih olajšanja: — Samo da ni Aleš! Filip, ki se ji je tedaj približal od zadaj, pa jc potiho rekel: — Sem že mislil, da so potolkli Aleša. Martina je bila preveč zmedena in hkrati potolažena, ker tam ni ležal Aleš, da bi iz bratovega glasu mogla ugotoviti, kaj pomenijo njegove besede. Oba sta torej mislila na Aleša. Martina je vidno pomirjena odšla proti doniu, Filip pa je še ostal. Zdelo se je, da bi mu bilo laže, če bi tam ležal kdo drug. Morda res AleS. kajti od prejšnjega večera mu je bilo jasnO vsaj to, da se je znašel pred nevidno nevarnostjo. In dogodki se bodo morali drugače zavrteti, da bo tudi on imel kaj od tega, vendar zdaj še ne. III Aleš je večino dni in noči prebil v dolini« Iskal je izdajalca. Nemci niso mogli vsega vedeti zgolj po naključju! Tisto popoldne je dolgo hodil po ovinkih in skritih stezah. Zvečer pa se je prikradel v hišo trgovca in gostilničarja Koritnika. Naletel je na njegovo ženo. Ko se ji je pokazal, se je ta kol zid bleda sescdla na stol in že hotela zakričati« Aleš ji je to komaj preprečil. — Zakaj pa tak strah? Saj sem vendar samo človek! je rekel, čeravno je vedel, da jo bo Pre* senetil. Koritnica ga je" nekaj časa gledala, ne da bi mogla kaj reči. Njen pogled je izražal smrtni strah, pomešan z nepopisnim začudenjem, kajti morda je zdaj tudi nadnje prišla zadnja ura. Nemci so večkrat pri njih. V hipu ga je prepoznala. Po sliki na lepakih. Nazadnje je le izdavila: — Kako ste si upali sem? Kako ste mog" priti? še vedno je lovila sapo in stiskala roke. — Ko so Nemci tako močni, in jih je tolik0' ste hoteli reči? Ali nekaj podobnega, je malce hudomušno izkoriščal prednost. Ženska, ki bila zelo brhka, je še vedno prestrašeno hlastala- — Mi nismo krivi. Kaj hočete od nas? Moza še ni. Iz nje je govorilo vse tisto, kar so nem-čurji govorili o Alešu. Gledala je njegovo roko* kot bi vsak hip lahko potegnila orožje — Le pomirite se! Kaj bi se me bali. Saj poznate. Kozarec vode vam bo spet pognal Kr v glavo. Ni se branila, in Aleš je pomirljivo vpraša1- — Kje pa je mož? Ženska je bila še vedno prestrašena, bala se je prav zato, ker je Aleša poznala. Počasi pa le strah prerasel v občudovanje, kajti od kar J bil Aleš partizan, ga Se ni videla, poprej pa za" njo ni bil zanimiv, že zato ne, ker jc bil 1/0 daljenega kraja. Pozneje je zaradi razpi*0 vedela, čigav je. Ker pa je spraševal po taO*j* mora zanj že biti nevarno? Od Nemcev je velikokrat slišala govoriti, da partizani skušaj Ubiti vsakega, ki je kdaj govoril z njimi. * ' njih pa so bili dostikrat, največkrat oficirji- ^a' to je strahoma zlogovala: ' . — Na sestanku na občini se je najbrž zadrta ■ Aleš ni mogel dolgo prenašati, da se ga žen ska tako boji in tudi to, da moža ni, se mu J zdelo čudno. Saj je bila že policijska ura. ■.. Nikar se me ne bojte! Kdo pa vam kaj hOv*' Če ga ni, ga bom počakal tu Z vami. Se enkrat je s pogledom preletel kuhinjo W potem sedel k mizi za vrata tako, da je hT-~ zavarovan hrbet, /.cuska se je /daj znova PrC' strašila, če bo čakal nanj, poten že ne mor biti kaj dobrega. Vendar je zbrala pogum J vprašala: — Kaj pa bi radi od njega? Morda tudi Ja lahko kaj pomagam? Aleš ni takoj zavrgel ponudbe, vendar je r kel: — Nekaj bi se pomenila. Pomoči pa ne od*U nJam! . da Ženska se je pomirila in ko je videla, Aleš kar mirno sedi, mu je ponudila: — Gotovo si prišel o 1 daleč. Bi kaj prig"** nil? Nenadoma ga je tikala. Hotel |e že reči, da tisti, ki rad da, ne SpnJ šuje, pa mu ni bilo treba, kajti že je postavu predenj krožnik Z mesom in kruhom. — Samo tisto orožje skrij pred man Nenu i ga Odlože, kadar jedo. _ Obraz, mu je preletel nasmeh, in res je °r**J strelko potisnil v kot za hrbet, pištolo pa V 'CP' d* je bila pri roki. k — Kaj bi m branili In ie i/ tako Čednih ro* Koritnica je zardela kot mlado deklef da J njena pravkaršnja bledica še bolj poudarila P jetno nasprotje. Mladi spoznavajo svet po svoje Želja vsakega mladega je spoznati čimvečji del našega planeta. Potovanje v neznane kraje, med ljudi z različnimi navadami in običaji, pomeni poleg zabave tudi pridobivanje znanja, ki ga ne nudi nobena šola. Taka potovanja krepijo mednarodno prijateljstvo, saj se večina mladih bori za mir v svetu, čeprav se srečujejo naključno in za kratek čas, postanejo prijatelji in drug drugemu pripovedujejo o svojih deželah, življenju, stališčih in pogledih na sodobna družbena "Ogajanja. Posebno študentje, ki obvladajo tuje jezike, radi Potujejo. Med počitnicami imajo za to dovolj časa. A čas ni vse. Za te reči je potreben tudi denar. Ta pa je žal redek gost v žepih študentov. Zato se je treba znajti. Z malo enarja in veliko dobre volje ter z željo po popotovanjih se nfi . PritJe- Najpogostejša rešitev je avtostop, ki je med mladimi zelo priljubljen. V poletnih mesecih vidimo lahko se polno tujcev z vseh koncev sveta, ki stojijo ob cestah ■ vztrajno dvigujejo palce. . Pred dnevi sem srečal prijatelja, ki se je vrnil s poti Po Evropi. Ime mu je Naglic Franc. Stanuje v Kranju in je študent matematika Na dolgo pot se je podal s prijateljem. Povedail mi je nekaj zanimivih stvari s poti m o avtostopu nasploh. • Zakaj si se odločil za tako dolgo pot z avtostopom? Do sedaj sem imel priložnost spoznati večji del Jugoslavije. Ker pa me je zanimalo, kakšen je svet onstran meja naše države, sva s prijateljem sklenila, da kreneva na pot. Zelo me privlačijo velika mesta in srečanja z mladimi ljudmi. Zakaj sva se odločila za avtostop, je znana stvar. To je med mla- dimi ljudmi najbolj razširjena in obenem najcenejša oblika potovanja. Če bi se odločila za vlak, bi kmalu ostala brez denarja. Avtostop pa jc zastonj in še zanimivejši povrhu. Srečaš mnogo ljudi, ustaviš se v krajih, ki te zanimajo, lahko se premineš .in spretneniš prvotno začrtano pot. 9 Ali lahko podrobneje opišeš vajin avtostop? S prijateljem sva imela nekaj prtljage, konzerve in spalni vreči. Jedla sva največ konzerve, kruh, marmelado, maslo, mleko itn. Včasih sva si na plinskem gorilniku skuhala juho ali pogrela konzervo. Spala sva največ v spalnih vrečah v bližini cest ali v parku, če sva bila v večjem mestu. Dvakrat ali trikrat pa sva bila v gosteh pri prijateljih, kjer sva tudi prenočevala. Kot vidiš je tako življenje dokaj neudobno, a se hitro privadiš in kmalu postane zelo prijetno. (Slišal sem, da doma še vedno spi v vreči poleg postelje). Težave se poiavijo tedaj, ko dežuje ali pripeka sonce in je treba stati ob cesti dalj časa. Moram priznati, da je avtostop v tujini bolj razvit in da nisva nikoli dolgo čakala. Nekoliko nerodno je tudi v večjih mestih, ko ne veš ne kod ne kam. Mnogo je treba prepešačiti, da prideš na pravo mesto. Katere države sta obiskala in kje vama je najbolj ugajalo? Na poti sva b;la nekaj več kot mesec dni. Potovala sva po Italiii. Švici, Franciji, An-gliii, Belgiji, Nizozemski, Nemčiji in Avtriji. Obisk vsake dežele je bilo posebno doživetje. Naiboli mi je ugajalo v Angliji. Večkrat sem slišal, da so Ansrleži. zadržani ljudje, a sem se lahko prepričal nrav o nns^otnem. Presenečen sem bil nad njihovo prijaznost io. Nekaj čudovitega pa so majhna mesta z značilnimi h'šami. % Se boš še kdaj podal na tako potovanje? Če bo čas in denar, se bom prihodnje leto zopet podal na pot, ki me bo vodila skozi velika evropska mesta. Letos nisem imel dovolj časa za ogled velikih mest in njihovih znamenitosti. Ze'o" si želim videti Španijo in Ažurno obalo. Največja moja želja pa je, da bi nekega dne z avtostopom prišel do Indije, dežele, ki me privlači že od nekdaj. Zaželel sem mu, da bi se -mu v prihodnje izpolnile vse želje in da bi še dolgo z uspehom dvigal paicc. M. Gabrijelčlič Franc Naglic aktivna moć varuie vaše perilo........... samo novi mixal ima aktivno moč nov i mixal te dm....._.................................... pri vašem trgovcu.............................................. ........................................... »zlatorog« mar ibor Življenje in delo na hribovskih kmetijah (17) Sv. Matevž poje popoldansko malico go *ep,embr" smo želi tudi praprot, ki jo je bilo po naših del °Vifl povsot' dosti. To je bilo precej grdo In zamudno Sr °" ^e'e smo tako, da smo vsako praprot posebej oilžele s po,err> pa smo ta stebla zadrževale na kolenih v napa i 55? ^e za cn snop, smo tega položile na tla, nato naE Kranj aH osebno v pisarni obrata od 6. do 14. ure. Dopustniki iz Amberga v Boru Tu * •jr r~ h Amberga so si v ponedeljek dopoldne ogledali tudi stavbo občinske skupščine, kjer *e Predstavnik skupščine Vid Pogačnik seznanil z nekaterimi gospodarskimi, komunalni ' Kulturnirni in drugimi posebnostmi kranjske občine. — Foto: F. Perdan Prijateljsko sodelovanje Kranja z zahodnonemškim mestom Amberg se je letos še razširilo. V amberškem časopisu (Amberg Zeitung) je bil 11. avgusta letos objavljen daljši članek pod naslovom Dopust v Kranju. V članku pisec omenja možnosti turističnega in športnega sodelovanja med mestoma Kranj in Amberg. Zaradi tega članka je v Ambergu in okoliških krajih za Kranj oziroma kranjsko občino zelo naraslo zanimanje. Tako je v hotelu podjetja Central v Preddvoru že preživelo dopust nekaj prebivalcev Amberga. Minulo soboto pa je prišla na enotedenski oddih v hotel Bor v Preddvoru še ena skupina iz Amberga. 19 turistov si bo v tednu dni ogledalo različne zanimivosti kranjske občine, obiskala nekatere turistične kraje v Sloveniji in podobno. Zares pester program jc za turiste pripravil hotel Bor v Preddvoru. Predstavniki podjetja Central so povedali, da so bili dosedanji prebivalci Amberga in okoliških krajev, ki so preživeli del dopusta v Kranju, zelo zadovoljni in je podjetje tako že sklenilo pogodbo za več obiskov skupin v prihodnji poletni sezoni. Skupino turistov, ki je v soboto prišla v Kranj, je v ponedeljek dopoldne sprejel tudi predstavnik kranjske skupščine Vid Pogačnik. A. Ž. Od plavžev na športna igrišča cijp okv,ru osnovne organ iza-« sindikata v železarni Je-k°nS--dcluje že več let tudi jo pS1Ja za 5Por"t in rekreaci- Pesten081"^ dda kor™sije je zuit ln k0«3*, uspeh in re-jr ■*> vsako leto zadovoljivi. «iha^V ^lani komisije večkrat trebJ0 me»d moznostmi in P°-t>ravami očitno uberejo vedno rj^tne f01' °b Koncu man" u8ota °;°be z zadovoljstvom lož]iiv Ja->°> °a so vsa razpo-Jlva sredstva porabili kar ^DolJ smotrno. a vprašanja o delu komi- sije je odgovarjal njen predsednik, tovariš Janez Jenko. »Kaj vsebuje letni delovni program komisije?« »Predvsem: obratna, med-obratna, medkolektivna tekmovanja in tekmovanja v okviru Združenega podjetja slovenske železarne.« »Koliko denarja namenite za množično rekreacijo delavcev?« »Vsako leto razpolagamo s približno 65 milijoni S dinarjev. To je vsekakor premalo in zadostuje le za uresničitev programa. Potrebovali bi več denarja predvsem za razširitev dejavnosti in razvoj materialne osnove. Največ denarja porabimo za vrhunski šport: za hokej, smučanje, košarko in odbojko, sledi množična rekreacija, nekaj denarja pa namenimo kot dotacije nekaterim društvom za novogradnje itd.« »Za katera tekmovanja je med delavci največ zanimanja?« »Za kegljanje na asfaltu, streljanje, balinanje, nogo- met. Vsako leto pripravimo prvenstvo železarne, v okviru katerega je okoli 50 različnih tekmovanj. 2e tradicionalna pa so postala medkolektivna tekmovanja, peteroboj, letne in zimske igre slovenskih že-lezarjev. Tudi letos smo organizirali pohod na Triglav, udeležilo se ga je 400 jeseniških železarjev. To je obenem najbolj množičen skupinski obisk Triglava nasploh. Prihodnje leto se nam bodo na pohodu pridružili tudi žele-zarji iz Siska. Letos prvič smo se udeležili četveroboja v Sisku.« »Kakšna je udeležba na teh tekmovanjih?« »Zabeležili smo 3400 nastopov in okoli 3000 udeležencev na vseh tekmovanjih. Od tega 400 do 600 stalnih udeležencev naših tekmovanj. Na športnih, letnih in zimskih igrah slovenskih železarjev, pa sodeluje le okoli 200 tekmovalcev. Udeležba ni tako množična, ker navadno nastopajo le najboljši športniki iz vsake železarne.« »Katere športne oziiroma rekreativne panoge bi bilo potrebno v prihodnje bolj razvijati in krepiti?« »Med delavci so najbolj priljubljene tiste športne panoge, ki ne zahtevajo prevelikih telesnih naporov: tenis, badminton in seveda smučanje. V bližini Jesenic, na Kresu na Koroški Beli smo zgradili manjši rekreativni center. Tam je krajša vlečnica, ki jo pozimi uporabljajo predvsem šolski otroci pa tudi starejši s Koroške Bele, Javornika in Jesenic. Vlečnico vzdržuje železarna. Naše želje moramo prilagajati našim možnostim, razpoložljivim finančnim sredstvom. Naša tekmovanja prirejamo na igriščih jeseniških športnih društev.c »Železarna Jesenice je edino podjetje na Jesenicah, ki se lahko pohvali, da najbolj skrbi za množično rekreacijo zaposlenih. Cemu se lahko zahvalite za tak uspeh?« »Nedvomno sistematičnemu, nemotenemu delu, ki se je začelo pred nekako desetimi leti, ko so v železarni zaposlili referenta za rekreacijo. Od tedaj dalje vsak delavec lahko izkoristi svoj prosti čas v zdravem okolju, ▼ športnih aktivnostih. To pa je tudi glavni namen našega dela.« D. Sedej Tekmovanje harmonikarjev 3. oktobra Nvii0 ? *e bU v Uka»»cu v Bohinju že tradicionalni Kravji bal, ki ga Je skrbno pri- Slk,°rna «v <»ru*tvo iz Bohinja. V programu Jc nastopila pihalna godba Iz Gorij, r^nšarjj j^Pbia lz Bohinja, pevski zbor Iz Bohinja in skupina narodnih noš iz škofje Loke. r^krbel u? pIanšarlcc so prikazale nekaj običajev lz življenja v planinah, za zabavo pa je ^ Z|)ru}s,rur"entalnl ansambel Gorenjci. Na prireditvenem prostoru se Je ob lepem vre-rai° veliko ljudi lz vse Slovenije, bilo pa je tudi nekaj gostov lz Avstrije in Italije. Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju, ki je pod pokroviteljstvom hotelov Ljubljana transport na Bledu in odbora Prešernove brigade nameravalo prejšnjo" nedeljo (12. septembra) organizirati tekmovanje hainiorukarjev na Pokljuki, je sklenilo, da bo tekmovanje v nedeljo 3. oki tobra. Tekmovanje so prejs% njo nedeljo odpovedali zaradi slabega vremena. Četrto tekmovanje harmonikarjev bo ob 11. uri pri gostišču ob ta* bornem ognju. A. Z* Hotel Creina v Lenardičevi hiši: Ker so oznako za kranjski hotel postavili tako nesrečno, so nekateri že spraševali pri Lenardičcvih, če imajo kaj prostih postelj. — Foto: F. Perdan Uhse Vsakih 6 sekund se nekdo obrne na Beate Uhse Beate Uhse je največja specializirana trgovina tega kontinenta za zakonsko higieno in spolnost, ki vam rada svetuje v zvezi z vsemi vprašanji življenja v dvoje. OBIŠČITE NAS NA IV. SEJMU OBRTI V CELJU OD 25. 9. DO 3. 10. 1971. Naši sodelavci vam bodo radi odgovorili na vaša vprašanja in vas seznanili z našimi izdelki. OD DO 20.000 60.000 K C AL / H m m _ tipov z vgrajenim bojlerjem ali brez V soboto avto rally Loka 71 V soboto in nedeljo bo AMD Skofja Loka pripravilo zanimivo tekmovanje — avto rally Loka 71. Rally bo ob vsakem vremenu. Tekmovanje je namenjeno preizkušnji turističnih vozil skupine 1 in 2 in spoznavanju športnih sposobnosti tekmovalcev in njih združevanje. Sobotno in nedeljsko tekmovanje se točkuje tudi za republiško prvenstvo. Poleg tega želi škofjeloško AMD popularizirati to vrsto športa med čimveč-jim številom avtomobilistov. Tekmovanje je precej zahtevno. Kar poglejmo. Tekmovalci morajo najprej pripeljati svoja vozila na tehnični pregled in na uvrščanje v posamezne kategorije in nato odpeljati na ocenjevalno vožnjo v doižini 677 kilometrov ter opraviti posebne preizkušnje: preizkus točnosti, hitrostne vožnje, starta in pospeševanja ter hitrosti. Ob koncu bodo vsa vozila še enkrat tehnično pregledana. Start prvega tekmovalca bo v soboto ob IS. uri s startnega mesta pred LTH. Proga je razdeljena na devet etap. Tekmovalci bodo vozili iz Škofje Loke, prek Sore in Medvod do Šentvida in nato nazaj čez Brnik, Kranj, Stra- HOTLI EMOTERM EMO CILJ 0A VSAKO HIŠO žišče in Crngrob do Škofje Loke. Od tu bo proga potekala po Poljanski dolini čeZ Žiri do Idrije in Nove Gorice, nato pa čez Vršič in prek Kranjske gore, Jesenic, Bleda, Bohinjske Bistrice, Železnikov, Podbrda, Cerkna, Poljanske doline, Lučin, Logatca, Cerknice, Ljubljane, Smlednika, Kranja in Cepul do Škofje Loke. -j* se meni loško kavo iz nove praiarn® V HOTELU Bor V PREDDVORU VSAK VECF.R (razen nedelje in ponedeljka) PLESNA GLASBA. Igrajo bratje Arnol s solisti. HRAN** sveže meso ŽIVIUA Prodam HRUŠKE (tepke in moštarice). Resman, Gorica 2, Radovljica 4612 Prodam KOKOSI. Cegelni-ca 1, Naklo 4727 Poceni prodam rablje" ŠTEDILNIK goran. Pipan Ivan, Radovljica, Kajuhova 9 4728 Prodam 6 m borovih PLOHOV in 1000 kg BETONSKEGA ŽELEZA, premera 10 mm. Koširjeva 12, Skofja Loka 4729 Prodam tri dobro ohranjene VZMETNICE z vložki, dvodelni UMIVALNIK (lijak) s Pipo. Subic Vinko, Drolče vo naselje 15, Kranj (Orel"-ki 4730 Prodam bukova in kostanjeva DRVA. Sp. Bela 5, Preddvor 4731 Prodam opremljen otroški «Portni VOZIČEK. Okroglo 16, Naklo 4732 Prodam še dobro ohranjeno SPALNICO z vložki za 80.000 S din. Jagrič, Koroška 49, Kranj 4733 Prodam italijansko PEC na ?)ie. Ambrož., Smledniška 21. Kranj 4734 Prodam dve POSTELJI z Umetnicami. Breccvič, Gospo Sv£tska 11, Kranj 4735 Prodam skoraj novo lutzo-Vo PEC, visoko 1,10 m. Ura sti^ 203, Kranj 4736 Prodam kovaško vzmetno g ADIVO (ajax). Lampe, Sp. Br"ik 69, Cerklje 4737 Prodam 2000 kg trboveljskega CEMENTA. Tatinec 6, **eddvor 4738 ^odam gradbeno BARA-4*5 in 1 m' SMREKO-K. Vovk, Valjavče-..ranj 4739 Pr • Prodam 1000 kg BETONSKEGA ŽELEZA, premera 10 mm po 430 din. Breg 36 a, Žirovnica 4743 Poceni prodam rabljeno SPALNICO in ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK. Kepic, Huje 17 a, Kranj 4763 MOTOMA Ko VI m " - »ii 1 m a ivi k. r. va 12D^SK. Vovk, Valji L". Kram wn NIK n **trtčni ST1 Ml N- Gosposvctska 4, Kranj Prodam FIAT 750, letnik 1965. Cesta na Brdo 54, Kranj 4744 Zaradi bolezni prodam ZASTAVO 750 (dostavno) z novim motorjem. Kidričeva 6, Kranj 4745 Prodam dobro ohranjen A.MI BREAK, 1. 1. 1969. Informacije 71-441 Jerala, Tržič, vsak delavnik od 6. do 14. ure 4746 Prodam FIAT 750, letnik 1966 in 1967. Galetova 5, Ko-krica 4747 Takoj prodam FIAT 750. Maček Viktor, Zg. Pirniče 19, Medvode. Ogled od 18. ure dalje 4662 Ugodno prodam VW, letnik 1960, odlično ohranjen, 20.000 km po prvi generalni. Ogled v petek, 24. septembra, od 15. do 18. ure in v soboto ves dan. Vito Zupančič, Kidričeva 71, Skofja Loka 4748 Nujno prodam FIAT zastavo 620 (2-tonski). Gregorčičeva 34, Cirčc, Kranj 4749 Ugodno prodam malo ka ramboliran RENAULT-16 TS, letnik 1970, prevoženih 20.000 km. Ogled od 14. ure dalje. Cadež, Cesta talcev 4, Skofja Loka 4750 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966. Ogled vsak delavnik od 15. do 17. ure. Zg. Bitnje 2, Zubtlica 4751 STANOVANJA Iščem DELAVCA za cemen-tarsko obrt. Likozar Marjan, Benedikova 18, Kranj 4683 MIZARSKEGA POMOČNIKA in VAJENCA sprejmem takoj. Plačam dobro. Stanovanje in hrana preskrbljeno. PETERNELJ JOŽE, strojno mizarstvo Skofja Loka 4717 GOSTILNA na VIDMU v Poljanah nad škof jo Loko — Dolenc Anica, išče DEKLE, ki jo veseli priučitev v gostinskem poklicu. Stanovanje in hrana v hiši, plača po dogovoru 4757 PEKARNA KRANJ Takoj zaposlimo DVA TRANSPORTNA DELAVCA v skladišču Kranj Pogoj: odslužen vojaški rok, fizično sposoben in stanovanje v Kranju. Osebni dohodek po pravilniku o OD. Kranj CENTER 22. septembra nemški barv. film KAMASUTRA ob 16., 18. in 20. uri 23. septembra prem. italij. barv. filma PAS NEDOLŽNOSTI ob 16., 18. in 20. uri 24. septembra amer. barv. CS film ČLOVEK IZ OKLA-HOME ob 16. in 18. uri, premiera franc.-nem. barv. film BALZACOVE GRESNICE ob 20. uri Kranj STORŽIC 22. septembra amer. film POLJUBI ME, NORČEK ob 16., 18. in 20. uri 23. septembra mehiški barv. CS film VELIKI UPOR ob 16., 18. in 20. uri 24. septembra italij. barv. film PAS NEDOLŽNOSTI ob 16. uri, nemški barvni film KAMASUTRA ob 18. in 20. uri ob 18. uri, italijansko-špan-ski barvni film CANYON CI-TY ob 20. uri 23. septembra franc.-italij, barvni film DVOBOJ PO SVETU ob 20. uri 24. septembra španski barvni film USODA NEKE 2ENE ob 20. uri Jesenice RADIO 22. septembra frahe. barvni film LABIRINT ZLOČINA 23. septembra amer. barvni film UPORNIK PRERIJE 24. septembra italij. barvni film V ČASU CHARLES TONA Jesenice PLAVŽ 22. septembra amer. barvni film UPORNIK PRERIJE 23. septembra amer. barvni W film ALARM — SATELIT 02 24. septembra amer. barvni VV film ALARM — SATELIT 02 Dovje Mojstrana 22. septembra amer. ban ni film PLES VAMPIRJEV Kranjska gora 23 septembra franc. barvni film LABIRINT ZLOČINA GOSTINSKA DELAVKA, dobra kuharica, vajena strežbe, dobi zaposlitev v bifeju. Sobote in nedelje proste. Bife Ramovž, Titova 225, Ljubljana _ 4758 Sredi avgusta najdeno žensko KOLO se dobi v Britofu 96. Kranj 4759 Pošteno kmečko dekle, staro 27 let, želi spoznati sebi primernega kmečkega fanta. Možna možitev na dom. Naslov v oglasnem oddelku OBVESTILA Tržič 22. septembra amer. barvni film ONI, KI ZAUDARJAJO PO ZNOJU IN SMRTI ob 18. in 20. uri 23. septembra amer. barvni film ONI, KI ZAUDARJAJO PO ZNOJU IN SMRTI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 22. septembra angl. barvni film BAGDADSKI TAT ob 18. in 20. uri 23. septembra amer. barvni film BODALO ob 18. in 20. uri 24. septembra amer. barvni film BODALO ob 18. in 20. uri Radovljica 22. septembra franc. barvni tilm MLDVED IN LUTKA Javornik DELAVSKI DOM 22 septembra amer. barvni VV film ALARM — SATELIT 02 Skofja Loka SORA 22. septembra amer. film PANCO IZ AKAPULKA ob 18. in 20. uri 23. septembra italij. barvni film AVANTURE ODISEJA ob 20. uri 24. septembra jugoslovanski barvni film TOVARIŠI PETRA GRČE ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 22. septembra jugoslovanski barvni film TOVARIŠI PETRA GRČ F. o* 17 in 20. uri 24. septembra meh. barvni film PANCO IZ AKAPULKA ob 20. uri 4740 KA 11 m ladica VOLCJA-"osta 5, Skofja Loka K„ • 4741 ^P.m SADNI MLIN in Pljuni T, pKF. in MOSTA-42 y" Y,'d't Janez, Poljšica ' Gorje Izdala in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Mošc Pljadc — Naslov uredništva In uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1, stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1 135 — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava Usta, ma-looglasna In naročniška »lužba 22-152. — Naročnica: letna 12, polletna 16 Q'n, cena za eno številko para. Mali oglasi: bc-»eda 1 din, naročniki Imajo popusta. Neplačanih oč- iščeni SOBO v Kranju od L oktobra dalje. Ponudbe poslati pod »inženir« 4752 Gostinski delavec išče samsko SOBO (opremljeno in ogrevano) v Kranju s posebnim vhodom. Plačam dobro. Ponudbe poslati pod »Dejan, hotel Creina Kranj« 4753 Mirno dekle išče SOBO v Kranju ali bližini. Informacije popoldne. Frecc Magda, Stritarjeva 2. Kranj. 4754 PLESNI TEČAJ za začetnike v delavskem domu Kranj vsako sredo, petek in nedeljo. Začetek v petek, 24. sep-tembra ob 18.30 uri 4761 POSESTI °glasov ne plačanih objavljamo. Prodam ZAZIDLJIVO PAR CELO v Šenčurju. Naslov v oglasnem oddelku 4680 Prodam ZAZIDLJIVO PAR CELO v Zasipu. Naslov v og-lasnem oddelku 4755 Prodam GRADBENO PARCELO na Po'.avcti. Izredna lepa Zupančič, Begunjska 9, Kranj 4756 V lepem turističnem kraju Gorenjske, 15 km iz Kranja oddam v dajem 11 ISO za nedoločen čas. Naslov v oplas-nem oddelku 4764 AKADEMSKI KOMORNI ZBOR KRANJ vabi k sodelovanju vse mlade, ki imajo veselje do zborovskega petja. Avdicije bodo 27. in 30. septembra ob 19. uri v pevski sobi gimnazije Kranj. GOSTILNA JERMAN v Po- dreči priredi v soboto, 25. septembra, PLES. Igral bo z elektronsko harmoniko, ca jedačo in domačo kapljico preskrbljeno. Vljudno vabljej ni! Razpisna komisija pri osnovni šoli Lucijan Seljak Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: razrednega učitelja na podružnični Šoli v Mavčičah za nedoločen čas; razrednega učitelja na podružnični šoli v Ber.nici za določen čas. Osnovna šola Simon Jenko Kranj razpisuje prosto delovno mesto razrednega učitelja na centralni šoli za določen čas. Zasedba prostih delovnih mest takoj po objavi. nesreče NEZGODA ZARADI VOŽNJE PO LEVI Na cesti prvega reda med Mejo in Kranjem je v soboto, 18. septembra, nekaj po polnoči voznik osebnega avtomobila Josip štirn iz Kranja zavozil v levem blagem ovinku na levo stran ceste. Iz nasprotne smeri je pripeljal v osebnem avtomobilu nemške registracije Nedžat Bajragič iz Mojstrane, ki je bližajoči se avtomobil opozarjal z lučmi. Voznik Stirn je zato močno zavrl, zaradi tega pa je njegov avtomobil zaneslo še bolj v levo in ga obrnilo za devetdeset stopinj. Kljub temu, da se je voznik Bajragič umikal na svojo levo stran ceste, sta avtomobila trčila. V nesreči je bil voznik Štirn lažje ranjen, na vozilih pa je za 20.000 din škode. PLES NA CESTI V soboto, 18. septembra, zvečer je v Podgori voznik avtobusa Mirko Vidic iz škofje Loke opazil skupino ljudi, na cesti pred gostilno pa je plesal Jože Conč iz Vižmarij. Voznik Vidic je zaviral in ustavil tik pred Cončem. Ta pa je zaradi vinjenosti izgubil ravnotežje in z glavo udaril v prednji del avtobusa. Lažje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. IZSILJEVANJE PREDNOSTI V križišču Kidričeve ceste in ceste drugega reda Skofja Loka—Kranj v soboto zvečer voznik osebnega avtomobila Franc Jenko iz Gorenje vasi ni upošteval prometnega znaka »Stop«. Po prednostni cesti drugega reda je pripeljal voznik osebnega avtomobila Marjan Govekar iz Kranja in avtomobila sta trčila. V nesreči je bil voznik Govekar lažje ranjen, sopotnica pa težje. Škode na avtomobilih je za 10.000 din. DVA MRTVA PRI LJUBNEM V nedeljo, 19. septembra, dopoldne je na cesti prvega reda pri Ljubnem voznik osebnega avtomobila Andrej Vončina iz Cerknega prehiteval avtomobil, ki ga je vozil Zlatko Samardžija iz Ljubljane. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal voznik Anton špes iz Celja, zato je voznik Vončina ostro zavil v desno pred avtomobil Samardžija. Pri tem jc oplazil njegov desni blatnik, zaradi česar je vozmka Vončino odneslo v desno s ceste, prehitevani avtomobil pa je odbilo na levo stran ceste v avtomobil Antona špesa. V nesreči sta na kraju nesreče umrla sopotnika Franc Vončina in Milan Samardžija. Hudo ranjeni pa so bili: voznik Zlatko Samardžija in sopotnika /oljko Samardžija ter Mirsad Lakota, potem voznik Andrej Vončina in sopotnik Anton Vončina, voznik Anton Spis in sopotnica Ana Superger. Lažje je bil ranjen le sopotnik Asim Cizmi. Škode na avtomobilih je za 60.000 din. L. M. Zahvala Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše ljubljene hčerke Marice Vodnik se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znar.ccm, ki so se poslovili ob njenem mrtvaškem odru, in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter s cvetjem zasuli njen prerani grob. Hvala tudi vozniku Petcrnclu Štefanu in vozniku rešilnega avtomobila iz Sk. Loke. Vsem, prav vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: ata, mama, stara mama, sestri Ivanka, Nežka, brat Marko in sorodniki Žetina, 19. septembra 1971 Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, dobrim sosedom, ki so počastili spomin mojega moža in in očeta Antona Grobina se iskreno zahvaljujemo. Posebna hvala sestram v domu Albina Drolca v Preddvoru za skrbno nego v času njegove težke bolezni. Hvala tudi duhovščini in vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih dneh. žalujoči: žena Štefka, otroci Štefka, Anton, Nada, Ida in Andrej Kranj, 21. septembra 1971 NOVOSTI Zahvala Ob prerani izgubi mojega dragega moža, očeta, brata in starega očeta Jožeta Jeruca - Marka iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam pomagali v najtežjih urah. Posebna zahvala delovnemu kolektivu tovarne Sava, Komunalnemu podjetju Tržič, kolektivu hotela Bor Preddvor, organizacijam ZB, ZRVS, gasilskemu društvu in pevskemu društvu Kokrica za poslovilne besede in tako itevilno spremstvo. Hvala tudi g. kaplanu za pogrebni obred, enako tudi zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma za nudeno pomoč. žalujoči: žena Anica, hčerka Jožica, sin Benjamin z družino, hčerka Dragica z družino, vnuki in vnukinje, brat Polde z družino in drugo sorodstvo Kokrica, žiganja vas, Ziirlch, Duplje Zahvala Ob prerani izgubi dragega mo/a, ata, starega ata U) strica Franca Ganeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, BOSedom, prijateljem in znancem, vsem darovalcem cvetja, posebno Is zdravstvenemu osebni bolnice Golmk, Zdravstvenemu domu Kranj In Mariji Križna] za /diavijeuie m lajšanje bolečin. Iskrena hvala gOSpođll /upniku dr. Francu Rozm mu, pevcem in gasilcem. Posebna hvala za poslov dne besede pri odprtem grobu. Žalujoči: žena Micka, sin Vinko, hčerke Dora, Rinca, Mari, Francka z družinami ter sestri Micka in Angela Naklo, 12. septembra 1971 V. letne športne igre ObSS Kranj V nogometu končana predtekmovanja V okviru letnih športnih iger sindikalnih podružnic kranjske občine so bila v petek končana predtekmovanja v malem nogometu. V zadnjih tekmah so bili doseženi naslednji rezultati: A skupina: Projektivno podjetje : IBI 0:3, IBI : Central 1-0, Iskra A : Projektivno podjetje 3:0, Iskra A : Central 1:0; B skupina: Planika : Živila 0:0, OS F. Prešeren : Iskra B 0:9; c skupina: OS L. Seljak : Iskra C 1:3; D skupina: Prosvetni delavci Preddvor : Jelovica 3:0, Kovinsko podjetje : Tekstil-mdus 0:2. 1 Lestvic ijančič zmagovalec AMD Kranj je v soboto organiziralo tretjo oz. zadnjo dirko za odprto prvenstvo Kranja v speedwayu z mopedi. Tudi tokrat je bila številna udeležba. Največ uspeha so imeli v zadnji letošnji dirki Kranjčani, saj so osvojili prva tri mesta. Najboljši pa je bil Peter Verbič. Na drugo mesto se je uvrstil A SKUPINA: Iskra A 4 3 1 0 7: 1 7 IBI 4 2 2 0 4: 0 6 KZSZ 4 1 2 1 5: 4 4 Central 4 1 1 2 4: 3 3 Projek. pod j. 4 0 0 4 0:12 0 B SKUPINA: Iskra B 3 3 0 0 15: 0 6 Planika 3 1 1 1 3: 1 3 Živila 3 0 2 1 1: 6 2 Oš. F. Prešeren 3 0 1 2 1:13 3 C SKUPINA: Sava 3 3 0 0 7: 0 6 Iskra C 3 2 0 1 6: 3 4 Oš. L. Seljak 3 1 0 2 4: 5 2 Merkur 3 0 0 3 0: 9 0 D SKUPINA: Tekstilindus 3 2 1 0 4: 1 5 Prosv. del. Preddvor 3 1 2 0 4: 1 4 Kovinsko podj. 3 1 1 1 4: 3 3 Jelovica 3 0 0 3 1: 8 0 Včeraj sta bila na sporedu četrtfinale in polfinale. V petek, 24. septembra, pa bodo igrale ekipe finale. Ob 15.30 bo tekma za 3. oziroma 4. mesto, ob 16.30 pa za 1. oziroma 2- mesto. P- Novak Skakalci zaključili prvi trening v ČSSR V nedeljo so se vrnili s ^dnevnih priprav v CSSR *Jaši najboljši skakalci, ki se Popravljajo za olimpijsko sezono pod vodstvom Ceha poteka Remzc. Vadbo so "Jej v Banski Bistrici in v ^oznovu. V tem času so imeli lu"i dve soboto nega mladinskega prvaka Bogdana Norčiča. Naslednji trening bodo imeli skakalci v prvi polovici oktobra v CSSR. J. J. Jože Fabijančič je zmagal v generalni razvrstitvi v letošnjem tekmovanju za odprto prvenstvo Kranja v speed-wayu z mopedi in prejel za nagrado nov moped. — Foto: F. Perdan pregledni tekmi, v Pa so nastopili na 65-n nanxlneni tekmovanju na ci v pr\ki P,asl»čni skakalni-Pili t :novu- kjer so nasto-ci gES* vsi najboljši skakal-VSe t • 111 "' ka| poUakov. da cUl tekme so pokazale, Danes redno kolo v G N L V gorenjski nogometni ligi bodo danes odigrali člani redno kolo. V Kranju na stadionu Stanka Mlakarja se bo ekipa Ranch bovs pomerila s Kropo, v Stražišču bo tek- ma Kranj : Lesce, v Trbojah Bohinj : Trboje, v Preddvoru Šenčur : Predvor, v Podbrez-jah AIples : Podbrczje in v Tržiču Naklo : Tržič. Vse tekme se bodo začele ob 15.45. triio :LV. naJboljši formi vsi mpi j s k i kan- ^identni o!, 'dati v m M. ranJtana Stefančič Na t*? ter Jeseničan Zaje. mah ingu in na dveh tek-ko0,K»P" se Je zelo izkazal od ^,n.atorec Janez Gorjanc, Avstrijec Kahr novi zvezni trener alpskih smučarjev mi tgarja jn letošnjega držav ajše generacije pa velja Predvsem Danila Smučarska zveza Jugoslavije je dobila novega trenerja za tekmovalce alpskega smučanja. Za dobo enega leta je Zah nedeljo Kolesarstvo odni Nemci na ■ w ™ JSI društvo tretjič miadinccv Tokrai /0 mladih je kolesarsko »led pripravilo že mednarodno dirko K/era"^. okr°8 Blejskega nad jc nastopilo meri ni,-""'"""1 ^lesarjev in m ' ' mi ,lu,i čredno moč- Mrij:!St°pstvi i* ZRN in Av-m. I, . f°Poln uspeh so do-osvojufl^^i.ZRN, saj ------ so **aj"oil, • P™'*1 Pet mest. vaićj V1',''1' da So t! tekmo-mladinski prvaki ZRN. Tekmovalci so morali prevoziti deset krogov v skupni dolžini 64 kilometrov. Zmagovalec Esch iz ZRN je vozil s poprečno hitrostjo 42,700 kilometra na uro. Od naših bi lahko pohvalili Mariborčana Bračiča, ki je zasedel šesto, in domačina Rakuša za deveto mesto. Organizacija v rokah domačega kluba in nekaterih blejskih hotelov jc bila dobra. -jg podpisal pogodbo Avstrijec Alois Kahr, ki bo vadil moško ekipo. Žensko ekipo pa bo prevzel Marjan Magušar, ki je doslej skrbel za državno člansko reprezentanco. Tehnična komisija SSJ je razdelila naše reprezentante in reprezentantke za novo sezono v dv© jakost ni skupini. Pri moških sestavljajo A skupino: Jakopič, Gašperšič, Kavčič, Jaunik, Pirnat, Bcr-nik in Kozdj; v B skupini pa so: Gazvoda, Bedrač, Stravs in Pesjak. Ženske — A skupina: Zu-raj, Cizej, Pirnar, Jež, Cer-poz; B skupina: Gazvoda, Jotif, Oitzl, Matvoz in Mikež. J. J. Jože Fabijančič, ki si je s tem priboril tudi prvo mesto v generalni razvrstitvi po vseh treh dirkah. Njegov najhujši tekmec Pavel Pintar iz Škofje Loke se je moral zadovoljiti v tretji dirki šele z osmim mestom. Vsekakor pa sta bila Fabijančič in Pintar najuspešnejša tekmovalca vseh treh dirk in sta zbrala daleč največ točk kot ostali. Tretjeuvrščeni po vseh treh dirkah Franc Špendal iz Tržiča je namreč zaostal za Pintarjem za 26 točk. Tudi v ekipni konkurenci so imeli na zadnji dirki največ uspeha Kranjčani, ki so tako postali tudi končni zmagovalci. REZULTATI: 1. Peter Verbič (Kranj) 32, 2. Fabijančič (Kranj) 31, 3. Boris Baje (Kranj) 30, 4. Andrej Pivk (Tržič) 29, 5. Janez Aleš (Kranj) 28, 6. Vinko Traven (Kranj) 27, 7. Miro Hribai (Kranj) 26, 8. Pavel Pintar (Skofja Loka) 25, itd.; gene ralni vrstni red: 1. Fabijančič (Kranj) 92, 2. Pintar (šk. Loka) 85, 3. špendal (Tržič) 59 itd. J. J. OD NEDELJE DO NEDELJE NOGOMET — V ZCNL so imeli gorenjski predstavniki polovičen uspeh. Najbolj so se izkazali nogometaši Triglava, ki so zmagali v Piranu. Pomembno točko pa so osvojile tudi Jesenice, ki so doma igrale z Usnjarjem neodločeno. REZULTATI: Jesenice : Usnjar 2:2 (0:0), Primorje : LTH 3:1 (1:1), Piran : Triglav 0:3 (0:2). Po tretjem kolu je v vodstvu Litija, Triglav pa je na drugem mestu, Jesenice so šeste, LTH pa deveti. Pari prihodnjega kola: Triglav : Zagorje, Jesenice : Piran, LTH : Adria. KOŠARKA — Vse tri ekipe z Gorenjske v moški SKL so zmagale. Visoki zmagi sta dosegli ekipi Kroja in Jesenic, ki sta na svojih igriščih dosegli nad 100 kosov. Triglav pa je zmagal v gosteh. Rezultati: Kroj : Nanos 128:71, Jesenice : Radenska 110:97, Trnovo : Triglav 73:82. Po 18. kolu je Triglav četrti, Kroj peti, Jesenice pa osme. Maribor, Jesenice Pari prihodnjega kola: Triglav Jezica, Ilirija : Kroj. V ženski SKL sta gorenjski ekipi pobrali ves izkupiček. Rezultati: Jesenice : Litija 62:42, Kroj : Maribor 66 70:65. V vodstvu so Jesenice, Kroj pa je na petem mestu. V prihodnjem kolu bo najzanimivejše srečanje na Jesenicah, kjer se bosta pomerili ekipi Jesenic in Jezice. Ekipa Jezice je na drugem mestu in zaostaja za Jeseničankami le 2 točki, škofjeloški Kroj pa bo igral v Ljubljani z Ilirijo. ROKOMET — Edini predstavnik v moški SRL ekipa Kranja je v nedeljskem kolu izgubila s Šoštanjem s 14:17. Zaradi tega poraza so Kranjčani zdrknili na predzadnje mesto na lestvici. V prihodnjem kolu bo Kranj igral v Brežicah ODBOJKA — V moški SOL je jeseniški Kovinar premagal Elektrokovino s 3:1, tekma Novo mesto : Kamnik pa je bila preložena. Po 4. kolu je Kamnik na 3., Kovinar pa na 4. mestu. V prihodnjem !.olu bo na sporedu gorenjski derbi Kamnik : Kovinar. V ženski SOL so Jcscničanke doma gladko premagale Kamnik s 3:0. Po 3. kolu so Jeseničanke na 3. me stu, Kamnik pa jc šesti. V prihodnjem kolu bo Kamnik igral doma z Brestanico, Jeseničanke pa s Partizanom. NAMIZNI TENIS — Na prvem republiškem turnirju za pionirje in mladince v Murski Soboti je med pionirji zmagal Kranjčan Novak, ekipa Triglava pa je zasedla 4. mesto. Med pionirkami pa se je najbolje i/kazala Zakojčcva, ki je bila druga. Med mladinkami je bila Trirdavanka Novakova druga, ekipno pa je Triglav /a sedel tudi drugo mesto. STRELJANJE — Na tekmovanju za pokal priklju čitve v Novi Gorici je zasedla prvo mesto ekipa strelcev iz Kranja, ki je dosegla kar 961 krogov od 1200 možnih ter tako že petič osvojila pokal priključitve. Kamnik je bil drugi, skofja Loka pa četrta. Med posamezniki se je najbolj odlikoval škofjeločan Tojkar. J. J. O L/AS SREDA — 22. septembra 1971 V nedeljo so v Zagrebu zaprli jesenski mednarodni veleseiem. Te 91. sejemske prireditve zagrebškega velesejma si je v 11 dneh ogledalo prek milijon in poj obiskovalcev. Sejem je obiskalo prek 80 tisoč poslovnih ljudi iz blizu 30 držav. Obiskali smo nekatera gorenjska podjetja na zagrebškem velesejmu in predstavnike povprašali, kaj pomeni ta velika prireditev oziroma kakšen poslovni uspeh je podjetje zabeležilo. DUŠAN MIHELIč, zastopnik podjetja šešir iz škofje I.oke: »Šešir je reden gost spomladanskih in jesenskih sejemskih prireditev v Zagrebu. Tako kot vrsta drugih slovenskih podjetij tudi mi na sejmu sklepamo posle s predstavniki domačih in tujih podjetij. Letošnjo proizvodnjo klobukov smo su er le i szpi odali pred sejmom, zato pa smo sedaj sprejemali prednaročila za zimo in prihodnjo pomlad. Tako kot prejšnja leta smo tudi tokrat z naročili zelo zadovoljni. Veliko zanimanje med kupci so vzbudili predvsem nekateri novi modeli, ki smo jih razstavili na sejmu.« VERA STOJKOVIČ, predstavnica veletrgovske-ga podjetja Kokra iz Kranja: »Naše podjetje I* več let na zagrebškem velesejmu kot izvozno uvozno podjetje predstavlja galanterijsko in metražno blago, plastiko itd. Ker na sejmu sodeluje tudi veliko naših partnerjev, je tO zelo lepa priložnost za sklepanj« poslov. I i tu. smo z dogovori oziroma poslovnim uspehom zadovoljni. Jaz sem sicer prvič na sejmu, vendar sem se na ta veliki živžav kar hitro navadila. Omenim naj tudi, da je naše podjetje edini uvoznik superdota (obloge za suknjiče) v Jugoslaviji.« BORIS DICIC, predstavnik Elana i/. Begunj: »Elan na zagrebških velesejmih ne sklepa poslov, čeprav smo že 15 let redni gostje. Mi samo razstavljamo. Letos smo razstavili kot posebnost naše proizvodnje športne čolne in magnetne smuči. Zagrebški vcle-sejem pomeni /a nas ma-niU-.taeijo, katere uspeh se pokaže čez nekaj mesecev, ko začnemo sklepati pogodbe. Skratka, naše pravilo je: pomembno je sodelovati, da te tisti, ki pridejo, poslovno ali kako drugače na sejem, ne pozabijo in se te spomnijo, ko jim ponudiš blago. Pokazalo se je, da je tak Sna pot od proizvodnje do kupea pravilna« V zadnjih letih smo nenehno povečevali izvoz. Za prihodnje se nam odpirajo nove možnosti v tujini, pa tudi doma bomo povečali prodajo.« A. /alar FRANC POPIT V ISKRI — Kranj, 21. septembra — Predsednik centralnega komiteja zvez« zveze komunistov Slovenije Franc Popit in član centralnega komiteja ZKS Zvone Dragan sta dopoldne obiskala kranjsko Iskro. V spremstvu predstavnikov združenega podjetja in kranjske tovarne ter kranjske občine in družbenopolitičnih organizacij sta si ogledala nekatere obrate in film To je Iskra. Potem je Franc Popit obiskal še Iskro Železniki in se s predstavniki podjetja, tovarne in družbenopolitičnih organizacij pogovarjal o gospodarskih in drug"* vprašanjih. — A. ž. — Foto: F. Perdan Sindikalna posvetovrr "a T Za predsednike in tajnike sindikalnih organizacij iz kranjske občine bo občinski sindikalni svet Kranj danes, jutri in v petek pripravil v Slandrovem domu v Radovljici celodnevna posvetovanja. Na posvetovanjih bodo obrav- navali pripravo samoupravnih sporazumov, program republiškega in občinskega sindikalnega sveta, delovne programe sindikalnih organizacij in priprave na delovne konference sindikalnih organizacij. A. 2. 71-letnica Ljubljana transporta V soboto so se na Bledu zbrali delavci podjetja Ljubljana transport, ki so že nad deset let v podjetju. Proslavili so 71 letnico podjetja. 500 delavcem so ob tej priliki podelili posebna prizna- nja. Na srečanju so poudarili, da bo podjetje, ki bo spre menilo ime in se preimenovalo v Viator, tudi v prihodnje skrbelo za razvoj prometne in turistične dejavnosti. Golnik praznuje Konec tega meseca praznuje Institut za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku 50-lchuco delovanja. V počastitev te pomembne obletnice Je prireditveni odbor /a proslavo pripravil obširen program proslav in prireditev. Prireditve se bodo začele že teden pred L oktobrom, ki uradno velja kot datum ustanovitve bolnišnice na Golniku. Predvidene so Športne prireditve, pikidk za čla- ne kolektiva, odkritje kipov ustanoviteljev In drugo. S lav nos i i bodo imele svoj višek L oktobra s slavnostno akademijo In podelitvijo odlikovanj in pri/nanj elanom kolektiva. Ker Je obletnica te ustanove pomemben dogodek v slovenski javnosti kot tudi jugoslovanski, bomo dogajanja ob obletnici Instituta za pljučne bolezni in tuberkulozo v našem časopisu podrobneje spremljali. Moški zbor iz Holandije gostuje v Kranju V nedeljo, 26. septembra, ob 1930 bo v Prešernovem gledališču koncert 42-čIanskcga moškega pevj skega zbora INTER NOS iz Holandije. Zbor bo pod vodstvom dirigenta «• Pasmansa Izvajal popularne skladbe Iz svetovne literature, med katerimi so tri priljubljene slovenske narodne pesmi. Koncertni program bo popestril tudi nastop sopranlstke Lenčke VVeersch Sodnik. Ob klavirski spremljavi Lic tipa* bo zapela tri so-lospeve s sporeda popularne glasbe. c Pevski zbor INTER NOS že tretjič gostuje v Sloveniji. Tokrat Je gost občinske skupščine Kranj i" Prešernovega pevskega zbora. Naslednji dan im» pevski zbor koncert v Ljubljani, kjer je gost mestnega sveta in godbe Ljudske milice. Koncert v Kranju bo r.a ljubitelje zborovske pesnil prijeten umetniški dogodek. Vstopnice za koncert so le na voljo v knjig«* ni Simon Jenko v KianJ1' P. L IV. SEJEM OBRTI IN OPREME OD 9. DO 18. X. 1971