Glasbeni vestnik. Glasbeni odsek »Deželnega slorenskega nčiteljskega drnštra t Ljubljani" je imel dne 23. t. m. sejo, ? kateri je uredil V8e potrebno za kurz za vzgojo pevovodij. Tečaj se je pričel že 13. t. m. in sestoji iz dveh teoretičnih delov in enega praktičnega dela. Več o tem prihodnjič! Tosca. Wagnerjeva godba, zahtevajoč nove oblike in nove muzikalne ameri, ki se kažejo predvsem v pravilapm združenju dramatičoega dejanja z muzikalno mislijo, ni oatala brez vtiska na moderno laško godbo. Ce je Wagner v svojih operah obdelal krasne mitične in herojske snovi, večinoma vzpte iz mitike starih Germanor, so se mladi laški komponisti z vao silo oprijeli dejstva, da ne leži naloga odra edino v tem, slikati človeštvu idealne in fantastične iluzijske podobe, temveč ustvarjati dela, v katerih se zrcali piavi, realni človeški živelj. Nastal je tako verizem, to je resničnost. Socialna drama je postala podlaga novi laški operi. Najplodnejši in najnadarjenejši komponist te vrste je Puceini. Rodil se je v Lucci 22. januarja 1858. Silna mizikalna iznajdljivost in individualna poaebnost njegovih del jih je spravila kmalu do Teljave. La Boheme, Tosca in Madam Butterfly stoje ataluo na repertoirju velikih gledališč. Ena najduhoTitejših njegovih oper je Toaca. Earakteriziranje nastopajočih oseb, tekoča melidiozna lepota poaameznih arij so posebnosti, ki so tej operi priborile priznanje in občudovanje vsega godbenega sveta. Dejanje, ki je samo zase že nekaj groznega in razburljivega in ki ga godba le še poglablja, zbuja v človeku strmenje. Vsak živee frepeče, in interes na stvari ostane do zadnjega momenta napet. Dejanje se rrši leta 1800. v Eimu. Dejanje je brutalno. Mučenje alikarja, umor Skarpije in usmrtitev Oararadosaija so scene, ki zbujajo trepet vsake žilice človekove notranjoati. Umevno je, da tako razburljivo dejanje zahtera ne samo izvrstnega pevca, arapak tudi umetnega igralca. Izvratna Toaca je bila g. Nordgartova. Ljubeča ia ljubosumna, izražujoča vse notranje boje, ae je povapela do viška v drugem dejaoju, ko je pela krasDO arijo BSamo lepoti dala sem življenje". Gospod Fiala je bil izborn, fin Moorio. Najbolj je gotovo ugajal v zadnjem dejanju, ko je pel v duetu s Tosco lepo in mogočno arijo BV ljubezni in svobodi." G. Vulakovič je bil v igri in v petju najboljši. Earekterizoval je izborno značaj vladnega obsolutista. Niti iskrice sočutja ni bilo v njegovi igri. Omeniti moram še, da je bila režija izborna in predvaem acenerija jako lepa iu okuaua in da je odgovarjala resuici. Zbor pa je bil po dolgem času zopet erikrat ua mestu, posebno koncem prvega dejanja, ko je pel vehčastni nTe Deum".  S. 0.