Uvod Začrtane cilje gospodarskega razvoja, ki smo jih opredelili z družbenim planom 1976—1980, smo v ne-katerih vidikih uresničHi. Dnužbeni proizvod, ki smo ga planirali s stopnjo rasti 6 °/6 letno, bodosežen. V deležu družbenega proizvoda je bila družbena produk-tivnost višja kot novo zaposlovanje v relativnem me-rilu, dočim je bila struktura Jiovih prilivov v zaposlo-vanje dokaj neugodna. Šele v letu 1980 so se začeli novi prilivi pokrivati z zahtevami OZD po novih ka-drih. Prizadevanja na področju goapodarskega, pro-storskega in socialnega razvoja v pogledu doseganja zastavljenih ciljev so bila često tudi onemogočena, ker v procesu samoupravnega planiranja vsi para-metri niso vedno delovali usklajeno, zato je bilo po-trebno z vsakoletnirhi smernicami korigirati stopnje rasti. Zlasti je to veljalo v prvih letih za področje materialne proizvodnje, ki je kazala tendence višje rasti kot smo jih planirali, dočim smo v letu 1980 rast zmanjšali zaradi sprejetih stabilizacijskih ukre-pov. Industrijsko rast je pogojeval sicer visok doho-dek, ki pa se je le počasi prelival v prestrukturiranje gospodarstva. To je imelo za posledico nekatere ne-dokončane investicije, ki se bodo prenašale v srednje-ročno obdobje 1981—1985. Tudi cilje, ki smo si jih zadali na področju zunanjetrgovinske menjave, so bili več kot doseženi. Uvoz smo v celoti pokrili z izvozom. Izvozna usmerjenost je v preteklem obdobju kazala stalno tendenco rasti. Na področju urejanja prostorskega plana so se nekatere naloge prenašale vse v leto 1980, nekaiere pa bo potrebno prenašati tudi v obdobje 1981—1985. Tudi na področju komuJialnega in stanovanjskega delovanja bomo nekatere naloge prenesli v novo ob-dobje. To so predvsem izeradnje sosesk: Stara cerkev ŠS 4/1, SS 81 Dravlje, SS 8/2Nove Dravlje in ŠS 10 Draveljska gmajna. V družbenih dejavnostih nismo uspeli v otroškem varstvu realizirati načrtovanega vključevanja otrok v družinsko varstvo, pri vzgoji in izobraževanju ni rea-lizirano 15 % vključitev učencev v COŠ ter 25 % vklju-čitev v podaljšano bivanje. Vključitev načrtovanih 10.450 učencev v 1980 y šole ne bo realizirano zaradi zaostajanja v stanovanj-ski gradnji. V kulturi niso bile realizirane sanacije kulturnih domov v več krajevnih skupnostih, kakor tudi nepripravljena lokacijska in investicijsko-tehnič-na dokumentacija za kulturni center v Šiški in mla-dinski center v Šiški. V telesni kulturi nismo izgradili športno-rekrea-cijskih ploščadi v KS, nisrno uvedli zdravstvenih kar-tonov ter vpeljali sofinanciranja akcij letovanja in varovanja otrok iz VVO in OŠ ob sodelovanju social-nega skrbstva. Manj nerealiziranih nalog je bilo na področju zdravstva. Socialno skrbstvo je realiziralo vse naloge, enako tudi razisikovanje, realizirane naloge na področ-ju zaposlovaiija še tudi ne pomenijo kvalitetne pre-obrazbe v zaposlovanju ter izipolnjevanju dogovora o minimalnih standardih pri zaposlovanju pri vseh novih zaposlitvah. V preteklem srednjeročnem obdobju smo po-membne naloge predvideli iz področja SLO, varnosli in družbene samozaščite, ki so bile dokaj uspešno izpolnjene. Pomembno je dejstvo, da smo v sistemu izpolnjevanja znanja pripadnikov TO uvedli reden pouk, kar se je pokazalo ob bojni pripravljenosti, ki smo jo imeli priložnost spoznati v saptembiu 1980. V ipreteklem srednjeročnem obdobju smo bili priče stalnega spreminjanja asociacij združenega dela ob združevanju v DO in SOZD, kakor tudi cepitve na TOZD in da je ta proces, resda umirjen, še vedno pa prisoten v našem gospodarstvu. Enako je tudi pri oblikovanju novih krajevnih skupnosti, saj se je šte-vilo KS od 21 v letu 1976 povečalo na 29 KS v letu 1980. Delovanje krajevnih skupnosti v delegatskem sistemu DPS in SIŠ se je dnočno krapilo, po svoji vsebini pa je vse močneje prisotno v vsem sistemu odločanja. Če bi morali ocenjeyati preteklo srednjeročno obdobje z vidika iieizpolnjenih nalog, potem je treba reči, da so objektivne okoliščine bile poglaviten fak-tor, da naloge niso bile izpolnjene. Delavci, delovni ljudje in občani, združeni v družbenapolitičnih orga-nizacijah ter v delegatskih bazah so v preteklem ob-dobju z zrelo kritiko ocenjevali dasežene uspehe ter s polno odgovornostjo sprejemali v skupščinah DPS ali SIS tekoče ekonamske politike, ki so bili name-njeni odpravi pojavljajočih se deviacij od začrtanih ciljev. Morda so srednjeročni plan .spremljale nedoreče-ne usmeritve, preveč smelo in brez materialne mož-nosti začrtani cilji, ki se niso mogli vselej realizirati. Tudi izkušenj ni bilo toliko. Vse to naj bi se v sred-njeročneni planu 1981—1985 ne ponovilo. Družbeni plan občine Ljubljana-Šiška, ki ga predstavljamo, po-meni končni akt naslednjih dokumentov, ki smo jih sprejemali doslej: .— Analiza razvojnih možnosti republike, mesta Ljubljane in občine Šiška, (1979) — Resolucija o družbenoekonomskem razvoju Jugoslavije in Slovenije 1981—1985, (1979) — Sniepnice za pripravljanje družbenega plana mesta Ljubljane in občine Šiška, (1980) — Doaovor o tameljih družbenega plana SR Slo-venije za obdobje 1981—1985, (1980) — Dogovor o skupnih nalogah medobčinskega so-delovanja občin ljubljanske regije, (1980) — Doaovor o temeljih družbenega plana mesta Ljubljaner(1980) — Doeovor o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška, (1980) — Samoupravni sporazumio temeljih plana SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti re-publike, območja, mesta Ljubljane in občine. (1980) ¦ Družbeni plan občine Ljubljana-Šiška je sestav-ljen v smislu določil 141. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja iz naslednjih vsebinskih po-glavij: — cilji in politika gospodarskega in socialnega razvoja in urejanje prostora v občini; — naloge na področju dejavnosti, ki so skupne-ga pomena za skJadnejši gospodarski, socialni, pro-storski razvoj, zlasti na področju komunalnih dejav-nosti, stanovanjske gradkve, prostorske in urbani-stične ureditve ter izikoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi, kakor tudi drugih dejavnosti, ki imajo pomen za življenje in delo delavcev, delovnih ljudi in občanov v občini; — temeljna razmerja v delitvi dohodka ter te-meljni odnasi na področju osebne iin splošne porabe ter splošne bilance sredstev in naravnih virov; __^^ .— ustvarjanje pogojev za razvoj kadrov in za zaposlovanje; — usmeritve in naloge na področju varstva in zboljšanja človekovega okolja; — krepitev obrambne sposobnosti, varnosti in družbene sarnozaščite; — obveznosli, ki jih je občina prevzela z dogo-vorom oziroma dogovori o temeljib družberiega plana republike in dogovori o skupnih temeljih planov z eno ali več občinami. Družbeni plan občine vsebuje tudi usmeritve in okvire za ukrepe ekonomske politike in druge ukrepe, ki jih organi občine sprejemajo skladno s svojimi uslavnimi pravicami in dolžnostmi.