Dopisi innovice. Učiteljska skupstina za okolico Ljubljane na Verlniiki dne 26. ju- lija 1880. Predsednik g. A. Wisiak otvori sejo, pozdravljajoč zbrane učitelje, konstatuje polno število in naznanja, da je povabil g. deželnega poslanca Kotnik-a in g. dekana, ktera sta pa svojo nenavzočnost opravičila. Predstavi g. Andreja Praprotnika, kteri je sejo počastil s svojim pohodom. Voli si g. Papler-ja z namestnikom. Per acclamationem se volita zapisnikarja g. g. Gregorin in Podkrajšek. Na to naznanja g. predsednik svoje opazke: Jezikov nauk: Učitelj naj tirja pravilno slovnično izgovarjanje besedi, uatančno izgovarjanje končnic, šolske naloge naj se vestno popravljajo; posebno naj se pazi na slovnične napake: otrok mora pravilno pisati in brati. Izobraževanje materinega jezika je naj važnejši faktor v šoli. Učni načrt naj se natanko izpolnuje. Pri lepopisji naj se pazi na lego in obliko posameznih pismen, da se ne bo nahajalo v šoli le mehanično prepisavanje iz table, kjer se učitelj nič ne briga, kako se piše. Pri številjenji naj daje učitelj le praktične naloge, otroci naj bodo preskrbljeni z Močnik-ovimi računicami: vsaj so te knjige tako po ceni in poleg tega se dobiva toliko ubožnih knjižic te baže. V realijah naj učitelji skerbe za napredek pri učencih, kajti te vednosti imajo od dne do dne večjo važnost v življenji. Ne sme se pa preveč časa pri tem potratiti na škodo jezikovemu nauku. V petji se v šoli premalo podučuje, ker se učitelji neopravičeno izgovarjajo, da otroci nimajo poslulia. — Za telov&dbo nimamo žali Bog niti pripravnih prostorov, niti telovadnic, toda postavno določenih ur se mora natanko držati. Kmetijstvo se mora praktično obravnavati, posebno to velja za poduk v drevoreji in v vertnarstvu. Pokaže nam zelo praktično knjigo »der Gartenbau«, ktere podari šoli na Ježici. Naznanja nam, da je učiteljska knjižnica sedaj pri sv. Petru v Ljubljani pod varstvom g. Adamič-a. Učitelj naj posebno gleda na šolske knjižnice, da se po njih ljudstvo izobražuje. Krajneinu šolskemu svetu naj se prigovarja, da bolj marljivo skrbi za kurjavo in snaženje šolskih sob. G. Stojec pripelje na to 11 dečkov in 4 deklice v šolo, da jih podučuje v jezikovem nauku. Pokazal jim je gole in s prilastki razširjene stavke. Obravnaval je tudi 91. berilno vajo »Pastir«. (II. B. str. 140.) Potem nastopi g. Levstik in obširno razlaga velikost, obliko in sukanje naše zemlje. Otroci zapojo dve pesnici: »Kranjska dežela< in »Moj dom« in otidejo. G. predsednik pokaže »Musil-ove, Grubbauer-jeve in Greiner-jeve« lepopisne knjižice, ter priporoča njih rabo. Posebno poudarja, da imajo Musil-ovi zvezki lepe slike naše preslavne habsburgske cesarske rodovine; te nam posamezno na zvezkih in vse na eni veliki poli pokaže. Vse to daruje šoli na Vrhniki. Za naravoznanski poduk so posebno pripravne velike podobe; ena takih predstavljajoča levov rod podari Vrhniški šoli. Učitelj g. Peter Cebin govori o kratkovidnosti, in nasvetaje nekaj sredstev, kako se tej more zapreči. —- Pri debatah se sprejme resolucija g. Kuharja, da naj se pri prihodnem sestavljanji beril pazi na to, da se uverste sestavki, ki govore o posameznih udih človeškega telesa. G. Borstnik se pritoži, da so računice, posebno pa ulomki (drobci) v njih predrobno tiskani; otroci si morajo pri tako drobnem tisku oči pokvariti. G. Črne navaja za vzrok kratkovidnosti tudi to, da otroci pišejo šolske naloge o nepravem času. G. Adamič trdi, da si otroci dostokrat oči pokvare, ker grede bero. G. Gregorin zopet pravi, da so kratkovidni otroci le po mestih doma, in uže taki v šolo pridejo, in da tudi 1 dom premalo na to pazi. G. Eemic terdi, da si otroci pri rokotvornih delih,> katera se po noči opravljajo, oči pokvare. G. Krnc predsednik okrajnemu učit. bukvarničnemu odseku poroča oj >bukvarni«; le-ta ima 239 knjig brez časopisov. — Časopisi »Alte undj Neue Welt«, »Heimat« naj se obderže, drugi opuste. Dohodkov je bilo 101 gl.j 39 kr., troškov 40 gl. 28 kr., tedaj še ostane 61 gl. 11 kr., za to naj senaroči: »Valvazorja« zadnji zvezek. Vsa knjiga se bode dala vezati. Eačunej bosta pregledala g. g.: Punčah in Fr. Praprotnik. Volitev stalnega odbora in bukvarničnega odseka. — Po nasvetu g.l Eežka ostaneta bivša. — Vse točke dnevnega reda so bile sedaj obravnane, ing. predsednik sklene sejo s kratkim govorom, končavši s 3kratnim slavo-klicemj svitlemu cesarju. Vsi navzoči so zapeli >cesarsko pesem« in seja je bila zatvorjena.|lz ljubljanske okolice. (Gratis knjige, novi abecednik, cesarska pesem,razlika v besedah po šolskih knjigah). Kar zadeva gratis knjige, ne bom omenjal njihove velike potrebe, ne njihvporabe, ampak svojo misel hočem izreči o njih razdelitvi, katero izveršujejoc. k. okrajni šol. sveti dotičnim kraj. šol. svetom, oziroma šol. vodstvom. Pred kratkim dobil sem takšne knjige že za prihodnje šol. leto 1881, in vesel tegapodvizanja že zato, ker iz skušnje vem, da se mi s tem pospešuje red in podukv šoli. Zelo zavzel pa sem se pri tej podelitvi, da sem prav take knjige prejel, katerih imam od prejšnjih let že sedaj na ostajanje in tacih kar nič, ki bi jih naj bolj potreboval. Tako n. pr. nisem dobil letos druge, tretje, četerte računice prav nobene. Skozi pet let nisem dobil ne ene četerte računice, nasprotno pa od druge, tretje računice le po tri v vseh petih letih. Od kod pa ta razdelitev in zakaj taka? Eaztolmačil sem si to tako-le: Okrajni in prej deželni Sol. sveti dobivajo vsako leto iz c. k. založbe po določeno število vsake verste teh knjig, več ali manj! Ker pa morejo krajni šol. sveti, oziroraa šol. vodstva prositi le za knjige njem povoljne, se tudi njih prošnje vslišijo, in od tod ravno ta napaka. Zastopniki okraj. šol. svetov bi mogli za to skerbeti, da bi vsaka šola vsake verste teh knjig po nekaj dobila, ker tu se mora gledati, da se vstreže šolam ne pa osebam učiteljstva, ki le začasno na njih službujejo. Vzemimo, da ima okraj 30 Sol; sedem jih prosi za take in take knjige, katerih prošnje se tudi vslišijo ali ne dobi druzih 23 šol samo one knjige, ki še čez ostanejo ? Ker je tak prošnjik n. pr. prosil samo za drugo in tretjo računico, je morala potem kaka druga šola samo pervo dobiti, katera se potem leto za letom še nova brez vse rabe le v šolski omari hrani in praši. Kaj pravite dragi tovariši drugi o mojem mnenji! Ni še dolgo, ko je »Tov.« hvalil novo vravnavo g. A. Razingerjevega in A. Žumrovega abecednika in me to tem bolj veseli, ker sem tudi jaz z njim enacega mnenja. Novi abecednik ni preobširen, ne toliko prepičel in kdor bi se nad pisavo spodtikal, mu lahko rečemo: »Poskusimo veliko, obderžimo pa naj bolje.c Sploh je pa prememba večkrat dobra reč. Zlasti mi dopada tudi to, da se niso v zadnjem delu vsa tako praktična berila iz starega zavergla. Le eno berilo bi si bil še zelo, zelo želel prideržati iz starega abecednika, in to je 20. berilo: »Bodi reden in čedenc. Kakor nalašč je bilo to berilo za kmetske otroke. Očital sem otrokom, da je bila Katarina tudi ubogih starišev, kakoršnih je po deželi čez mero i. t. d., in vendar je bila redna in čedna. V obče zdel se mi je vsaki stavek tega berila za šolsko mladino zlata drobtina, ker se ni le mnogo o hišnem in šolskem redu dalo podučevati, temveč tudi govoriti o snažnosti pri ubogih. Kmetje sploh mislijo, da le bogat more snažen in reden biti. Pri letošnji učiteljski konferenci na Verhniki 26. julija zapeli smo učitelji konec nje dvoje cesarskih pesem t. j. dvoje tekstov in eno arijo. Eni smo peli: >Bog ohrani, Bog obvari« i. t. d. V tem redu se nahaja cela pesem v začetnici in v novem drugem berilu — tudi je v Ž.-E. abecedniku. Drugi so peli: »Bog obvaruj, Bog ohranic i. t. d., a ta se nahaja v starem drugem berilu in v >Slavčeku«. Kdo je imel bolj prav ne vem, ker se nismo nič o tem razgovarjali. Vsekako bi bilo pa treba edinosti v tej pesmi. Strokovnjaki naj nam povedo, katera prestava je boljša, perva ali druga, ker ta razlika se je vsled »Začetnice« in novega II. berila tudi letos v šolah prikazala. Ko je bila zadnji dan šolskega leta perva iu druga skupina ob enem v eni sobi cesarska pesem zapela, se mi je ravno ta nepovoljnost primerila. Upam da nam bo vredništvo kaj o tem vedilo svetovati !*) Okoličan. Iz Ljubljane. Mesec avgust je bil letos prav odličen mesec SveČatiOSti. — 8. je praznovalo katoliško rokodelsko društvo 251etnico svojega obstoja. Prišle so k tej slavnosti deputacije raznih mest. Značaj te slavnosti je bil katolišk in mednaroden. — Društveniki so bili pri sv. maši, pri pridigi, svoje veselice so imeli v čitalnici; govorilo in napijalo se je največ po nemški, a to ne iz preziranja domačega jezika ali iz zaničevanja do Slovencev, marveč iz vljudnosti do tujih gostov, ki so bili v večini nemški. — 15. je praznovala požarna straža desetletnico svojega obstoja. Prišle so deputacije od vseh vetrov, tudi izjugovzhoda, in veter, ki piše od tam, razpodil je nemčurske oblake, ki so se bili nakopičili nad belo Ljubljano, in nevoljni so rekli nekateri: Pokaj smo prišli gledat te »bindische« v to bindisch mesto? — 22. pa se je praznovala v Kepnjah Vodiške fare kake 3 ure od Ljubljane stoletnica »Kopitarc-jevega rojstva. Kdo je bil Kopitar, kaj je storil zaSlovence in zaSlovane, to ni neznano čitateljem našega lista, kajti profesor JVIarn nam je uže od novega leta Kopitarja — velikana učenosti — kazal iz njegovih spisov. — Na rojstvenem domu Kopitarja se je odkrila tam vzidana plošica z napisom: Tu se je rodil dnč 21. avgusta 1780. Jernej Kopitar. Postavili njegovi častilci ob stoletnici. Slavnost ta pa je imela skoz in skoz naroden značaj. — Zastopani so bili Slovenci iz vseh krajev, vdeležil se je svečanosti razen učenih stanov tudi prost narod, ki se čedalje bolje zaveda, in ve ceniti može, ki se trudijo za njego izomiko. Praznovalce so po vseh vaseh, koder so šli, slovesno sprejemali in radostno pozdravljali. — Slava tedaj našemu kmetskemu stanu, ki pošilja izverstne možake v deržavne in cerkvene službe. Kdo je mar, to je slovenski oratar! j\a ženskem učiteljišči tukaj se ima z drugim letom po naredbi ministerstva kršanski nauk učiti v slovenskem jeziku. — Beržkone se bode še veliko vode v Saro steklo, predno začnd tudi v drugih predmetih poučevati v slovenskem jeziku. *) Stvar je verlo zanimiva, a odločevati imajo šolske oblasti, tedaj je zelo umestno, ako se šol. oblasti opozore na to okoljnost. Učiteljska zborovanja. — 23. t. m. ima vdovsko učiteljsko ilruštvo svoj redni občni zbor. V četertek 23. je v mestni farni cerkvi pri sv. Jakobu sv. maša ob 8, in ob 9 se začne zborovanje. Kazen pri občnem zboru navadnih toček pride na diicvni red tudi prošnja vpokojenega učitelja M. K. iz Ž. za vsakoletno podporo poleg njegove učiteljske penzije. Na priliko ob 10. uri zboruje potem slovensko učiteljsko društvo. Na dnevnem redu je: 1. Kako naj bi se učiteljišča prestrojila, da bi ugajala sedanjim potrebam ljudske šole na Kranjskem in sploh po Slovenskem. 2. Eazgovor o slovenskih šolskih knjigah. 3. Pouk v kmetijstvu v ljudski šoli. Pri tej priliki omenim, da je c. k. deželna vlada društvo poterdila dne 11. oktobra 1874 št. 7808 in da se §. 3. dr. pr. glasi tako-le: »Da društvo doseže svojo »namero, misli sklicevati shode, pri katerih bode se sklepalo v rečeh, ki >zadevajo odgojo, poduk, in sploh dolžnosti in pravice ljudskih učiteljev; na »dalje misli tudi v tem smislu pošiljati peticije in resolucije postavnim zasto»pom i. t. d.« »Narodna šola« ima tudi ta dan svoj občni zbor. Eazen navadnih toček pride poročilo o »pisnih in risanskih zvezkih«, kakoršnih si misli naročevati »Narodna šola« in potem razpošiljati šolam. Tovariši, čas je, da se predramite in z mirno, dostojno besedo poveste, kakošne nazore imate o šolstvu, in kak dub vas navdaja; odločiti se vam je, ter vstopiti k svoji stranki, kdor hoče vstreči vsem, navadno se vsem zameri, in les, ki se vsakemu vetru všibi, tudi za podpornjo ne more biti. Zborovalo se bode na starem tergu hiš. štev. 13., I. nadstropje. Cesarjeva petdesetletnica se je 18. avgusta prav svečano povsod, vzlasti pa v Ljubljani, praznovala. Mesto je bilo nekaj še od slavnosti požarne straže 15. avgusta okinčano, a 17. in 18. je bela Ljubljana postala pisana. Hiše so bile okiiičane s cesarskimi in narodnimi zastavami, na zvefier 17. je bilo mesto krasno razsvitljeno, še skoro lepši, kakor o 251etnici cesarjeve poroke. Vsa sijajnost se je pa nakopičila pred hišo c. k. deželnega predsednika, kamor sejevstopil: »Sokol«, »veterani« z godbo, »požarna straža«, in čitalnični pevci, kateri so zapeli troje pesni, ter se je prekrasno petje razlegalo po mestnih ulicah, kjer je bilo uže natlačeno-polno radovednega občinstva. Drugi dan je bila v »Zvezdi« vojaška maša i. dr., kakor sicer ob cosarjevem godu. Gotovo je ljudstvo raznili narodov ta dan iz dna serca spregovorUo: Bog obvaruj, Bog ohrani nam cesarja, Avstrijo! Deželoi zbor Kranjski. 6. seja dne 28. junija. Dr. pl. Schrey poroča za flnančni odsek o proračuuu normalno-šolskega zaklada za 1. 1881. s potrebščino 199.311 gld., zakladora 15.551 gld. 72]/2 kr., primanjkljejem 183.759 gld. 27J/a kr., ki so potrdi in sklene: Primanjkljej v celem znesku 183.759 gld. 27 Y2 kr. naj se pokrije z deželnimi dokladami za normalno-šolski zaklad od neposrednjih davkov, od katerih se tudi doklade za deželnt in zemljišuo-odvezni zaklad pobirajo, izvzemši one davke mestnega okraja ljubljanskega in njih odstotki se bodo pozneje sklenili. — Dr. pl. Schrey daljo poroča o prošnji slovenskega učiteljskega društva glede predplačil, in nasvetuje, to prošnjo izročiti deželnemu odboru v prevdarek ter poročanje v prihodnjem zborovanji; predlog obvelja. — 7. seja dne 2. julija. Dr. vitez Vesteneck poroča za finančni odsek o prošnji občine Šmartinske poleg Litije zastran posojila za šolsko zidanje in nasvetuje, naj se dovoli 1200 gld. posojila z obresti po h%, ki je deželnemii zakladu povrniti v treh enakih obrokih koncem leta 1881., 1882. in 1883. — Poslanec Svetec obširno in temeljito dokazuje, koliko je ta občina žrtvovala za šolo in kako potrebna je pomoči zdaj, ko je brez njene lastne krivde treba popraviti šolo, v kateri kotnaj dodelani so se stropi podrli; konečno predlaga: naj se dovoli 2000 gld. posojila brez obresti, ki so povrniti po preteku treh let v treh enakih letnih obrokih. — Gosp. c. k. deželni predsednik Winkler in poslanec Grasselli oba prav živo priporočata g. Svetčev predlog; baron Apfaltrern ga spodbija; dr. pl. Schrey pa nasvetuje, naj se dovoli 1500 gld. posojila brez obresti, to je konečno obveljalo. — V 8. seji dne 5. julija pride na vrsto poročilo finančnega odseka, kako postopati, da bi se gimnazija v Kranji ohranila. Pri tej priči objavi gosp. c. k. deželni predsednik Winkler sklep presvitlega cesarja, po katerem gimnazija v Kranji ostane s pogojem, da občina skrbi za poslopje in kurjavo in za 4razredno gimnazijo daje po 1000 gld. na leto, dokler pa nima vseh štirih razredov, pa po 250 gld. za vsak razred. To objavo zbornica sprejme s trikratnirai »slava«-klici ter naroča deželnemu glavarju, zahvalo deželnega zbora Nj. veličanstvu telegrafično naznaniti. V 12. seji dne 10. julija poroča poslanec Dežman o enketnej komisiji, katero ima sklicati deželni odbor z zastopniki vlade, kmetijske družbe, deželnega šolskega sveta, učiteljev itd., in katera se ima pečati z vprašanjem, s kakimi sredstvi bi se povzdignilo kmetijstvo na Kranjskem, kako naj bi se uredilo podučevanje popotnih kmetijskih učiteljev itd. Dr. Bleiweis pove, da je kmetijsko ministerstvo za 1. 1880 določilo 300 gl. za podporo popotnega kmetijskega podučevanja. Bleiweis želi, da se na učiteljskej preparandiji skoro nastavi učitelj strokovnjak, kateri bi prvič ta predmet na preparandiji bolje podučeval, kot dosedanji učitelj, ki je le izprašan za naravoslovje. On želi, naj se nastavi tu tak učitelj, ki bi v počitnicah podučeval po kmetih o raznih strokah kmetijstva. Govornik nasvetuje, naj deželni zbor za popotnega učitelja vdene 600 gld. v proračun. Poslanec Detelja govori za to, da bi se enketi predložilo tudi vprašanje ali bi ne bilo koristno napraviti v Ljubljani kmetijsko šolo. Tak zavod bi izvrstno uplival tudi na preparandijo in bi se dal ustanoviti z malimi troški. Vrt kmetijske družbe je za praktične poskuse na razpolaganje; tudi učitelji srednjih šol ljubljanskih bi lahko podučevali o raznili nekmetijskih predmetih, ki so pri kmetijstvu potrebni, kar bi prišlo za to šolo mnogo ceneje nego drugje. Tudi je Ljubljana za to pripravna za tako šolo, ker imajo učenci priliko videti, kako se troje različne zemlje obdeluje, natnree pri Savi, kjer je pesek, potem kako se obdeluje tako polje, kjer je glina in pa kako močvirje. Dr. Poklukar podpira nasvete dr Bleiweisa in Detelje; Dežman proti. Predlog poslanca Detelje se sprejme s 24 proti 9 glasov, predlog dr. Bleiweisa se zavrže z 18 proti 15 glasov. (Dalje prih.) ,,Dvajset pedagogičnih pogovorov" v poljubni razverstitvi. Spisal Josip Ciperle, učitelj na Dunaji. Ponatis iz »Učit. Tovariša« 1. 1879. III. del. V Ljubljani, tiskal in založil E. Milic. Bilo je konec šol. leta 1876., in trije izprašani učitelji so si pri slovesu roke podali, ter si obljubili, kakor je uže v mladosti navada, večno prijateljstvo, a materi Slavi neomajljivo zvestobo; v dokaz tega hočejo jedin slovenski učiteljski list »Učit. Tov.« v Ljubljani podpirati. Prijatelji se razidejo, in g. Ciperle se oglasi precej 1. 1877. iz Dunaja v »Učit. Tovarišu«, in vsak list je imel razpravo o pedagogiki in sploh izreji, to je nadaljeval 1. 1878. in 1879. Svoje razprave je sam imenovul »Pedagogične pogovore«, ker niso strogo sistematično urejeni, ampak rapsodno osnovani, kakor pogovori. Sodba o njili je bila različna, temu to, unemu uno ni ugajalo, a pridnost in prizadevnost, bistroumnost v opazevanji in obsežno vednost pisatelju niliče ne more odrekati, pogovori ti imajo vsekako svojo vrednost, zato sem III. del leta 1879. v posebni knjigi sebral in ga s kratkim vvodom v svet pošiljam. Kdor se za literarni proizvod mladega učitelja zaniiniva, naj si omisli to knjižico, ki obsega 65. strani v 8° in velja broširana 20 kr., po pošti primerno več. Nekaj o načrtu za prirodoslovje na srednji stopnji (3., 4., 5. šolsko leto) Ijudske šole. Spisal L. Lavtar, c. k. profesor v Mariboru. Ponatis a »Učit. Tovariša« 1. 1880. Natisnil in založil E. Milic v Ljubljani. Ukaz ministra za uk in bogočastje dnd 20. avgusta 1870 se glasi zarad prirodoslovja str. 18 tako-le: »Naravoznanstvu je nalog, da pot nakopava vednosti in »razumu najvažnejših naravnih prikazov. Začetek temu uku so naravni prikazi >in lažji opitje (eksperimentje). Na spodnjih stopinjah se ob kazalnem uku »pripovedujejo najvažnejši naravni prikazi. Na srednjih stopinjah je podloga »berilo, katero daje priliko, razlagati najvažnejše, največkratne naravne pri- »kaze, namreč < Dalje imamo »načrU, koliko poučevati o prirodoslovji v 4-, 5-, 6-, 7- in 8razrednih ljudskih šolah, tedaj ukazi bi bili, kje so pomočki berila i. dr. ? — V nemškim jeziku jih je dovolj, tudi imamo nekaj prestav, g. Lapajne je prestavil »Netolička^ in Deckerjevo fiziko. — A beril slovenskih, takih ki bi se ujemali s nacrti, nismo imeli, niti jih še sedaj n i m a m o. Pomagaj si sam, kakor veš in znaš, velja nam učiteljem, ki moramo učiti otroke, katerim je slovenščina materin jezik, in ki se v kakili 3 ali 4 letih ne morejo toliko izuriti v nemščini, da bi razlaganje o prirodoslovji v njem razumeli. Gosp. L. Lavtar, profesor na c. k. učiteljišču v Mariboru, slovenskemu svetu uže znan po svoji »Občni aritmetiki za učiteljišča«, je raztolmačil načrt in pervi pokazal pot, po katerem naj hodijo učitelji, da pridejo do zaželjenega cilja, in zadoste postavnim tirjatvam. Učiteljem, ki se niso pragmatično učili prirodoslovja, je res težko pri takem nauku, kakor je prirodoslovje, deržati se zlate srednje poti, zato pa mislimo, da bodo vsi ljudski učitelji hvaležni profesorju Lavtarju, ki je z izvedeno roko tvarino odbiral, in učeno stvar v domači besedi podal. — Knjižica ta obsega 53 str. v 8°, nauk razjasnuje mnogo podob in velja broširana 30 kr. brez poštnine. Obe knjigi »Ped. pogov.« in »Nekaj o načrtu « se dobivate pri M. Močnik-u, tajniku slov. učit. društva, stari terg hiš. št. 13. po omenjeni ceni. Udje slov. učiteljskega društva dobivajo te knjigi zastonj. ,,Šola", pedagogiški list, je pričela izhajati v Gorici 3. julija. Pervi list ima ua 32 straneh te-le sestavke: Program listu (sp. g. Č.); kako naj se uči pisanje s posebnim ozirom na pervoletnike ? (sp. A. Poniž); o čitanji (sp. Fr. Tomšič); zuačaj oseb kot spisovne vaje (pisatelj učit. Cernec kaže tukaj, kako naj se glavna misel v berilu išče, in poleg poglavitne osebe še druge najdejo). Šola izhaja v zvezkih po 25 kr. — Dopise sprejema V. Černec, učitelj v Št. Petru pri Gorici; — naročnino pa Tom. Jug, nadučit. v Solkanu. — Podvzetje baje vlada podpira, kajti na 32. strani beremo: »G. g. učiteljem in učiteljicam Goriškega, Tolminskega in Sežanskega okraja krijo naročnino dotični c k. okraj. šol. sveti,c in ima hvalevredni namen učitelje buditi na delo. — S tem je pa tudi vse povedano, kar se tiče tendence lista. List bode tedaj zgol učiteljski, t. j. strogo se bo deržal svojega polja, katero bode obdeloval vsestransko, kakor se vidi uže iz 1. številke. C. k. učiteljišče v Ljnbljani, dalej pripravljavnica k njemu (Vorbereitungsklasse) in vadnica ((Jebungsscliule), ki ste z njim zvezani, začenja šolsko leto se slovesno sv, mašo 16. septembra. Gojenci (za uoiteljišča in pripravljavni tečaj) in učenci (za vadnico) sprejemajo se 13., 14. in 15. v ravnateljevi pisarnici. Za učiteljiače se tirja starost 15. let uže sedaj, ali vsaj v tem letu (Kalenderjahr), prositelj mora biti telesno zdrav, nravno neoporečen in primerno izobražen (izšolan). Želeti je nekoliko znanosti v godbi. Koliko da je kdo pripravljen, pove stroga preskušnja. Izprašuje se tam: v verstvu, v učnem jeziku, v zemljepisji in zgodovini, v računstvu, geometrijskem oblikoslovji, v prirodoznanstvu in prirodoslovji. Kdor se oglaša, naj ima: a) najnovejše šolsko spričalo; b) rojstveni in kerstni list; c) zdravstveno spričalo. — Za sprejem v pripravljavnico se tirja: a) starost 14. let uže sedaj ali v tem letu; b) telesno- zdravje in nravna neoporekljivost; c) odpustno spričalo ljudske ali meščanske šole. Učenci, ki hočejo sprejeti biti v pervi razred »vadnice«, naj se oglašajo se svojimi stariši ali rejniki pri ravnateljstvu, naj imajo tudi kerstni ali rojstveni list. — V 2., 3. in 4. razred vadnice se učenci ne sprejemajo z novega. Tudi gojenci in učenci, ki so bili na tej učilnici, naj se oglase skrajni čas d o 15. s e p t e m b r a ali pismeno ali ustmeno. V Bmn, glavnem mestu Moravske, je mestni zbor nemški sklenil ustanoviti češko šolo za dečke v predmestju Cejlu in za deklice v ulici Prični. — Deželni šolski svet, v katerem sede po večini Nemci, je sklenil, ustanoviti realko s čežkim učnitn jezikom. Ko bi Nemci povsod tako ravnali, mahom bi bil konec narodnostnim prepirom.