Q'JSjom
AfAHD
s-yi&i&ce
ShEitiSpi Domovina
°hio

AMCRICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San FrancUco. Pittsburgh, ISew York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO. WEDNESDAY MORNING. AUGUST 9, 1972
STEV. LXXIV — VOL. LXXIV
predlog sen, Jacksona je podprla Bela hiša
dopolnjeni predlog sen. H.
Jacksona k sporazu mu ZdA z ZSSR o omejitvi
ofenzivnega strateškega o-rC;žja je Bela hiša odohriki.
Washington, d.c. — se-
je pretekli teden brez posebnih razprav odobril z veliko Vecino pogodbo z ZSSR o omejitvi defenzivnega strateškega Jedrskega orožja — le dva sena-*0rja sta glasovala proti — usta-yil pa se je ob razpravi o omejitvi ofenzivnega jedrskega Strateškega orožja, ko je sen. H.
sekson stavil k sporazumu, plenjenem in podpisanim v
bJ: "S *«&»«*»> i*ayšk8
VQSen. H. Jackson, velik zago-IsfilO |S °rnik močne narodne obrambe, | PARIZ, Fr. — Charles Lind-g svojem dopolnilu svaril' bergli, ki je kot prvi preletel ^ovjetsko zvezo, naj ne name-1 Atlantik leta 1927, je v tukaj-Ila svoje SS-9 rakete več- šnjem časopisu “L’Express” na-^j^11 S-iav» ker bodo ZDA v( phal daljši članek, v katerem eni slučaju prisiljene spora-1 pravi, da ne bi smeli dovoliti razvehaviti. V Senatu je potniškim |ja3tala zaradi tega
Novi gi obovi
Joseph Champa
Včeraj zjutraj je nenadno umrl na svojem domu na 1802 E. 227 St. 83 let stari Joseph Champa, rojen v Prečni na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1907, vdovec po lani umrli ženi Katie, roj. Tomc, oče Mrs. Edward (Mary) Kralic, Mrs. Archie (Molly) Watt, Josepha in Bernarda Champa, 30 krat stari oče, 2-krat prastari oče. V Sloveniji je zapustil eno sestro. Bil je član ADZ št. 27 in SNPJ št. 268. Pogreb bo jutri, v četrtek, ob 8.15 iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče.
Arabci hočejo privili
IM i uničenjem olja
V zvezi z napadom na olje-vod iz Trsta v Nemčijo v Trstu so zastopniki arabskih gverilcev zatrjevali, da s rim zadevajo ZDA.
KAIRO, Egipt. — Zastopniki Al Fatah, najmočnejše arabske gverilske skupine, so kazali zadovoljstvo nad uspehom napada na skladišča olja v Trstu za olje-vod v Nemčijo in Avstrijo. Preko 200,000 ton arabskega olja je zgorelo kot posledica bombnega za
Sovražnost v oSR proti	|
mmu se še m polegla	|
PRAGA, ČSR. — Ta mesec bo minilo štiri leta od sovjetsko-satelitske vojaške zasedbe Če-j škcslovaške republike in od-' stranitve njenega liberalnega^ režima A. Duibčeka. Dubčekov, naslednik dr. G. Husak se trudi | za ‘ normalizacijo” razmer, pa1 mu te še ni uspelo doseči, četu-j di na zunaj morda tako izgleda. i Sovjetske čete sc še vedno v deželi, četudi zdaj le malo in redko vidne.
Čehi in Slovaki Rusom njihovega nasilja niso pozabili in tega niti ne skrivajo dosti. Sodni
DEMGKRATJE V BRATSK!
SLOGI ¥ VOLIVNO BORBO
Sinoči je glavni odbor demokratske stranke potrdil skoraj soglasno izbire novega podpredsedniškega kandidata Sargenta Shriverja. Vsi vidni znani demokratski vodniki so novega kandidata navdušeno sprejeli in pozdravili ter obljubili vso svojo pomoč v volivnem boju. To je storil tudi sen. T. F. Eagteton, prvi podpredsedniški kandidat.
nadzvočnim letalom predloga letev v ZDA in nad njimi, ker
^ Ja, ker imajo Sovjeti pravi-1 predstavljajo preveliko nevar-,-^iti take glave na svoje nost okolju. Po njegovem so ta so 6 e’	^0^eJ0- 'Senatorji letala hitra, draga, hrupna in ne
bovZ^V^a^’ Pomen^ Jackso-; moreja leteti dovolj daleč z za-p0(_j0 aoP0lnilo, ki naj bi uživalo j logo goriva, ki ga lahko vzame-pov^j10 '^e''e hiše, dejansko od-'jo s seboj, poleg tega pa osne-sporazuma, oziroma nje-j znežujejo ozračje.
g) ° ničvrednost. Zunanjepoli-
Redna raba nadzvočnih potni-
0 tem pog Renata je zahteval špip letal pri sedanji stopnji
,	- -	- samega pred-
sn +1 a '^xona in njegovi člani trdili "
razvoja bo pomenila predsodek tako samemu letalstvu kot tudi
Vzeb v ne ,D0^° sPorazuma prebivalstvu našega planeta, je
ier tat- ^onovno razPravo, dok- zapisai c. Lindbergh, takega pojasnila ne dobe.
ez soboto in nedeljo je prišlo Posvetih in razgovorih do bes.
^Polnila. V
Več	v	1Ll	nic
■‘■Oceno nobeno orožje in
“Jaz mislim, da bi morali mi prepovedati tem letalom polete itiilitve h —	uu o-J jn rabo nad ZDA tako dolgo, do-
esedila Jacksonovega^ j^ler predstvaljajo nevarnost tem ni sedaj nič naše splošno
svarilo ZSSR
za izjavlja
Vendar - 'ri	W mileJše>
stal Je ^0P0Wilo v bistvu o-Sehat gen‘ ^nlbright, načelnik
odbora Sje det j 3 WePolltlcnega mnenja in ki bodo gledali, da bo hesed“0 -e pomeni “ '
okolje,
Lindbergh.
On v tem pogledu ni edini, je veliko takih v javnosti in v Kongresu ZDA, ki so enakega
st Ven a
Vidi sPremena:be, med tem ko
Public G' D' Aiken’ glavni re' beSPa-i ° C v °dboru, v novem 'p' u ‘odločno izboljšanje”, bril-, 1j°’ W Bela hiša odo-da b'0^0^n^0 Sen' Jacksona, . Pornirila konservativne striiou- ^ seveda vojaško-indu-^om 1 ■ oiriPleks> ki s sporazu-sJWpmniS° zadovoljni. Liberalna a V Senatu to popuščanje in (jg, konservativcem zameri s tema ^ato Predsedniku sitnosti 2avlačujea p0trditev sporazuma
dnkC1Ja hoče ohraniti
aTEne °(^nose z Arabci
Panjem ’ . r' ~ Namestnik zu-kotovij Aministra Palams je za-da bodo “W.ški ^ključi! ■ °dnosi do Arabcev p0sredn1 Vsako Posredno ali nekaterem0 , Udeležbo Grčije pri sina arau i0li nastoPu proti na-Ta i!bsklm Prijateljem”. arabske^aVa bda °dgovor na SedPika g°teste na izjavo predla! anpZDA Nixona> ki je po-Chranit^eriŠko Podporo Grčiji z vlJo Izraela.
zanj novo njihovo stališče tudi upošteva-nobene bi-
no.
To je seveda slab znak za uspeh letala Concorde, ki bi naj po načrtih Francozov in Angležev prevažalo potnike preko Atlantika med ZDA in Evropo že čez par let.
V remenski prerok
pravi:
Višia oblačno, hladno, naj-
temp
eratura okoli 72.
Nixon dobil darilo iz Sovjetske zveze
BALTIMORE, Md. — Pretekli četrtek je sovjetska tovorna ladja pripeljala sem poseben čoln na zračno blazino, ki ga je poklonil L. Brežnjev predsedniku Nixonu tekom njegovega o-biska v Sovjetski zvezi. Kot znano je predsednik Nixon poklonil Brežnjevu, ki je znan ljubitelj avtomobilov, velik, črn Cadillac.
Čoln je vrste Volga 70 s 5 sedeži in je dolg 28 čevljev. Tla in sedeži so prekriti s preprogami iz kožuhovine volkov in divjih mačk s Kavkaza, čoln ima bar in zložljivo mizo, v katero je vdelana slika ustave ZSSR. -------------o------
Tudi Jemen odslovil Ruse
KAIRO, Egipt. — Tukaj je bilo objavljeno, da je Jemen pozval Sovjetsko zvezo, naj umakne svoje strokovnjake in ukine svoja strateška oporišča na njegovih tleh.
Časopis Akhbar-el-Yom, ki je vest objavil, ni povedal ne razloga in nobenih drugih podrobnosti. Jemen je pretekli mesec obnovil redne diplomatske stike z ZDA, ki jih je prekinil tekom vojne v juniju 1967.
napada, za katerega si lasti za-, ^ ti‘pristašem liberaliz. sluge-gverilska skuprna ’Črni september”. Škodo so ocenili nai 7 milijonov dolarjev, pa bi bila1 lahko še večja, da niso požara imejili.
jo hodi sedanji režim’
Dr. Gustav Husak, ki
WASHINGTON, D.C. — Po- slitev, konec inflacije, preusme-tek pot-ditve imenovanja Sar- ritev sredstev od vojne v po-genta Shriverja za pedpredsed- trebe zapostavljenih državljanskega kandidata demokratske nov, gradnjo in obnovo mest, stranke v novembru je sinoči odgovorno vlado, davčno refor-napravljal vtis bratske sloge v mo in vrnitev k sijaju idealov ma in bivšega režima naj bi jav- stranki in posebno v njenem ustanoviteljev ZDA. Pozval je nost opozorili, prav posebno pa vodstvu. Ugovora ni bilo nobe- milij°n ljudi, ki bi naj poklonili pristaše nekdanjega režima, naj nCga, prav tako ne protestov, njegovemu ne gredo predaleč, naj ne izziva- Delegacija države Missouri je
Gverilska skupina “Črni • jo. ^	™ druge poti.'oJdala svoje g;a:ove » sen. T.
tember” je objavila v Beirutu' '°1 ‘“l10* ■*“», T™ '	1 F' ***>•'“••	P=> 4 ra W.
iakoj po uspelem napadu, da je'	Hf jb Ti ’ D* T? Sto“> ^ *>*» ni prav nič
to delo njenih komandosov. Ita-	9 « v T^T Je?,‘	F. Eagleton
genske oblasti, ki vodijo pre-'Tf *1^* "aclona,lz”a ■ » J. delogaoiji Missourija za-
je ob svojem nastopu izjavil, da hvalil za podporo, pa poudaril,
ne bo dopustil političnih proce- ga je bila ta spontana brez vsa-sov. Pri držanju te obljube mu Vega njegovega sodelovanja. Obdelajo težave pristaši konserva- ljubil je polno sodelovanje v tivnega krila partije, ki se trdo velivnem boju in napovedal drže Moskve. Med njim sta naj- demekratsko zmago v Missouri-bolj vidna V. Bilak in A. Indra, ju.
ki sta se avgusta 1968 takoj iz- Sargenta Shriverja je predlo-javila za sodelovanje s Sovjeti, gil sen. M. Mansfield in v svo-ko so ti začeli zasedati državo. jem govoru priznal, da je stran-
Nixcnova Vofivna |ka zaradi ,odst°Pa Eagleton strel
iskavo, so izjavile, da pojde ta Judi v “druge smeri”.
Al Fatah ne jemlje za sebe nobene zasluge pri napadu na skladišče olja v Trstu, proglaša pa ta napad za “mogočno zmago nad Ameriko in kapitalističnimi silami”. Njen zastopnik je. dejal, da sedaj gori olje v Evropi, gorelo pa bo tudi v samih arabskih deželah, če ne bo druge po-1
“i	ie dras« ! J ^
Izrael. “Nai bodo Arabci revni 1 . .	ING TON, D.C. Glav- cije iz Chicaga ter J. Rockefel- . ■	, ,	g. Tomaž Podobnik z Rakeka,
voiivnemu skladu vsak po $25 za uspešno volivno borbo.
Kandidat McGovern je napovedoval še vse druge dobre reči, kot je pač običaj, pa ni uspel zbranih resnično razgibati. Uspešnejši je bil v tem pogledu Sargent Shriver, svak sen. E. Kennedy j a, ki je v nastopu živahnejši in simpatičnejši od dolgačnega, suhoparnega McGo-verna.
Podpredsedniški kandidat je! spomnil zbrane na svoje vezi s Kennedyji in obljubljal, da bo skušal izvesti “sanje” Roberta F. Kennedyja, ki jih je prekinil v Kaliforniji leta 1963. Bil
Iz Clevelanda in okolice
V bolnici—
Frances Champa, preje z E. 63 St., sedaj s 1961 Haverhil, je v Euclid General bolnici. Si je zlomila kolčnico.
Seja—
Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima sejo v četrtek ob pol osmih zvečer v šoli sv. Vida.
Prijeten obisk—
Včeraj se je oglasil v družbi Mrs. Frank Šušteršič in njenih otrok Ivane in Franceta njen sorodnik rev. Jože Zidanšek, doma iz Špitaliča pri Konjicah, ki se mudi na obisku v ZDA, v našem uradu. Zadržuje se pri Mr. in Mrs. F. Šušteršič, tel. št. 943-5568. Prisrčna hvala za obisk in prijetno bivanje v ZDA. Marijina legija sporoča—
Zaradi nepredvidenih težav bo romanje Marijine legije k svetišču Naše Gospe iz Maria-poch blizu Welshfielda, Ohio. Odhod avtobusov od sv. Vida bo 27. avgusta 1972 ob 9. uri zjutraj, povratek od svetišča ob 4. popoldne. Povratna vožnja ' stane $2.00, kosilo pa $2.50. Prijave pri Marolt-ovih 431-5699.
Še en obisk—
V spremstvu g. Janeza Ovsenika so včeraj obiskali urad i Ameriške Domovine in si ogle-
mu Izrael.
Naj bodo Arabci revni, ,,	,	•	•
naj izguba svoje Cadiliace in vi- “^borN.sonove kampanje je ler iz W. V.rginije, Govoril je
le. To ne pomeni nič,” je razla-’“T"1' T1' Tal » 1>“T m r!acelnik kamPa”ia L- O’Brien, gal zastopnik Al Fatah svoje i^TT *4S	pnspev- sen. Humphrey, nato sam predavaje organizacije stališče v be-'H!' Tpa Je T J T CaSU	\	Sen' MCG°'
ju proti Izraelu In Ameriki, v L TrSTT ri f Ker Je TJ'n,Tcn0 Pod,predsedniški• Demokratje se bodo morali kateri vidi glavnega podpornika T^T, "	v	Stolver' Ires potruditi, če bodo hoteli pre-
Izraela.	I ^o‘lvP1 s^la^ Preko^lO milijonov Ta je deja!, da se ne čuti nič" pre^jj uničujoč poraz, kajti Mc-
Palestinski gverilci in njihovi 7 »TV- 3m 03 a ° ae ve n0 prizadetega, ker je bil šele sed- Govern je po odstranitvi sen.
mi ij ono v. .	. v ^ma ribira sen. McGoverna. Po Eagletona z volivnice zdrknil
Demokrati imajo vsaj se tob- njegovem je to le znak, da ima- pri volivcih od 35na
zal je, da bo demokratski voliv- | i o;ildZ Podobnik z Rakeka, niči koristen, ker ji bo dal ne- nJegov brat g. Tone Podobnik iz kaj življenja, borbenosti in vneme, brez katerih ne more biti uspešnega volivnega boja.
zagrizeni podporniki so morda
34% pod-
reš pripravljeni uničiti ves arab-	jr—* ---------essea
s-ns „vr„r	k» ‘p p-
ni odbor gotovine za letošnje
vodniki brez dvoma niso taki zaleteli. Zavedajo se predobro, da je to edino arabsko bogastvo, edino sredstvo, s katerim si lahko izboljšajo življenje zdaj in v bodoče.
Še vedno parne lokomotive
JOHANNESBURG, J. Af. -Državne železnice Južne Afrike imajo v rabi še vedno preko
rastel od julija do avgusta od _ za letošnje McGovern je v svojem govoru'55 na 57%. Celo v pretežno de-volitve. Napovedujejo, da bodo pXecistavil Sargenta Shriverja ! mokratskem za izvolitev k0t direktorja “Mirovnega zbora” v času predsednika J. F.
Kennedyja ter kot direktorja “Urada gospodarskih priložnož-nosti” v času predsednika L. B.
Johnsona, pa nato označil svoje cilje, predvsem končanje vojne in odpravo revščine v ZDA.
Pri tem je seveda napadel Nixo-komisija pravnikov je obsodila: novo vlado, ki da je mnogo obrabo zakonitih sodišč za “prikri-j jjubjjala ob volitvah leta 1968,
republikanci izdali Nixona do 70 milijonov dolarjev, demokrati pa nekako polovico te vsote, če jim bo seveda uspelo toliko denarja dobiti.

Mednarodna obsodba procesov v ČSR
ŽENEVA, šv. —- Mednarodna
2,000 parnih lokomotiv, ki so jih vanje” politične čistke. Komisi-'pa nič' izpolnila. Zavračal je
v razvitih državah sveta večinoma že nadomestili z diesel lokomotivami.
Južna Afrika ima v načrtu parne lokomotive izločiti v celoti iz prometa do leta 1986.
ja je objavila pismo, v katerem očitke njen glavni tajnik Niall Mac-dermot izraža “zaskrbljenost” zaradi sedanjih sodnih procesov v ČSR proti nekdanjim vidnim | pristašem A. Dubčka.
svojem radikalizmu češ, da označujejo tistega, ki “ima prav, oni, ki nimajo prav, vedno za radikalnega”.
Napovedal je zmago v novembru, ki bo prinesla polno zapo-

George Meany
okra j u C uyahoga (Cleveland) v Ohiu, kjer je McGovern vodil v razmerju 52.5: 46.1% napram Nixonu pretekli mesec, je bil v začetku avgusta Nixon pred McGovernom v razmerju 59:41%!
------o-----
Kanada bo izdala knjige o svojih narodnostnih skupinah
OTTAWA, Kan. — Zvezna vlada je določila $200,000 za sestavo in tisk zgodovin narodnostnih skupin Kanade. Najprej bodo izdali taka dela za 20 narodnostnih skupin, nato pa bodo sledile še vse ostale.
Na načrt je del “večkulturne-
Toronta in č. g. Stanko Rozman, misijonar iz Afrike, ki študira na Regis Collegu v Willowdale, Ont., Canada. V Clevelandu bodo napravili par obiskov in si nato ogledali še razne kraje po Združenih državah. Veliko razvedrila v veselja v našem mestu in hvala za obisk!
K molitvi—
Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene jutri, v četrtek ob 7. zvečer v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlo Marijo Mihelčič.
Row Isžešče petroleja odkrili v Severnem morju
LONDON, Vel. Brit. — Vrtanje za petrolejem v Severnem morju kakih 100 milj severovzhodno od Shetlandskih otokov je odkrilo obsežno novo ležišče petroleja, last družbe Shell-Esso.
Novo petrolejsko polje ‘Brent’ naj bi skrivalo okoli bilijon sodov petroleja, precej več kot preje odkrito petrolejsko polje “Auk” iste petrolejske družbe,
Frank Fitzsimmons
VSAK V SVOJO SMER! — Na sliki so trije znani delavski vodniki, ki so jo v vprašanju volitev predsednika ZDA ubrali vsak v svojo smer. Predsednik unije avtomobilskega delavstva Leonard Woodcock (na levi) podpira demokratskega kandidata McGoverna, George Meany, predsednik AFL-CIO (v sredi) se je z vodstvom AFL-CIO izjavil za nevtralnost in ne mara podpreti nobenega od kandidatov, ter Frank Fitzsimmons, predsednik Teamsters unije, ki se je izjavil v svojem in v imenu unije, ki jo vodi, za predsednika Nixona.
ga” programa, ki ga je lani	,	.	, . v.vv , .
predložil sam predsednik vlade L P. E. Trudeau.
Kanada je po drugi svetovni voljni sprejela skupno 3.3 milijone priseljencev iz tujih dežel,
ga je odkrila družba British Petroleum kakih 110 milj vzhodno od Aberdeena na škotskem. Družba Shell, ki je odkritje
. v. v .novega ležišča objavila v pone-med njjmi tud, precej veeje ste- deljeki je izjavilai da bodP p0_
vilno skupino Slovencev.
Opozicija v Čilu bo nastopila skupno pri volitvah v skupščino
SANTIAGO, čile. — Opozicijske stranke so izjavile, da bo-|
trebna še nova vrtanja, predno bo mogoče začeti ležišče izrabljati in določiti točno njegov obseg in bogastvo.
McGovern jih ne briga
t CHICAGO, 111. — Na nedav-do postavile pri volitvah v skup-j nem zborovanju kakih 3,000 de-ščum (kongres) skupno listo, i mokratov, pripadnikov demo-ker je ustavna in zakonita vla-;kratske organizacije župana R.
uu potisnjena v stran za pospešeno uvajanje totalitarne diktature”. Izjavo so podpisali zastopniki vseh opozicijskih strank.
Koalicija predsednika Allen-deja je pri volitvah 1. 1970 dobila samo 36.3% glasov.
Daleyja je bil organizacijski kandidat za državnega pravdni-ka Hanrahan navdušeno sprejet in pozdravljen, ko je dejal:
Jaz puščam narodne vodnike, da se brigajo sami za sebe. Mi se bomo posvetili našim krajevnim kandidatom!

/Iheiišm
611V St Glair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 152 Weds., Aug. 9, 1972
Kaj naj to pomeni?
Ljubljansko Delo od 8. junija 1.1. je objavilo članek pod naslovom: “Cerkev se širi”. V njem je hotelo opozoriti, da se verske skupnosti v Sloveniji čedalje bolj ukvarjajo z dejavnostjo, ki “presega ustavljene oblike veroizpovedi”.
Za kaj je pravzaprav šlo?
Ko so se sestali ljubljanski komunisti ali “komite mestne konference ZKS Ljubljana”, kot se sami učeno na-zivajo, so ugotovili, da “so verske skupnosti razširile svojo dejavnost izza cerkvenega obzidja v raznovrstne družbene dejavnosti” in “četudi so te oblike navidezno dobrodelnega značaja, so v resnici pritajena oblika odtegovanja ljudi od socialistične stvarnosti”.
Nadalje so se komunisti razhudili, češ da kjerkoli nastajajo nove soseske, se že istočasno pojavijo verske skupnosti ter zahtevajo zase in za svojo dejavnost prostor, medtem ko ga družibene organizacije ne uspejo dobiti. In še: da hoče Cerkev neopredeljeno šolo.
Končno so zagrozili, da “bo treba posebej pretehtati, do kam sežejo ustavne pravice pri razširjanju cerkvene ideologije in politike, ker da Cerkev s svojim tiskom izvaja močan vpliv na bralce”.
Potem v isti sapi kar naenkrat zatrdijo, da “se tega niso lotili z namenom, da bi uprizorili križarski pohod proti vernikom, ki imajo po ustavi pravico do svobodne veroizpovedi”. Obljubljajo, da se bodo k zadevi povrnili jeseni.
*
človeka najbolj zbode, kadar hoče nekdo zlorabljati dobro voljo, prizadevanje in trud nekoga drugega z namenom, da bi sam prikril lastno praznino in otopelost. Dobrodelnost torej odteguje ljudi socialistični stvarnosti; socialistična stvarnost je torej beda in stiska, saj je le v tem primeru dobrodelnost upravičena do svojega imena.
Ali ne bi komunisti raje na tihem sklenili: tudi mi bomo z našimi družbenimi organizacijami pomagali revežem, bolnim in ostarelim ter zapuščenim, ki jih je v Sloveniji toliko in nimajo nikakih podpor, tako da so v resnici navezani le na dobra srca. To bi bil pravi odgovor na “cerkveno dejavnost, ki se širi izza cerkvenih zidov”. Toda ne: če oni z vso svojo oblastjo niso zmožni pomagati oz., če so brezbrižni, si verniki ne smejo medsebojno pomagati. Koliko samomorov je v Sloveniji med starimi ljudmi, ki so povsem zapuščeni! Oni jim nočejo pomagati, verniki pa naj bi jim ne smeli. Je v kmunistični praksi še kaj človečnosti ali je ni nič več?
Zakaj se morajo na dobrodelnost vernikov spraviti ravno ljubljanski komunisti, je še posebej vprašanje. Znano je, da nikjer v Sloveniji ni toliko špekuliranja, črnih fondov in “neupravičenega bogatenja” kot ravno v Ljubljani. In to prav vrstah tehnokracije, torej direktorjev in bankirjev, ki so končno vsi člani partije.
So že toliko preobjedeni, da nimajo za človeško revščino in bedo prav nič več čuta in spoznanja? Že na ljubljanskem obrobju je te revščine dovolj, da ne govorimo o osiromašeni Dolenjski, o Kozjanskem, o vzhodni Štajerski in Pomurju, kjer je odhajanje v tujino množično.
Komunisti drugod po Sloveniji se proti krščanski dobrodelnosti še niso zagnali. Imajo torej le še nekaj človeškega čuta. Če pa je bil ta napad naročen “od zgoraj”, k.er je ravno sedaj v Jugoslaviji v modi iskanje nacionalističnih čarovnic, potem je treba pribiti, naj se čarovnic ne išče tam, kjer jih ni, in jih tudi ni treba ustvarjati, če jih ni.
Da dobijo dovoljenje za prostore v novih soseskah le verske skupnosti, pred družbenimi, je grda laž. Samo v Ljubljani je potrebnih 14 novih cerkva, pa niso dovolili graditi niti ene. V Mariboru so dovolili gradnjo sv. Cirila in Metoda, toda za gradbeno dovoljenje so morali verniki še posebej zbrati milijone. Diskriminacija?
In šola? Kako je mogoče trditi, da so v državi vsi ljudje enakopravni ne glede na versko prepričanje? Mar je to enakopravnost, če se mora v šoli verna mladina učiti komunistične ideologije? Mar ni to nasilje nad vestjo vernih, omejevanje svobode veroizpovedi, katero jamči ustava? Mar ni to protislovje med ustavo in komunistično prakso.
V skladu z družbenim redom bi bilo, če bi šola vso mladino^ vzgajala k zdravi pripravljenosti za družbeno (socialno, človečansko ali tudi socialistično) graditev, toda nima pravice po naravnem pravu in tudi ne po jugoslovanski u-stavi, prikrito ali naravnost, kakorkoli vsiljevati marksistične ideologije.
Še nedolgo tega je bilo v Sloveniji veliko pripravljenosti za pogovor (dialog) med vernimi in nevernimi, med marksisti in kristjani, da bi iskali skupne možnosti za so-j delovanje v boju'za splošni blagor vseh. Žal ta pripravljenost na komunistični strani, kot kaže, ni bila iskrena. Sej mar komunisti vračajo na nekdanja izhodišča samodrštva
in lastne izključnosti? So mogoče to znaki, kot se na Zahodu domneva, da se Jugoslavija vrača v sovjetski tabor?
K. G.
BESEDA IZ NARODA 1
Blagoslovitev Slovenika zadnji teden junija 1973
mmmm
PARKERS PRAIRIE, Minn. — V dneh 11., 12. in 13. julija letos je imela Zveza slov. duhovnikov za ZDA in Kanado svoj redni sestanek v Minnesoti kot gostje župnikov treh sosednih vasi: Urbank (Pečovnik), Mil-lerville (Perčič) in Parkers Prairie.
Glavna točka našega zasedanja je seveda bil Slovenik, ki ga trenutno prezidavajo in preure-jujejo, da bo tako bolje služil svojemu namenu.
Dr. Hodnik, predsednik društva, je podal obširno poročilo o svoji poti v Evropo in v Rim maja letos. V Ljubljani si je ogledal novi prizidek pri teološki fakulteti. Ker so v velikih težavah za denar, je Zveza sklenila poslati jim $500.00 v dar.
Prelat Baznik pa je povedal, da bo po poročilih iz Rima Slovenik blagoslovljen zadnji teden v juniju prihodnje leto in da v Rimu upajo, da nas bo veliko prišlo iz Amerike za to edinstveno, narodno versko slavnost. Vsi slovenski škofje so obljubili svojo udeležbo, tudi nadškof iz G :rice bo prišel, ker se menda za ta zavod zelo zanima. Upanje je, da bo pevski zbor Korotan iz Clevelanda zastopal s pesmijo ameriške Slovence. Napovedan je tudi pevski zbor iz Ljubljane. Splošno organizacijo za romanja v Rim za to priložnost je Slovenik izročil Katoliški Interna-tionalni Turistični agenciji, ki jo vodi rimski slovenski rojak Dr. Falež. Ker bo to romanje v Rim versko, bodo skušali držati cene kar naj nižje. Seveda bodo
dobrodošle tudi skupine, zbrane na zasebno pobudo.
Po prelatovem poročilu Msgr. Jezernik upa, da bo z blagoslovitvijo Slovenika poravnan tudi dolg na zavodu. Pravi, da bi bila velika pomoč tudi, če bi kak rojak ali kaka ustanova bili pripravljeni dati Sloveniku denarno posojilo po 6%, če mogoče za daljšo dobo. Denar bo na varnem, po potrebi takoj vrnjen, brez nadzorstva državnih oblasti, ker bo vse šlo preko vatikanskih ur.adov.
V jeseni pričakujejo v Sloveniku 10 novih gojencev, 6 iz Slovenije.
Pri volitvah za nov odbor ni bilo nobenih novih kandidatov. Tako je bil soglasno izvoljen stari odbor: Dr. Hodnik, presed-nik, Janez Lavrih, podpredsednik in Janez Šuštaršič, tajnik.
Tako torej: Slovenik bo blagoslovljen zadnji teden v juniju drugo leto. Na nas je, da postanejo ti dnevi pravi slovenski dnevi v Rimu. Naj nas bo čim več. Začnimo varčevati. Zavarujmo si počitnice za tisti teden, ali začnimo z iskanjem namestnika. Našo pot v Rim lahko povežemo z obiskom v domovino, ali v Sveto deželo, ali v Zahodno Evropo. Ne dajmo se tako hitro preplašiti pred težavami in stroški, ki bodo s to potjo zvezani.
Darove za Slovenik sprejema Msgr. Louis Baznik, St. Patrick’s Church, Thompson, Ohio 44086.
Jože Vogrin
Sto od mladosti m d@ia
MILWAUKEE, Wis. — Na ve- Do St. Paula je pokraj mene čer pred odhodom v Milwaukee' sedela neka mlada prikupna go-
mi je gospodar in sponzor Ja-nuček izročil 200 dolarjev z vsemi odbitki za štiritedensko delo
spodična, ki mi je pripovedovala Bog ve kaj? Jaz pa zopet: Yes, ja, oh yes, vse do postaje
v njegovi pekarni. Ob tej priliki St. Paul, kjer smo morali zopet
sem mu hotel vrniti 70 dolarjev, katere je on založil za moje potovanje iz New Yorka v N. Dakoto. Ni jih vzel, s pripombo:
prestopiti na drugi vlak. Na peronu je bila majhna restavracija, dišalo je po hrenovkah, toda jaz, ko sem videl, da je nabito
“Alois, denar govori v jeziku, ki! polno gostov, sem jo obkrožil in ga razumejo vsi narodi. Če ga'gledal, kje bi našel nad vrstami nimaš, si izgubljen. V začetku1 dvojno ničlo. Videl sem napis na boš rabil denar, kasneje, ko boš! eni strani “King”, na drugi stra-zaslužil, pa mi ga pošlji.” Iz vse-i ni pa “Queen”, kar je bilo takrat ga srca sem se zahvalil temu' meni to španska vas. Pa sem se plemenitemu Čehu, stisnila sva* tolažil, da bom to opravil v vla-si roke in “Vrhničan” je z zvo-!ku. Toda na moje presenečenje
potem na druga vrata — nikogar doma. Ker je bilo zelo vroče, so bili ljudje na kopanju. Jaz pa sem šel čez cesto v senčni park in čakal na rojake, da se vrnejo domov. K sreči sta v parku poleg moje klopi sedela dva Slovenca, rojena v Ameriki, ki sta sem in tja spregovorila kako lepo slovensko besedo. Šel sem k njima in se predstavil. Takoj sta rekla: “Ti si pa ta nov.” Da, sem odgovoril. Eden se je malo namrdnil, drugi pa je bil bolj prijazen in me je takoj peljal v bližnjo hišo, kjer so bili zbrani sami “ta novi” Slovenci. Nismo se poznali, zato tudi ni nihče rekel: “Sedi rojak in spij kozarec vina.” Par minut kasneje pa sva s tem Amerikancem, ko sem mu potožil, da sem lačen, že sedela v slovenski gostilni in restavraciji J. Bistan, kjer sem se najedel pohanih pišk in jih zalil z domačim vi-
nom.
(Dalje sledi)
L. G.
njenjem in sikanjem stroja odpeljal iz tega lepega divjega zapaha. Par mesecev kasneje, ko sem mu poslal 70 dolarjev, mi je poslal pismo, v katerem je ome-
je vlak za Milwaukee že odpeljal. K sreči stopi k meni neki železniški sprevodnik in me vpraša to in ono.
Takoj je uvidel, da sem tujec
nil, da je on vedel, da so Sloven-j in da ne znam jezika. Pokazal ci pošteni ljudje. Danes tega do-! mi je z gestami, da naj sedem
brosrčnega možakarja ni več med živimi. Visoko je cenil A-meriko, razumel je sočloveka. Naj mu bo lahka ameriška gruda!
*
Po parurni vožnji smo morali
na klop in naj ga počakam. Prinesel mi je tudi bele kave in hlebček sladkega kruha. Po dveh urah čakanja me je ta sprevodnik prišel poklicat in me je posadil na vlak, ki pelje v Milwaukee. “Thank you,” sem v mestu Fargo prestopiti na|mu rekel in v tistem trenutku glavni vlak, ki pelje proti vzho-' se je začel pomikati vlak proti du v državo Minnesota. Z 20.0 Milwaukeeju. Seveda smo prišli dolarji v žepu sem se počutil bo- na postajo z večurno zamudo,
gatega in sigurnega na potovanju. Toda kljub temu sem bil dva dni lačen, ker nisem hotel pokazati drugim, da ne znam angleškega jezika. Pa grem zvečer proti jedilnemu vagonu, v mislih na dobro pečenko. Pred menoj je bilo že okrog 15 lačnih potnikov, jaz sem bil 16., nato pride 17. in potem še drugi. Tisti pred menoj je hotel govoriti z menoj, ko je ta končal, pa tisti, ki je bil za menoj. Jaz pa samo yes, ja, yes, ja, dokler se
zato sem bil prepričan, da me ne bo nihče pričakoval. In tako se je zgodilo. Ko je vlak pristal na kolodvoru, je bilo okrog 2. ure popoldne na prvo soboto v avgustu leta 1951. Ko sem izstopil iz voza, sem bil sam, lačen in premišljeval sem, kaj naj storim.
K sreči zagledam taksi in ker sem imel naslov napisan na malem lističu, sem to pomolil šoferju in v 5 minutah sem bil na 10. cesti blizu bivše farne slo-
nisem naveličal poslušati teh go-j venske cerkve sv. Janeza in vorov. Odšel sem iz vrste v svoji Walker parka. Dal sem šoferju vagon, v kadilnici sem pil vodo j par dolarjev. Po obrazu sem in kadil. Drugi dan se je pono-j spoznal, daje zelo zadovoljen in'milosti božje, bi se bolj čuvali vilo isto in tako sem se odločil mi je celo pozdravil z dvignjeno1 bi ne otemnela. da bi z gre-za prisiljeni post.	1 šofersko čepico. Potrkam na ena, h°m ne izgubila svojega očaru-
Kasisaške drobtinice
KANSAS CITY, Kans. — Či-tala sem v Ameriški Domovini članek o Sloveniku g. Gruma iz Milwaukeeja. Vem, da so ga vsi čitatelji z zanimanjem brali — tudi jaz. Posebno me je zanimalo, ker dobro poznam The National Catholic Reporter. Ko je začel izhajati v Kansas City, Mo., so nam ga začeli pošiljati zastonj. Čedalje smo ga čitale, tem manj katoliški je postajal. Ko je z velikim veseljem in škodoželjnostjo udaril po škofu, ki je storil samo svojo dolžnost, da reši neko misijonsko kongregacijo popolnega poloma (kar se mu ni posrečilo), smo vedeli, koliko je ura. Bilo je jasno, da se je kača priplazila v raj. List nosi ime “Catholic”, da s tem pridobi katoličane. Me smo list vrnile in jim povedale, naj ga ne pošiljajo. Škof tamošnje škofije je storil vse, kar je mogel, da bi list izbrisal “Catholic” iz naslova. Ni nič opravil. Kako “katoliški” je list, so povedali katoliški vojni kurati v Vietnamu. Vlada je pošiljala list katoliškim vojakom. V velikonočni številki lista ni bilo Kristusovo vstajenje niti omejeno. In prej je ta “katoliški” list v neki številki sramotil Marijino devi-štvo. Kurati so protestirali.
Sem že večkrat hotela opozoriti naše slovenske ljudi v Kansas Cityju, naj ne naročajo, niti čitajo tega slabega lista. A šem mislila, mogoče bi s tem še reklamo napravila, zato sem molčala. Zdaj pa, ko je kritika prišla od drugod, sem samo dodala svoj “penny worth”.
O škofu Dwyer ju, ki ga pisatelj g. Truhlar ne mara, pa lahko rečem, da je duhovnik po božjem Srcu. Njegovi članki v Twin Circle so vredni čitanja. Mož ima svetovno literaturo v mezincu. Piise v tako zanimivem tonu, da mu moraš slediti. Vse nove liberalne teologe tako humoristično okrca, da se vedno iz srca nasmejim. Zadnjič se je bril norca iz ikonoklastov. Je res zadel žebelj na glavo. Zdi se mi, če kdo smeši človeka, ga bolj globoko zadene, kot če bi ga obsipal z grdimi imeni. Dwyer je zvest Cerkvi, zvest papežu, nasledniku sv. Petra.
*
Nekoč je sv. Karel, ki je po silnih, a dobro preslanih skušnjah prejel sv. obhajilo, tožil Jezusu: ^ “Pomisli, moj Gospod, kaj delaš, ko prideš v sv. obhajilu v grešno telo, tako nagnjeno k slabemu!” Jezusov odgo-voi:	Ti ne veš, koliko lepote
sem vložil v človeško telo. Dušo, ki m°ja podoba! Tako krasna je, da je človeški govor ne more opisati. In jaz sem njena hrana, od katere živi!”
O, če bi več premišljevali o lepoti naše duše, ko je v stanu
jočega sija. Sv. Terezija je ne-Iv šolo. Zapušča hčerko Frances, koč dejala: “Ako bi videli svojo* sina Jožefa in 3 vnuke. Vsi živijo v Kansas Cityju. Sin Charles je pred 3 leti umrl v Kaliforniji* Mrs. Mary Vraničar je njena sestra. Poročila se je z Alojzijem Lužarjem 1. 1913 v cerkvi sv. Družine. Bila je torej ena najstarejših farank. V pokoju je živela samo 13 let. Spadala je v Društvo sv. Veronike KSKJ in k Oltarnemu društvu. Članice obeh društev so se udeležile pogrebne sv. maše korporativno.
Ker je Mrs. Lužar veliko trpela na svetu in kljub težavam življenja ostala zvesta Bogu, upamo, da je v Njem našla u-smilj enega Sodnika. Priporočimo jo v molitev. Njeni družini pa naše iskreno sožalje.
Dne 22. julija smo pa izgubili enega najbolj zglednih faranov — Jakoba Poje. Imel je svojo hišo nasproti naše šole. Dokler je le še mogel malo hoditi, je bil vsak dan pri sv. maši in sv. obhajilu. Sonce ali dež, led ali mla-kuže ga niso mogle premagati. Zgodaj se je napravil na pot, da ni zamudil. Ko ni mogel več k Jezusu, ga je pa On obiskoval ob prvih petkih. Rad se je sončil na ‘porču’ in poslušal odgovore naših šolskih otrok. Seveda je tudi čital Amerikanskega Slovenca, saj je bil član Društva sv. Petra in Pavla KSKJ. Zadnje čase je pa preživel v postelji. Hčerka Angeline mu je ljubeznivo stregla. Ko smo ga obiskale, se je smehljal, čeprav bolečine niso bile majhne. Kot Job se nam je zdel. Dopolnil je 88 let in bil pokopan na svoj god, 25. julij3 1972.
Jakob Poje je bil rojen v Ca' boru 13. aprila 1884. V Ameriko je prišel 1. 1906. Poročil je Ma' rijo štampfel 19. sept. 1908 v naši cerkvi sv. Družine. Imela sta 11 otrok. Štirje sinovi so že umrli:	Filip, Albert, Ernest in
William. Trije sinovi:	Joseph*
Fred in Edward še žive. StiP hčerke so vse poročene:	Mrs-
Mary Bauer, Mrs. Regina Cop (vdova), Mrs. Helen Aliksaitis* Mrs. Angeline Jadrich. Rajni za pušča 35 vnukov in vnukinj, 9 pravnukov in pravnukinj in ® nega prapravnuka. Z ženo s m praznovala zlato poroko 19. sep • 1958. Pred nekaj leti je odšla “domov”, da mu pripravi stano vanje. Mož je res precej samo taril, a kadar je kateri njegov® otrok le mogel, ga je rad o m skal. Pred hišo se je gotovo vsa dan ustavil avto katerega sina ali hčere.
Pri pogrebni sv. maši je bfh*
polovica cerkve zasedena p°
kobcvih potomcih. Še s Mav^
jev se je pripeljala vnukinj3
sinčkom in možem. Krsto so n°_
sili sinova in vnuki. Masn^
stražniki so bili vsi njegovi vm1^
ki. In kako tolažljdv je bil P
■ Tj m
oče-
v
dušo po prejemu sv. obhajila, bi ne mogli prenesti tolike krasote.
Umrli ibi od sreče.”
Ko drvi avto po blatni cesti in škropi blato na vse strani, se hitro umaknemo, kolikor daleč moremo. Ko bi tako pazili na lepoto duše kot na obleko, bi se lahko vedno kopali v žarkih milosti ... Bili bi Jezusovo veselje. Njegov pogled bi počival na nas in naša srca bi bila srečna.
Vest bi nam govorila: Bog me ljubi! In tako lahko, prav iz srca bi tudi mi lahko — kot Mala Cvetka — molili: Moj Bog, ljubim Te!
*
Tale stavek sem pobrala iz življenjepisa nekega svetnika:
“Kdor misli na Me, na tega tudi Jaz mislim. Vse njegove skrbi prevzamem na Se.” Tako je dejal Jezus. Po naše bi rekli: Kakor ti meni, tako jaz tebi. Taka je pravica.
Bog misli na nas, ne samo skupno, na vsakega posebej misli. Za vsakega, posameznika se zanima, ga ljubi osebno — vedno. Od prvega trenutka življenja do zadnjega diha.
Koliko pa mi mislimo Nanj?
Zjutraj? Pred jedjo? Po jedi?
Zvečer? Pred delom? Po delu?
Ali kdaj v mislih povasujemo za nekaj hipov pri Njem? Se Ga kdaj spomnimo med delom? Mu li kdaj povemo, da delamo zato, da izpolnimo njegovo voljo?
Ali mislimo Nanj v veselju, v sreči? Se mu zahvalimo za lepote sončnega zahoda, za ptičje petje, za opojni vonj rože? Za oči, da smejo občudovati lepote narave, da smejo zreti v oko nedolžnega otroka? Ali mislimo kdaj v trpljenju, da je nekoč bil Nekdo, ki je več trpel kot mi?
Se spomnimo Njega, ki je vse prenesel, vse pretrpel iz ljubezni do nas? O, naše misli! Kod vsepovsod vasujejo, a se tako redko ustavljajo pred tabernakljem! Ko vendar božji Jetnik vedno nenehno misli na nas! In skrbi za nas! Blagoslavlja vsak naš korak in želi uspeha našim podvigom! In čaka potrpežljivo, kdaj se bodo odprla vratca Njegove ječe, da bo smel iz bronaste ječe v vse lepši tabernakelj naših src. Bog vedno misli na me! Ali ni to osrečujoča misel? Vse naše skrbi prevzame nase! Samo zaupati Mu moramo in svojo dolžnost storiti — vse drugo prevzame Sam. Da bi kdo roke navzkriž držal in čakal, da bi mu pečeni piščanci sami leteli v usta, da bi čakal čudeža, za takega Bog ne prevzame skrbi nase. Vsak mora storiti vse, kar more in kar mogoče dobro in potem Bog gleda, da naše delo rodi uspeh.
*
Med tem, ko sem bila “doma” v Lemontu (sestre imamo dva doma:	Provineijalnega in hišo
župnije, v kateri delujemo, — je Bog poklical k Sebi tri dobre farane Sv. Družine. To je bila ena prvih novic, ki sem jih izvedela, ko sem se vrnila “domov”.
Žalostna za družine in nas, ker z vsako smrtjo se poveča v župniji vrzel, ki jo je težko zadelati.
Prva žrtev smrti je bila Mrs.
Julia Žagar, vdova, ki je živela v svoji veliki hiši blizu cerkve sv. Družine. Zvesto se je udeleževala sej Oltarnega društva.
Rada je darovala tupatam kak dolar za Slomška. Nikoli ni odrekla. Umrla je 5. julija v bolnici St. Margaret — lepo pripravljena. Upamo, da je Slomšek ni pozabil, ko je potrebovala pomoči. Materino društvo jo je v lepem številu spremilo na njeni zadnji poti na Mt. Calvary pokopališču.
Mrs. Barbara Lužar, stara 81 let, je zatisnila svoje oči 7. julija. Zadnja leta je veliko trpela s svojimi nogami. Hudo ji je bilo, ker ni mogla delati v klavnici, da je preživljala svoje o-| troke. Gledala pa je, da so vsi! trije njeni otroci pridno zahajali1 vsem inštitutu.
gled na to Pojetovo družino,^ je poslala očetu in staremu tu veliko sv. obhajil v ve^n°^.a znak ljubezni in spoštovanj Blagor takemu očetu!
Jakob Poje ima v St. Vidu Ljubljani brata Jožefa Poje’ °, je duhovnik. Z Brezij mu je v ščil lep godovni dan. Karta dospela po pogrebu. Jakob J0
čital iz nebes. Naj našemu
luč*
venskemu Jobu sveti večna Vsej veliki družini: Naše s žalje!
s. M. Lavoslava
Inženir za tišje motorje
Letalski inženir Sutherland ^ kalifornijskega inštituta 2a ^ nologijo skuša ublažiti hrup ^ tornih koles, letal in drug” . zil z močnimi motorji. ^ povzročajo močne zračne ve, ki jih človeško uho zazn kot hrup.	, jjd
V laboratoriju je ,^ut'kertaK-postavil stroj, ki Povzroca , vp šne valove. Zdaj skuša ug0 ^ ti, kako bi jih bilo mogoče n ^ tralizirati, preden u^ar^°v jamo tor j a. Pravi, da je njeg°v ^ boratorij najbolj hrupen
*• S- FINŽGAR:



Polonic a
BELI ŽENIN
ftiolit,
niča
je začela. Toda celo Polona je rodila novih — šest-
ev je Vrbana bolela. Polo-ni molila kot mati, ki je
^°iga leta molila naprej, 110 2 enakimi zategljaji, ve-
diio
tako
z istim pojočim, za Vrbana Pobožnim in presunljivim j^som. Polonica tega ni znala. jijaSo arsko in po novem je mo-• Ko je za “blagoslovljena”
^HlGsf rv im__	„	. v	•
can”
“gajžlan”, je po-j0Jii u V'rban debeli molek Polit 112 rok *n napletal sam mo-ri?V’ knt sta jo molila z njo šti-tiop6^ ^>0 končani pobož-noč1	vo®oil hčeram lahko
Sv ’ uP0gnjen se je zgubil v 1° sobo.
rajne °^U’ ^er s^a^a Postelja
iw 6 Polone, je zevala praz-
Poslmakor.strah- z luči° ie
tla . ^ v tisti kot, kjer so se stra2!du ob, robih končnice in črte 06 i302113!6 črne, umazane s° v^lla 2idu. Pod njimi navzdol Prei V*Se^e zaprašene pajčevine;
S? skrite za posteljnja-Zoa j 1 So :§a hčere razdrle in
Sar d™riš-
s	je začel stresati jok.
saill	0 je postavil na mizo,
svoj 86 l)a sesedel na stol poleg pa^i^Paalolje in gledal v oro-
Polona!”
Za^l^10^! je noge od sebe in se
čakal V	^a^or ki nečesa j ožarjeno od ognja. Po takem
najstkrat — in zmagala je smrt in odgojila pet hčera.
Vrbanu so se motale sanje, v katerih so bile vse zgodbe štiridesetih let — bridke in vesele, a smrti ni bilo nikjer.
Ko je pa posvetilo bledo jutro skozi okna, je zazeval vanj prazen kot in ga navdal z grozo. Planil je kvišku in začel iskati delavniške obleke. Pretaknil je omare in predale, plezal po vseh štirih za čižmi in jih vlačil za jezike izpod postelje in jih jezno suval nazaj, ko ni mogel ujeti pravih. Nazadnje je obsedel na tleh in se sede obuval. Potem pa je šel v hlev.
Ko je položil živini, je sedel na molzni stolce in se zatopil v svojo grenko samoto.
III
NA CESTI
Minila je pogrebna osmina, potekel mesec, Vrbanu pa ni odleglo. ■ Hčere so mu stregle, ustregle mu niso. Zanje je bila le trda beseda, polna nezadovoljnosti. Včasih je sedel v kuhinji top in nem, gledal Polo-nico, ki je gospodinjila, da so ga vse sosede zavidale zanjo. Kradoma jo je ogledoval: pod noge, kako se je prestopala krog ognjišča, na roke, ki so pristavljale in odmikale lončke, v lice,
'Pgk .	ogledu je zamižal in po globokih
gubah na licu je spolzelo prita-
Vs v ■	-----j- — —— jeno veselje. “Vsa je ona! Ta-
a večer se je sklonila k kala je bila Polona tedaj ...” In Ilel,	se je zakas- če je hči ujela ta hip in mu po-
nudila južino, jo je zaužil s slastjo in nobene graje ni našel. Toda to so bili le: redko sejani trenutki. Vrbanu je lezla glava čedalje bolj med pleča, život se mu je ključil in večkrat je taval okrog hiše, kot bi nečesa iskal. Odpiral je vrata v hlev, v prašičjo kuhinjo, na pod, šel po vrtu do kurjice in se oziral čez plot po svojih njivah. In če ga
leta	Stegnil	noge zadnja
In VsVecer> Preden je šel ležat.
njim p Večer se je sklonila k kala je bila Polona tedaj " >1 • 0iona -— če se je zakas-<-ta>a iz postelje — in ga tolikn a' vselej sta si imela tem t P°Vedaii' Spočil se je ob ‘lilo s& °’ da k3 zaPlesal, in zgo-koij^6 ie’ zlasti če je prišel ne-^°lon Vinsk;i> ^a je bos zgrabil In ^ in j ° zavrtel po sobi.
Oi
X ti
ga je potem oštevala: K . 5tari_ dedec ti! Plešeš Vinei!	ki naju kdo
sala-?» bova v grob priple-
•	O K 4-	VJ	i J-	^ ~	V	—O.
°dPeniain t ,m Pa mu ie ze vprašala hči: “Oče, kaj pa
iščete?”, je rezko odgovoril: “Nič.” Resnično se sam ni zavedal, kaj išče, čeprav niso le
Vala ieiovnik, mu odvezo-st)raviiU ° vratom ter ga S °Pila3 V ?osteli°» ga odela, Mižala 86 ^ ze§nančku in ga po-bila od Krepk0 mu ie ae zati3-
Petaia e',° kro® vratu> mu poše-'egla gg Uk°: "Na® ta mali” in
Peti kru Sarna- On pa je začel (( ^ot	-t .	_ J
polori
p
Pred davnimi leti:
Polon — Polončiča
•M ^
Sp0lhinibleh mu ie 0k teb skl°nH ‘ ^ trdim hrbtom se je ^ei Vzri;i° Čevliev in vnovič za-steh in hOVati.po rajnici. žalo-Sr6(io Soi?Zen ie sunii čižme na Sd °blpu e’ razrnetal in razobe-111 zlezel VSe križem> Pihnil luč
Ob
posteljo.
!e2ko	Prečute noči so mu
ezie s ° e na trepalnice, ki so
ih sani!i°d Sebe skuPai- čui Vsa Jal’ Vse °benem.
kla PrePriretekl°St ie živa vsta-S°S6dovi onprn.' Načelo se je na
Sal s Volonl^t1’ k° je prvič Ple'
hčere, marveč tudi sosedje vsi vedeli, da išče Polone. “Polona ga čaka na ozarah,” so sklepale ženske. “Za njo pojde. Vsak dan je manjši; kar vidi se mu, kako leze v grob!”
Ko je preteklo mesec dni, je bil pozvan k zapuščinski obravnavi. Hčere so pomagale zapre-gati koleselj, ki se je po Polonini smrti prašil v vozarnici. Polonica je znala napreči vsakemu moškemu na kljub. Toda Vrban je potipal vsako zapono, vsak jermenček, še osnike je pregledal, preden je sedel na voz. In ko je hotela prisesti Polonica, češ da ne bo sam, če se spotoma kaj primeri, jo je odrinil s komolcem od voza, namrščil obrvi in pognal z dvorišča. Dvignil je glavo kot nekdaj, ko sta se vozarila še z raj-
v,	k) j. C) J} O ~p	x	-r	v	uv_ Zj a ca j
k°dstavii nog & mU ^ neka jnic0- Toda ni bil še za lučaj od
Je i,v. °------tekmecu. Vr-
fahtuPUStli Polono, zamahnil
ušesa
danes ima
r bato PaT0 meČiC0 V uhlju
? treščil f0grabil tekmeca in ^ ie	vrata na gnoj.
? jePja. v Cet6k tjukezni in tr-sr. . ZaP°r je moral, do-
V
rba
r -- pa Uprli Z0Per Polono, >° inPa0Je zadel sekiro na ^SePske šuvT15111111 2 drvarji v c! ^tei g0 e’ kier Je s silnimi hnkler ni np.1 težko Ptenkačo, J 1 Brii^3 °Četa te se ože-žl ?red oči P° ]e bila za Polo-
Toda*kS
hi
h° ^t^^te kolj ljubil sna-
-L On d -i •	---cm. i.i. i vbe
Stari Pol1Pretekl° let°i k° 'alii KpoPravl ai ___’ ,
Vali>	avojo 2moto
Siol^nafvsVrJfPP6^
ši
lril0Pri hiši
se J e pomla-
«0 „ kot beka n, posestv° se je k rasb J v °b P°teku—otroci
davita626* je divjala, ’ tioci so mrli.
hiše, mu je glava že klonila in opletala ob drdranju voza, kot da se ga komaj še drži. žanjice na polju so iztegovale vratove iz žita in sodile: “Konec je! Mu že glava opleta; za rajnico se pelje.”
Na samotnem križpolju je predramil Vrbana tanek glas:
“Hej, Vrban!”
Potegnil je za vajeti in ustavil. Po poljski poti je prišla iz sosednje vasi ženska.
“Kaj bi sedel tako samopaš-no! Daj, naj se obesim še jaz na koleselj.”
“Tak, pa prisedi, če greš v mesto,” je dovolil Vrban slabe volje in se odmikal na sedežu, čeprav je popotno dobro poznal.
Ženska, vdova Polona Suha-dolka, je zlezla na voz in Vrban je pognal.
“Se le vleče do mesta in ko človeku začne drsa peti, se mu pot ne odseda več tako kot kdaj.”
Potreba skupnih slovenskih nastopov v Avstriji šn Italiji
Slovenske liste pri naslednjih, dem ponujajo ugodna službena
občinskih volitvah” naznanj a Naš tednik iz Celovca od 22. junija t. L, potem ko so v nedeljo poprej v Tinjah na Koroškem slo venski občinski odborniki razpravljali o izgledih za samostojno slovensko nastopanje na občinskih volitvah prihodnje leto. V svojih utemeljitvah in izvajanjih o slovenskem nastopanju sta naj vidneje izstopala dr. Luka Sienčnik iz Dobrle vasi in podžupan mesta Pliberk, ekonomski svetnik Mirko Kumer.
Odločitev slovenskih občinskih odbornikov na Koroškem mora vsak Slovenec, ki sledi svoji vesti, od srca pozdraviti. Tuje stranke se nikoli ne bodo odločilno zavzele za osnovne pravice Slovencev, naj jih Slovenci še toliko volijo. Z njimi je možno samo pogajanje ali sodelovanje na osnovi samostojnega slovenskega nastopanja.
Dr. Luka Sienčnik je pozval vse slovenske ljudi na Koroškem, ne glede na politično pre-
mesta, če pristopijo k eni ali drugi stranki, ali se vsaj vzdržijo borbe za pravice slovenske skupnosti. Tako hromijo na u-činkovit način slovensko gibanje, ker napravijo slovenske ljudi odvisne.
v^nrorlni svet koroških Slovencev (NSKS) se nagiba k samostojnemu nastopanju. Druga slovenska politična organizacija, socialistično usmerjena in tradiciji nekdanje OF zvesta Zveza slovenskih organizacij (ZSO) pa vztrajno zagovarja, naj se koroški Slovenci vključijo v socialistično stranko, češ da ne smejo ostati izolirani od avstrijske družbe.
To nikakor ne more držati, saj so koroški Slovenci del avstrijske družbe, ne da bi se morali še posebej vključevati vanjo. Če samostojno nastopajo, postanejo tedaj njen aktivni del. Nasprotno pa: če ne nastopajo, se izolirajo, narodnostno zadušijo in utapljajo. Kje je torej logika? Podoben značaj kot na Koro-
pričanje, naj skupno nastopijo, škem ZSO ima na Primorskem kajti le tako more manjšina v Kulturno gospodarska zveza političnem življenju v deželi'ne-j (SKGZ). SGKZ je nekoč tudi kaj pomeniti. Mirko Kumer pa podpirala vključevanje sloven-
je dejal, da je sodelovanje z drugimi strankami sicer potrebno, da pa je učinkovito le tedaj, če so Slovenci neodvisni in lahko samostojno sodelujejo.
V Avstriji do sedaj Ljudska, pa tudi Socialistična stranka nista pokazali pripravljenosti, da bi osnovna slovenska vprašanja v celoti reševali. Zakon o dvojezičnih krajevnih tablah v 205 koroških vaseh, ki ga je pravkar sprejela socialistična večina v poslanski zbornici . na Dunaju, prihaja 17 let od podpisa avstrijske državne pogodbe, ki to obveznost vsebuje, in je povrh vsega še sramotno okrnjen.
Pričakovati je, da bosta obe glavni stranki v Avstriji, oziroma na Koroškem na vse načine začeli spodkopavati odločitev slovenskih odbornikov za samostojen slovenski nastop. To poizkušajo delati najuspešneje ta-
skih ljudi v italijanske stranke, ki da so naprednejše od slovenskih. Danes tega ne dela več, vsaj odkrito ne. Toda “Primorski dnevnik”, glasilo te zveze, daje v svojem poročanju prednost italijanskim “naprednim” strankam. Ko poroča, najprej spregovori o nastopih komunistov, potem socialistov, social-proletarcev, demokristjanov in
skušajo v matični domovini prepričati, kako smo vsi drugi zamejci, vključno socialistična Slovenska levica, “proti” Jugoslaviji.
Ne zdi se nam vredno, da bi o tem posebej razpravljali, ker so take namere dovolj prozorne. Že samo dejstvo, kako more nekdo predstavljati zamejsko slovenstvo, ko pa zagovarja vključevanje slovenskih ljudi v italijanske stranke, kjer se potem poitalijančijo, je dovolj zgovorno. Kam je le izginil slovenski delavski razred v Trstu, okoli 50,000 slovenskih ljudi?
Proti italijanskim, tudi “naprednim” stran kam nimamo nič. Vsakdo je svoboden politično delovati in postavljati svoj program. Toda ne moremo se po dosedanjih skušnjah odpovedati lastnemu nastopanju in prepustiti slovenske ljudi ‘naprednim’ ali nenaprednim i t a 1 i janskim strankam. Z njimi lahko sodelujemo tudi na samostojni osnovi, če pokažejo, pripravljenost in razumevanje.
Če smo proti raznim oblikam diskriminacije vernih in nekomunističnih ljudi v Sloveniji ali Jugoslaviji, to kvečjemu pomeni, da je naše stališče do matične domovine in družbe prej pozitivno in dobronamerno kot razdiralno.
Ljubljana danes vsaj uradno nima ničesar proti samostojnemu nastopanju slovenskih ljudi v zamejstvu. Po izjavah njenih predstavnikov je to stvar zamejskih ljudi samih. Toda ali. je samostojno slovensko nastopanje v zamejstvu tudi Beogradu po volji? Zdi se, da si ne želi, da bi Slovenci samostojno nastopali tam, kjer njih nastopa ne more kontrolirati. Kako naj
Na gostovanju v J. Ameriki
Znani Trio Lorenz, ki ga sestavljajo Primož (pianist), Tomaž (violinist) in Matija (violončelist), je na turneji v Južni Ameriki, kjer bo imel 12 nastopov v Braziliji in Argentini, pa morda tudi v Urugvaju.
Trio je za to priliko naštudiral program, ki obsega poleg Haydna, Dvoržaka in Turine še dela slovenskih skladateljev Ukmarja, Švare in Ramovša. .
Gorše v Kostanjevici
Lamutov likovni salon je priredil 30. junija veliko retrospektivno razstavo akad. kiparja Franceta Goršeta. Uvodno besedo pri odprtju je imel akademik prof. dr. Franc Stele. Katalog je bil pripravljen v angleščini in slovenščini s kritično studijo dr. Steleta. Razstava bo odprta še ves avgust, to je čas trajanja XII. mednarodnega simpozija kiparjev “Forma viva”, na katerem sodelujejo tudi umetniki iz Anglije, Nizozemske, Japonske, Nemčije in Jugoslavije.
Rafinerija v Kopru
Strokovnjaki so izdelali elaborat za gradnjo rafinerije v Kopru. Ta naj bi začela obratovati že v začetku leta 1975 z zmogljivostjo v začetku 3 in pol milijona ton naftnih derivatov, kasneje pa celo s 5-milijonsko zmogljivostjo.
Za gradnjo bi potrebovali o-krog 700 milijonov dinarjev, ki pa naj bi jih zagotovili tudi z
še Kranjsko goro, to se pravi gornjo savsko dolino. V njej predvidevajo 70 novih žičnic, povečanje gostinske zmogljivosti in razširitev in izpopolnitev naprav in ustanov za razvedrilo in zabavo ljudi, ki bodo prihajali v te kraje na oddih in krepitev svojega telesnega in duševnega zdravja.
MISLI
Hrasti se krepijo v viharjih, diamanti se brusijo pod pritiskom, človekov značaj pa raste iz trpljenja, nadlog in težav.
m
Tisti je moder, ki drugim odpusti velikokrat, a sebi nikoli.
Help wanted — female
FEMALE HELP
Light factory assembly work. Must have 2 years factory assembly experience $2.16 per hour. — Off E. 70th & St. Clair 361-6264 Call before 11 am only.
(164)
MALI OGLASI
liberalcev, šele nekoliko pred|sl le razložimo brezbrižno zadr- aon.dArm in mednarodnimi po-
misovci spregovori tudi o nastopih predstavnikov, izvoljenih na slovenskih listah.
Ljudje o Primorskega dnevnika in v SKGZ hočejo nasproti matični Sloveniji edini predstavljati zamejstvo, edini vzdrževati kulturne in gospodarske stike med zamejstvom in matično domovino ter kot edini predstavniki tudi prejemati pomoč, ki jo matična domovina nudi zamejstvu. Le tako si je mogoče
ko, da vidnim slovenskim lju-j razlagati, zakaj tako vztrajno
žanje beograjske vlade do mednarodnih sporazumov, ki zagotavljajo Slovencem v zamejstvu vse pravice in katere je ona pod pisala, kot sta avstrijska državna pogodba in Londonski sporazum?
K. G.
------o-----
sojili.
Hiša naprodaj
Dobra 4-družinska, z alumi nijem obita hiša, vsako stanovanje po 5 sob, velik lot, je naprodaj v fari sv. Vida, na 7023 St. Clair Ave. Kličite 391-8572
(154)
žužemberški grad obnavljajo
Ponovno so pričeli z deli za obnovitev žužemberškega gradu. Sedaj je na vrsti vzhodni del gradu in desni del pri vhodu nad kletno dvorano, ki je še pre-
Eno sedmino v prometu ! T dTro °hrani“ar Za kri‘Je CLEVELAND, O. - Eno sed.l str.oeko'' 50 Plevah polog za-^	^ i voda za spomeniško varstvo m
mmo vsoh delovnih mest v ZDA !sklada za ku,lturn0 dejavnost
je v prometu ali v strokah nepo-j ob6ine Novo mcs, ,udi obd
O T,/~» /-Ivt r-l -V-\/-v T T/~\ T r->-v-> T L, n	o-.	__ 1	'
ki so podarili les v vrednosti 50,000 dinarjev.
sredino povezanih s prometom.
...................:.......
ŠOLA NA PROSTEM IZ POTREBE — Če je lep in ne prevroč dan, je šola na prostem čisto prijetna, drugače je seveda ob slabem vremenu. V Hong Kongu vse to vedo, pa si ne morejo pomagati, ker nimajo d.ovolj učilnic pod streho.
Promet v Kopru
V koprski luki je maja pristalo 165 ladij, ki so pripeljale in odpeljale skupno 141,078 ton blaga. Največ blaga je bilo namenjenega uvozu, in sicer 85,-688 ton; tranzitnega blaga je bilo pa 47,800 ton. le 7,588 ton blaga pa je bilo za izvoz. V petih mesecih letošnjega leta so tako v koprski luki skupno pretovorili 700,686 ton blaga.
Precejšen je bil na obali v maju promet jaht:	v Piran je
priplulo kar 580 jaht, v Izoli jih je pristalo 149, v Kopru pa 37. Največ jaht je priplulo iz Italije.
HIŠE NAPRODAJ
Nova zidana 2-družinska, 6-6, 1 in pol kopalnice, dvojna priključena garaža, predeljena klet, v fari sv. Kristine.
2-družinska, 4 spodaj, 3 zgoraj, $23.900, dober dohodek, Euclid E. 200 St. okolica.
Imamo veliko izbiro hiš v Eu-clidu, novih in rabljenih, po cenah v 20-tih in 30-tih.
Za pojasnila kličite:
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	RE 1-1070
(154)
Lastnik prodaja
bungalov z dvema spalnicama, od E. 185 St., vse na novo deko-rirano, airconditioner, lepe preproge, garaža. $21.000.
Kličite 871-6124
-(153)
Rohinj vključen v tujskoprometni načrt “Gornji Jadran-’
V obsežni načrt tujskega prometa v okviru “Gornji Jadran” je bilo vključeno najprej slovensko Posočje, nato so pritegnili vanj Bohinjski kot in sedaj
Bobby Fischer-Boris Spassky chess duel finally got under way at Reykjavik, Iceland,
JULY s;
FBI agents shot and killed two hijackers in San Francisco. as they attempted escape to Siberia with $800,00!) ransom.
___i Inmates a t
Maiyiand State Penitentiary staged second riot in three days, seized six hostages and set fires.
JULY
Sen. George I S. McGovern of South Dakota won Democratic nomination for president, on first ballot at Miami Beach..
liMMtffej In,!.,strini
chaos spread across Britain as thousands of workers walked off jobs.
mHH K a k u e i Tanaka, 54, elected by ruling Libera! Democratic party as its president and new prime minister of Japan.
s Most of Argentina's 70,000 doctors and dentists staged strike in protest of new health-plan law.
ieiffiffilt President Nixon signed into law a 20 per cent increase in Social Security benefits voted by Congress.
.JULY/G
Patriarch Athenagoras 1,86, leader of world's 250 million Orthodox Christians, died in lstanbul,Turkey.
French President Georges Pompidou ousted Jacques Chabon-Delmcs, his premier for three years, after scandals recked party.
JULY 8
..... I Iraq became
first Arab country' to recognize Bangladesh.
July is
j FI o o d s fed by monscon rains ravaged northern Luzon, Philippines, and inundated hundreds of villages and towns.
V najem
Lepo 6-sobno stanovanje, vse sobe velike, se odda na 1081 E. 71 St. Vprašajte za Mrs. Mc-Crady, apt. št. 1 zadaj, ali kličite 843-8033.
(174)
Hiša naprodaj
Čista hiša, 3 nadstropja, 3 spalnice, nove preproge vseskozi, družinska soba in rekreacijska soba, garaža za 2 kare. GEORGE KNAUS Real Estate 481-9300
(154)
V najem
Enodružinska hiša, 5 sob in kopalnica v fari sv. Vida. $80 mesečno. Kličite 321-9317 ali 321-3204.
._________________ (134)
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 5 sob in kopalnica, 3 sobe in kopalnica, čisto vseskozi, 2 plinska furneza, na Bonna Ave., med E. 58 in E. 60 St. Kličite lastnika 391-9487 od 6. do 8. zvečer.
-(156)
Iščejo sobe
Mirna slovenska družina išče stanovanje štirih sob v Collin-woodu ali blizu Grovewood Ave. Kličite 486-3749
(154)
STANOVANJE V NAJEM
Odda se 3-sobno čisto in pelo pritlično stanovanje s kopalnico in kletjo vse pod enim ključem, starejši čisti samo eni osebi, blizu cerkev in trgovin, naslov dobite pri “Ameriški Domovini” pod štev. 431-0628.
i	, “(154)



1
IVAN PREGELJ:
Magisfer Anton
ZGODOVINSKI ROMAN

Vidneje se je nato telesno po- varnih letih so ga zaveli na pravljal in krepil. Duševno se slaba pota. Zadnjič me ni poje vedril z molitvijo in z obiski1 slušal, prihodnjič me še poznati pri ohromelem konzilijariju Me- ne bo več hotel in me bo zatajil, gerliju, ki mu je vedel povedati, Morda bo še huje. Z orožjem kakor da resnično vidi v dalja- pojde nadme, kakor je morda ve, kod bo neki Pavleta vodil podedoval po nasilnem svojem
Stradiot. Megerle je poznal protestantske mogotce in vedel, koliko žrtvujejo, da bi si vzgojili duhovnega naraščaja. “Tega se ne boj, da bo ta pasji oče še kaj dolgo spremljal fanta,” je sodil, pogovarjal in tolažil magistra, ki se je pozneje uveril, da je konzilijarij sodil prav. “Prekmalu bo oče sinu in sin očetu odveč. Premoženja Juriju, ver-
očetu. In strasten bo v svojem novem svetu, strašno bo nagel; tako bi bil postal goreč za dobro, če bi bil ostal pri jezusovcih.” Tako je videl in verjel magister in je obupoval:	s
“O moj Bog! Prav je sodil Žolna! Ko bi bil jaz vsaj moder, da bi ga z zvijačo kako ujel in nase privezal! Ali pa vsaj bogat! Z zlatom bi ga odkupil zapeljiv-
jemi, goriški deželani niso dali I cu iz pekla. Ali pa zgovoren, da
na pot. Tako bo, da bo dal sina kakemu evangeljskemu velikašu in da bodo nato stanovi miade-
bi mu v srce in dušo spregovoril in bi videl mojo ljubezen. Pa saj je ne bi! Nikoli je ni spoznal,
niča priporočili v Monchshof v in Žolna se res ni lagal. Komaj Urachu. Ne bodi zato nestrpen, materina je medla prilika božje Na poti fanta ne boš dotekel. ljubezni.”
Našel ga pa boš. V Monchshofu, “Gospod,” je molil magister v Tubingah!”	j tedaj kratko in značilno, “Gos-
Magister je vprašal, kaj naj pod, daj Pavletu vsaj to, da bi znači to čudno ime, in je izve- občutil bolečino matere, ki jo del, da biva v tem Monchshofu sin boli! Gospod, daj mu, če mu baron Ungnad, — nomen omen gorja zbog matere ne moreš, — ki da goreče podpira evan- tako bolest mu daj, da bi ga to, gelijsko misel na jugu. “Ungnad kar najbolj ljubi, najbridkeje in škof Vergerius!” je pripove- izdalo!” doval konzilijarij, “Pier Paolo Tako je prosil, ne da bi mu
Jože iz Štanjela in vikar Matej iz Kobjeglave. Potem se mu je pa kar mudilo. Komaj je iztegnil povedati magistru, da je zvedel, kako so goriški plemenit-niki poslali Pavleta na Nemško. Že je odpiral vrata in odhajal.
Magister je stekel za njim, ga našel, ko je zajahal pred hišo ježno žival in jo pognal v dir. Magister je hitel ob jezdečem duhovniku in ga lovil z vprašanji:
“Samo še to, gospod!”
“čemu neki?”
“Ali so gospod Joža zdravi?” “Žerjavi ne bolehamo!”
“Pa devica Marija, ki mu streže?”
“Mica! Ha! Naročila je že zelen plašč za novo mašo.”
“In gospod Matej?”
“Zdaj govori le še vsak peti dan. Pokoro dela. Zate!! Da bi srečno došel in se vrnil.”
“A Vi, gospod Luka?” “Lovim Judeža Stradiota.” “Pa veste, kje biva?”
“Zato vihram, dokler je lisjak v luknji, da mu lovcev naženem na sled.” Osuknil je odločno svojo ježno žival, a jo pridržal in vprašal:
“Lovcev takih, boš dejal, cesarskih, malo dobrnih, da ga spet izpuste in se mi bodo smejali? Pišejo naj me, če so tudi trikrat in petkrat kraljevski.
Jaz zidam odslej nase in se zanesem na gospoda fra Marina in njegove.”
Ne da bi povedal, kdo je ta Marino s svojimi, da je med najbolj gorečimi katoliškimi inkvizitorji na Beneškem, je pognal žival v dir. Magistru je bilo mimo te vesti drugega mar.
“Gospod,” je klical in se spustil zopet v tek ob jezdečem, “gospod! Kaj pa je s Polono? S tisto Jurijevo, ki je v gradu služila?”
“Kjer satan, tam baba,” je viknil neusmiljeno vikar. Potem je dodal: “Morda se bo streznila, polt upaljena taka. Prekasno bo, Bog jo previdi, za njeno čas-
THE STROH BREWERY COMPANY. DETROIT, MICHIGAN 4B224 '
Vergerius, trmasta glava, ki jo je obnoril neki umirajoči Fran-česko Spiera, (Prim. “Filius perditionis”. Izbrani spisi I. zv.) o čemer ti seveda nič vedeti ne moreš in ti tudi treba ni.” Dobri mož je ponudil iz svojih skromnih sredstev magistru celo pomoč, ki je magister ni ne mogel ne hotel sprejeti. Po Me-gerlijevem priporočilu pa je našel za silo delo in zaslužek.
bilo že kar jasno, česa prosi Pavletu. A molil je prav, iz resnične ljubezni do bližnjega, skromni človek, ki je znal krotiti sebe in ubiti v eni nočni straži pred tabernakljem še zadnjo človeško sanjo o zemeljski sreči, bedni Odisej v Kristovi besedi, ki že ni več videl v Pavletu telesnega človeka in sorodnika, pač pa le še dušo, ki vrtoglavi v prepad, le še ovčico, ki
Uslužbil se je v ugledni meščan- je tako zapuščena, kakor da jo
ski družini za domačega učitelja.
V njegovem srcu se je tiste dni naselila nova, še težja skrb mimo prejšnjih, čim dalje je razmišljal, tem jasneje je spoznaval, da mu po človeškem raz-sodku ne bo moči nikdar več pridobiti Pavleta. Videl je kakor da dlani: “Izgubil bo nedolžnost, vino in naslada mu vzra-steta v navado. V najbolj ne-
je pozabil celo Bog sam ..,
V takih občutkih vsako uro vsakega dne ga je kakor čudežno presenetilo, ko mu je vdrl hrupno nekega jutra v sobo potni človek, se razkoračil pred njim kakor vojak, meril ga od nog do glave in povedal rezko: “Če me več ne poznaš! Tomaj-ski žerjav sem, kraških drugih dveh poslanec pa še gospoda Krištofa na gradu. Ker si pomoči potreben! Da poj deš takoj za ovco, ki ti je iz staje ušla.” “Gospod!” je strmel magister. Tomajski mu je vrgel na mizo zajeten vozel novcev in povedal vihravo, kaj sporočata vikar
Poletna
Od ljubitelja piva do ljubitelja piva
PRIPRAVLJENA ZA SKOK — Izraelske oborožene 1^;;	' sile vežbajo za odskoke iz letal tudi dekleta, toda
le prostovoljke. Na sliki vidimo tako prostovoljko, ki jo napravljajo v padalsko opremo (na desni) in ko gleda iz letala pokrajino pod seboj, predno se bo pognala v globino.
OJ TA VOJNA! — Fantič nese ~ svojega bratca z nevarnega pod-' ročja pri mestu Quang Tri, kjerj se vrše hudi boji med rdečimi in vladnimi silami.	I
no srečo.”
Magistru je pohajala sapa, Tomajski je gnal vse hitreje.
“Hvala za vse, pa pozdravite na Krasu,” je še zaklical Tone za vikarjem, potem je zaostal.
“Svojega Pavleta ima,” je vedel o njem. “Podi ga z jezo in maščevalnostjo. Jaz iščem svojega z ljubeznijo in odpuščanjem ...”
Pa se je vprašal togo in bridko:
“Kdo bo našel? Jaz ali srditi gospod Luka na konju in v služ-
I bi inkvizitorski z ‘brati usmilj6
'nja’?”	. •	0 ie
Nekaj ur za Tomajskim s J odpravil še sam na pot. Tri je že hodil in imel to uro P^1 čez beneško mejo v cesarske žele. Ves ta čas se ni niti ove del, da hodi brez pokrivala.
(Dalje prihodnjič.'
Delno v tropiku
Avstralij a obsega nad ^ ^ ^ jone kvadratnih milj povrsi® ’ od tega jo leži okoli en mili)0 v tropskem predelu.
POUDAREK ALI POJASNILO — Fidel Castro, gospodar rdeče Kube, si pomaga z roko, ko nekaj razlaga zbrani poslušalcem.
V blag spomin
OB DESETI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA MAMA, STARA MAMA, SESTRA IN SVAKINJA
Louise
Vidic
Izdihnila je svojo pleni®11^0 dušo dne 7. avgusta
Počij od hudih težkih leb preblago mamino srce, ko zadnje trombe zadone> veseli snidemo se spet.

Ti, o Jezus, naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri, Ti dobrotno se je usmili naj Te med svetimi časti.
Žalujoči:
soprog JOSEPH
hčerki DOLORES NOOMAN in FRIEDA DELAAT, sin DENIS,
sestra MARY SUŠNIK, svak JOHN, bratje JOHN, FRANK, JOŽE in LUDVIK MOČILNIKA« vnuki in ostali sorodniki.
Cleveland, Ohio, 8. avgusta 1972.
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
8117 St. Clair Avenue