43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Mateja Gašpirc Tehniški spomenik proti muzeju Letošnji muzejski sejem je bil namenjen kon- servatorstvu, ki ohranja in neguje ter restav- ratorstvu, ki obnavlja predmete, zaupane v hram- bo muzejem. Kustosi tržiškega muzeja smo na 2. muzejskem sejmu, ki je potekal v ljubljanskem Cankarjevem domu od 31. 5. do 4. 6. 1994 predstavili proble- matiko gasilske zbirke. Prostori gasilske zbirke so bili namreč v noa med 17. in 18. oktobrom 1992 poplavljeni. Ves čas do sejma in še po njem smo se veliko ukvarjali z obnovo poškodovanih muzej- skih predmetov, zato smo se odločili, da bomo tudi našo predstavitev na muzejskem sejmu pove- zali s perečim problemom obnove gasilske zbirke po poplavi. Sejemsko predstavitev smo si zamislili tako, da smo oblikovali brošuro in plakate, razstavili muze- aüjo v fazi obnove in dodali predvajanje video- posnetka konservacije. S tiskanim gradivom smo želeli orisati stanje rak in njihov pomen nekdaj in danes ter nakazati povezavo med muzejsko stavbo in tehniškim spomenikom - rakami, ki so ogrozile premično dediščino, ki jo hranimo v muzeju. Raz- stavili smo deloma prenovljeno gasilsko brizgalno, ki je pokazala razliko med že obnovljenim in še nekorìservirarùm muzejskim predmetom. Tretji del pa je služil demonstraciji konservatorskega postop- ka, ki je bil opravljen na razstavljeni muzeaHji. Namen sestavka je osvetliti pomen rak, aktiv- nosti in spreminjanje odnosa upravičencev, ki so izkoriščab vodni tok Mošenika in sedanje stanje teh- niškega spomenika, ob katerem stoji tudi muzejska stavba. Obenem je moj namen predstaviti muzej z njegovo zbirko, ki je bila poplavljena, in naša pri- zadevanja za prenovo poškodovanih eksponatov. Mošenik s koristniki vodne moči in tržiške rake "Ljubeljski potok izvira pod Snežnikom Lju- beljem in zbira vodo samih studencev. Vrtina se in vrvra med visokimi snežniki, dokler Bistrica ta- koj pod Tržičem ne umih njegove hrumeče ne- učakanosti in je ne sprejme vase. Rekel sem: ne- učakanosti, pa mu bom pripisal še več kot ne- učakanost: nezadržno divjost, ko opazujem nje- govo deročo moč. Zakaj on ne teče, ampak tako rekoč pada s svojo veliko in silovito naglico čez skale in kamne. Njegova voda pa je kljub temu bistra in asta in polna postrvi Postavili pa so cb njegovi strugi tudi mnogo fužin, žag in mlinov. " ^ Ljubeljski potok (kot ga imenuje Valvasor) ali Mošenik (z današnjim imenom) je v zgodoviru Tržiča predstavljal važen energetski vir obrtnim delavnicam in industriji. Mošeniški potok izvira pri Laibu nad Sv. Ano in teče od izvira do izliva 7,5 km daleč s padcem 280,3 m. Dolžina toka Mo- šenika skozi Tržič znaša 1,4 km od višinske kote 526,6 m ob vstopu na področje občine do 497,8 m ob izlivu v Tržiško Bistrico. S seboj nosi raz- meroma malo naplavin.^ Njegovo vodno moč naj- bolje slika kataster iz leta 1911, ki ga je izdelal Hidrografični zavod na Dunaju (slika 1). Vodna moč Mošenika je privabila k svoji ozki strugi in jarkom številne obrtnike. Tod so se stis- njeno naselili s svojimi obratovališči tržiški kovači, kosarji, žebljarji, usnjarji, barvarji in tkalci, mlinarji in Žagarji. Tu so nameščali svoja vodna kolesa in pogonske naprave. Zaradi številčnosti obrtnikov so enotno strugo Mošenika razdelili. Zgradili so umet- ne jarke, da bi se tudi novi in povečani obrati mog- li urediti na vodni pogon.^ Na današnjih Ravnah, v spodnjem toku Mošenika, so razcepili gorski potok v znamenite tržiške rake, zaradi katerih je po F. Bašu Tržič dobil ime kar gorenjske Benetke.^ Prvi vodni jarek se je začel na levem bregu Mošenika, kjer je bil zgrajen jez iz kamna. Okrog 70 m pod začetkom tega jarka se je odcepil drugi, vanj se je stekala odvečna voda iz prvega. Ta dru- gi jarek je imel po poteku 12.5 m od prvega jarka vdelano odtočno zapornico, s katero so lahko pr- vemu jarku odvzemali poljubno množino vode. Okrog 340 m pod odcepom drugega jarka se je začenjal tretji.^ ^ Prevod po Johann Weichard Freiherr von Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain, I.Bd. Rudolfswerth 1877, XV, Str. 156. ^ Ivan Mohorič, Zgodovina obrti in industrije v Tržiču I, Ljubljana 1957, str. 361. ^ Ivan Mohorič, n.d., str. 353. ^ Edvard A. Roblek, Zgodovina in razvoj komunalnih de- javnosti v občini Tržič, Tržič 1990, str. 11. ^ Ivan Mohorič, n.d., str. 364. 119 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Slika 1: Shema vodne moa Mošenika ^ Eden od razlogov, da so Tržičani kljub šte- vilnim požarom vedno znova obnavljali svoje do- move, je prav vodna moč. Med prvimi so jo izko- riščali že v 14. stoletju kovaa, kasneje so se jim pridružili še ostali obrtniki.'' Pridobljene pravice so skrbno varovali in branili proti ujmam, pa tudi proti vsakemu posegu neupravičenih. Sprva so uporabljali vodna kolesa, ki so izrabila le majhen del vodne moči. Že turbinski pogoni so izkoriščali večje padce in zajemali vso vodo. Med lastniki prvih in drugih so pogosto izbruhnili spori, zlasti zato, ker so se zagovorniki velikopotezriih vodnih naprav zavzemali za ukinitev starih pravic. Ta nasprotja so 30. 5. 1869 pripeljala do vodnega za- kona, kasneje pa podrobnejših določb in izvršnih predpisov, ki jih je vseboval deželni vodni zakon za Kranjsko z dne 15. 5. 1872. Pravico izkoriščanja je podeljevalo okrajno glavarstvo na podlagi pred- hodno vložene prošnje z navedbo zemljišč in na- črti naprav, ki naj bi jih prosilec uporabljal. Dovo- ljenje je posameznik dobil šele po razpravi, na katero so bili vabljeni vodni koristniki in lastniki obrežnih zenJjišč ter predstavniki oblasti. Ko je bUo dovoljenje izdano, so bili upravičenci vpisani v vodno knjigo. S koncesijo so dobili nepreklicno in sprva časovno neomejeno pravico izkoriščanja vodne moa.^ (sliki 2 in 3) Vodni upravičenci so skupno tvorili interesno skupnost, v kateri so imeli določene deleže po pri- padajočih vodnih pravicah. Skupnost je v okviru vodnopravnih določb in predpisov na stroške čla- nov vzdrževala vodne naprave. Koristniki so mo- rali za vzdrževanje prevzemati rak tudi delovna bremena. Kljub vsemu so bile pogoste pripombe zaradi nezadostnega zavarovanja jarka in slabega stanja rak.^ V letu 1929 je bila sprožena zahteva, naj bi se stroški za vzdrževanje razdeljevali po ključu izkoriščenega in ne pripadajočega vodnega padca. Z letom 1931 je bila skrb za rake razdeljena med upravičence na ta način, da je posameznik plačal stroške, ki so predstavljali aritmetično sredi- no med pripadajočim vodnim padcem in bruto množino vode pri vsaki vodni napravi. Vzdrževal- ni stroški so se povečevali v časih, ko so poprav- ljali struge, čistili jarke, popravljali jez in zapor- nice.lO Po drugi svetovni vojni sta lastništvo nad pre- težnim delom obratov ob Mošeniku prevzeli Bombažna predilnica in tkalnica Tržič in usnjama Runo. Prva si je kar tri desetletja prizadevala od- kupiti pretežni del vodnih pravic na Mošeniku^^, ^ Tržiški muzej. Načrti, Wasserkraft-kataster, Graphische Darstellung, Katasterblatt Nr. 98 u 99. ^ Ivan Mohorič, n.d., str. 55. ^ Ivan Mohorič, n.d., str. 353-354. ^ Ivan Mohorič, n.d., str. 356. I" Ivan Mohorič, n.d., str. 366. 1^ Ivan Mohorič, n.d., str. 372. 120 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Slika 2: Shema tržiških rak s koristniki vodne moa^^ Slika 3: Alojzij Bajd, Načrt vodne sile gdč. Rudolfine Polak, Tržič, julij 1934^3 12 Ivan Mohorič, n.d., str. 369. 13 Tržiški muzej. Načrt vodne sile Rudolfine Polak, ul. Viljema Polaka št. 9 v Tržiču, juUj 1934. 121 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 slednja pa je uporabljala vodno moč do leta 1972, ko je prenehala z delom.^* Tudi skromni obrtniški del vodnih upravičencev se je znatno zmanjševal. Same rake so po drugi svetovni vojni dajale dokaj neugleden videz. Vanje so speljali zasilno ka- nalizacijo in ob pomanjkanju vode oz. zaporah je- zov je iz njih močno zaudarjalo. Dotok vode v ra- ke so z zapornicami uravnavali klavničarji ali bliž- nji sosedje. Zaradi neusklajenega delovanja je pri- hajalo do poplav ali pa do suhih vodnih korit. Si- stematično urejanje problematike rak se je začelo v letih 1974-1976. Začeli so z izgradnjo kanalizacije na ta način, da so cevi položili kar v spodnje rake. Na oltar "gospodarnosti" je bil žrtvovan del nepo- novljive tržiške tehniške kulturne dediščine. Enako naj bi rešili tudi problem zgornjega konca, a je le prevladal razum in kanalizacija poteka ob strugi Mošenika. 1^ Prenova odseka rak, ki so speljane mimo mu- zeja, je potekala istočasno s pripravo muzejskih kletnih prostorov za gasilsko zbirko in obnovo fa- sade muzejske stavbe v letu 1983. V tem letu je bil izdelan tudi ureditveni načrt struge in prostora pred muzejem. 1^ Po zapisniku prevzemnika del je bila tedaj za- betonirana struga, opravljena je bila skromnejša zaščita stavbe in izdelana ograja ter stopniščni del ob muzejski stavbi, l'' V letu 1984 so na rake na- mestili lovilne mreže, da bi zavarovali otroke. Za- radi te zapore so se začeli v potok odvrženi od- padki ustavljati ob zapornicah in ob večjih nalivih povzročati poplave. Muzejska stavba in gasOska zbirka v Tržiču Stavba muzeja v Tržiču leži ob strugi Mošenika in se po znanih podatkih iz preteklosti povezuje z usnjarsko družino Polak. Karel Polak, ki se je 8. 7. 1793 poročil z Margareto Vug,!^ je svojemu sinu Gašperju^O prepustil Zgornjo kajžo. Slednji se je izučil usnjarstva. Po tradiciji je odšel "v frent"^!. Po vrnitvi domov je v Kajži ustanovil barvamo in tovarno za izdelovanje kotenine. Bil je tudi prvi voljeni tržiški župan in je županoval v desetletju med 1851 in 1861.^^ Gašperju je v Kajži sledil Stanislav^^^ ki se je ponovno oprijel usnjarstva. Njegovo hčer Rudolfino Polak^^ poznamo kot zadnjo lastnico današnje muzejske zgradbe.^^ Zgornjo kajžo s stavbiščem in dvoriščem ob njej je pridobilo v last Muzejsko društvo v Tržiču s pogodbo o dosmrtnem vzdrževanju in daritvi v primeru smrti, ki je bila sklenjena med lastnico Rudolfino Polak in Muzejskim društvom dne 15. 2. 1955. Po smrti lashiice Rudolfine 23. 5. 1962 je z zapuščinsko obravnavo 28. 9. 1962 stavba prešla najprej v last Muzejskega društva, kasneje se je 8. 6. 1964, pa se je lastništvo preneslo na novo- ustanovljeni zavod Tržiški muzej.^^ Vodstvo Tržiškega muzeja je 3. 8. 1964 v 11 prostorih odprlo prvo razstavo v lastni stavbi z naslovom "Tržič v lua tiirizma".27 Od leta 1992 je v poslopju, pridobljenem za muzejske namene, razen muzeja le še Zgodovinski arhiv iz Ljubljane. Prvi eksponati za gasilsko zbirko so bili pri- dobljeni v letu 1964.^ Popolnejšo podobo gasilstva so predstavili v letu 1974, ko so v Kumikovi hiši oblikovali stalno gasilsko zbirko. V letu 1982 so stekla pripravljalna dela za premestitev gasilske zbirke iz Kumikove hiše v matično muzejsko stav- bo. Najprej so opravili selitev depoja, ki je do tedaj zasedal kletne prostore, začeli so z izkopavanjem terena, betoniranjem tal, s tem da so ohranili tlakovan žlebasti del nekdanje usnjame. Pridob- ljenih je bilo 70 m^ zasilnih razstavnih površin, (slika 4) Obenem s pripravo notranjosti je tekla akcija zbiranja fotomateriala s pomočjo g. Marije in g. Mihaela Petka.29 Pri pripravi prostorov so z 900 urami dela sodelovala gasilska društva iz Tržiča in okolice.^0 Za njihovo požrtvovalno delo se jim je lahko muzej oddolžil šele v letu 1993, ko so dobljena občinska sredstva, namenjena gasilski zbirki, pre- nesli na občinsko gasilsko zvezo.^l Za razstavo so 14 Peko 1903-1983, 80 let obstoja in razvoja, Tržič 1983, str. 69. 1^ Edvard A. Roblek, n.d., str. 84-85. - j 1^ Tržiški muzej. Načrt rak ob muzeju, 1983. Tržiški muzej. Popravilo rak - II. faza gradbenih del, 7. 12. 1983. 1^ Informator Janez Šter, 26. 4. 1994. 19 Župnijski urad Tržič, Liber Copulatorum III, 1784- 1812, str. 14. Gašper Polak je vpisan kot sin Karla Polaka in Mar- garete Vug, rojen 3. 1. 1800 v Tržiču hišna številka 24. Župnijski urad Tržič, Liber Baptizatorum X, 1784-1803, str. 78. Tržiški izraz za odhod v uk na tuje, informator Vida Dežman, 23. 5, 1994. 22 Viktor Kragl, Zgodovinski drobci župnije Tržič, Tržič 1936, str. 23. 23 Stanislav Polak je bil rojen 4. 5. 1839 v Tržiču hišna št. 162 in je vpisan pod imenom Florian Stanislav kot sin Gašperja Polak in Frančiške Napret, Župnijski urad Tržič, Taufregister TOM XIII, 1821-1843, str. 160. 24 Rudolfina Polak je bila rojena 17. 4. 1881 kot hči Stani- slava Polaka in Frančiške Lončar v Tržiču hišna številka 154, umrla pa je 23. 5. 1962 v Tržiču, Občina Tržič, Ma- tični urad Taufbuch Tržič, 1867-1888, str. 158, zap. št. 34. 25 Viktor Kragl, n.d., str. 64. Tržiški muzej. Prošnja za preknjižbo lastninske pravice na zavod Tržiški muzej, 20. 12. 1965. Tržiški muzej. Poročilo o Tržiškem muzeju, naslovljeno na Društvo muzealcev Slovenije, 24. 9. 1964. 2^ Tržiški muzej, Inventarna knjiga predmetov pridob- ljenih pred 1. 1970, inv. št. 419, 420 in 458. 29 Informator Janez Šter, 26. 4. 1994. Marija in Mihael Petek, Kronika delovanja Gasilskega društva Tržič od leta 1983-1988, Tržič 1988, str. 3. Tržiški muzej. Poročilo koordinacijskemu odboru za 122 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Slika 4: Tloris kleti z viisom prostorov gasilske zbirke^^ bili pripravljeni številni eksponati: kriška lesena ročna brizgalna, lomska brizgalna, Magtrusova brizgalna iz leta 1923, vedra, čelade, cevi trojaki, trobila, odlikovanja, gasilska zastava iz leta 1911 in dokumentarno gradivo. Vse to gradivo so smiselno oblikovali kustos Janez Ster in gasilca Vinko Rupar in Jožef Saifert mlajši. Odprtje zbirke je bilo istočasno s praznovanjem stoletnice gasilstva v Tržiču in se je odvijala 18. 6. 1983.Zbirka je bila zdržema dopolnjevana do leta 1992. O poplavi in obnovi V noči med 17. in 18. 10. 1992 je zaradi močnega deževja voda z nanešenim listjem in odpadki zamašila lovilne mreže in se razlila čez rob rak. Zalila je kletne prostore muzejskih zbirk (kovaški depo, gasilsko zbirko) in skladišče s d- stemami za kurilno olje. V nedeljo 18. 10.1992 so sosedje alarmirali policijsko postajo v Tržiču in tr- žiške gasilce, da voda zaliva njihove drvarnice in da je zalila klet muzeja. Iz zapisnika je razvidno, da je višina vode segala od 90 do 100 cm. Zalit je bil prostor gasilske zbirke s 67 predmeti. Vse površine in predmeti so bili močno zablateni in razmočeni. 27. 10. 1992 je bil občinski izvršni svet obveščen o stanju, obenem mu je bil predložen predračun za izvedbo čiščenja prostorov v muzeju in muzej- skih eksponatov ter popravilo preddverja z ure- ditvijo odvajanja atmosferskih voda.^^ 13. 11. 1992 je bil opravljen komisijski ogled prostorov, ki so se ga udeležili dipl. ing. Tadej Brate, dipl. ing. Zvonka Pretnar in kustos Janez Ster. Ob tem je bilo ugotovljeno, da je potrebno opraviti drenažo in zaščito zidov v vsem kletnem prostoru. Vsi predmeti gasilske zbirke morajo v ponovno kon- servacijo. Sklenjeno je bilo, da se bodo začasno vsi predmeti premestili na lesene podstavke, manjši nadzor nad izvajanjem dogovora o financiranju objektov družbenih dejavnosti pri Občinski izobraže- valni skupnosti Tržič za leto 1983, 23. 4. 1984. ^ Tržiški muzej, Načrti - muzejska stavba - tloris kleti. Marija in Mihael Petek, n.d., str. 4. Tržiški muzej. Zapisnik primera poplavljenih muzejskih zbirk v tržiškem muzeju, 18. 11. 1992. Tržiški muzej, Sanacija muzejskih prostorov po nalivu (naslovljeno na IS Občine Tržič), 27. 10. 1992. 123 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 pa shranili na suhem. Predlagana je bila izdelava analize sanacijskega postopka s točkami: osušitev, rtameščanje zbirke na varnejšo lokacijo, sanacija zidovja, konservacija predmetov s spremljajočo vi- deo - in fotodokumentacijo, usposobitev sedanje lokacije za novo postavitev. Dne 16. 12. 1992 je bil opravljen ogled res- tavratorja ob navzočnosti kustosa in ravnateljice. Restavrator je po ogledu predlagal razstavitev, luženje in globinsko zaščito eksponatov. Po nje- govi oceni naj bi za popolno usposobitev posa- mezne brizgakie potrebovali 200 delovnih ur, za vsak manjši predmet pa 15 delovnih ur.^'' 18. 11. 1992 je bila prijavljena škoda Zavarovalrù skup- nosti Triglav z okvirno ocenitvijo škode na 1.000.000,00 SIT.38 Stanje gasilske zbirke po izčrpanju vode na- zorno kaže videokaseta.^^ Muzealije so bile odstra- njene iz poplavljenih prostorov (razen brizgaln, ki so prevelike in muzej ne razpolaga z depoji, kjer bi lahko shranili eksponate večjih dimenzij). Foto- grafsko gradivo je bilo vloženo v kartonske ovoje in preneseno v suh depo. Vse poškodbe ekspo- natov so bile popisane, žal pa smo, vsaj kar za- deva vedra in cevi, doslej odstranili le blato in mulj - torej le očistili, ne pa tudi konservirali muzealij. Očiščevalna dela smo opravili tudi na uniformah. Največ pozornosti smo doslej namenili ekspo- natom, ki po svoji sestavi ustrezajo usposobljenosti konservatorjev, s katerima občasno sodelujemo in sta usposobljena za konservadjo lesa, kovine in usnja. Tovrstne muzealije so bile prvič oaščene in preventivno zašdtene marca 1993. Konserviranih je bilo 43 predmetov.^'' Konservadjo sta opravila konservatorja Zdravko Švab in Omer Begič. Do- kumentadjo o konservadji vodimo kustosi sami, ker v muzeju nimamo koriservatorske delavnice niti posebnega dokumentadjskega oddelka. Poskusno je bila odščena še motoma črpalka Bernes, ki je bila v uporabi v tovarni TOKOS. Demontažo je izvedel strojni inženir Ambrož Te- ran, ki je ocenil poškodovanost in predlagal na- daljne postopke dela.^^ Idejna zasnova naše predstavitve na drugem muzejskem sejmu je temeljila na predstavitvi problema poplavljene gasilske zbirke. Drugi mu- zejski sejem je bil namenjen konservatorstvu in restavratorstvu, zato smo se v Tržiškem muzeju odloali, da to tematiko povežemo z gasilsko prob- lematiko v našem muzeju. Na sedmih plakatih smo predstavili vsebino problema in poskuse reše- vanja zbirke. Razstavili smo delno konservirano kriško brizgalno s spremljajočo videokaseto, ki je obiskovalcem nazorno pokazala delo konservatorja na konkretnem muzejskem eksponatu, nam pa predstavlja del dokumentadje o konservadji.^^ V mesecu avgustu smo na sejmu predstavljeno tematiko razširili v samostojno razstavo, ki je imela namen s problemom seznaniti širšo javnost v ob- čini Tržič in obenem pokazati rezultate naših pri- zadevanj pri obnavljanju gasilskih eksponatov. Konservirani kriški brizgalni smo dodali še ob- novljene čelade, trobila, opasače, ročnike, cevi, značke in odlikovanja ter gasilsko delovno orodje in ostale muzealije iz gasilske zbirke, ki so bile obnovljene do 25. 8. 1994. Na konservadjo in restavradjo čaka še pet gasilskih brizgaln, platnene gasilske cevi, vedra, gasilski aparati raznih tipov, gasilska prapora in uniforme. Problem vlage v muzejskih kletnih prostorih poskušamo rešiti z nabavo osuševalne naprave, ki jo nameravamo uporabiti tudi za izsušitev pro- storov, namenjenih gasilski zbirki. Šele po osušitvi prostorov bo možno ponovno postaviti gasilsko zbirko. Pri novi postavitvi bo potrebno predvideti možnost ponovnega izlitja. Zavedamo se, da bomo popolno osušitev dosegli šele z drenažo okrog celotne muzejske stavbe. Po poplavi smo dosegli, da varnostne zapor- nice na rakah dnevno dstijo in s tem zagotovijo nemoten pretok vode in preprečujejo ponovno izlitje. Z vso dejavnostjo v letih 1993 in 1994 smo skušali opozoriti na potrebo po skupnem teme- Ijitejšem in dolgoročno zanesljivejšem obnovitve- nem postopku rak in muzejskih kletnih prostorov. ^ Tržiški muzej. Zapisnik komisijskega ogleda, 13. 11. 37 "^2- Tržiški muzej. Zapisnik o ogledu poškodovanih pred- metov, 16. 12. 1992. ^° Tržiški muzej. Prijava škode Zavarovalni skupnosti Tri- glav, 18. 11. 1992. ■'^ Tržiški muzej, videoteka, videokaseta št. 16, Gasilstvo. ^ Tržiški muzej, konservatorski kartoni št 3, 18, 19, 20, 21, 22,23,25,29. Tržiški muzej. Zapisnik posegov na gasilski motorni črpalki BERNES, 29. 3. 1993. 42 Tržiški muzej, Videoteka, videokaseta št. 15, Gasilstvo. 124