M. J. z Resljeve
Čim je izginil sneg z Ijubljan-skih ulic so se pojavili kolesar-ji. Pa sem ga zasledovai. Od trga do Resljeve sicer ni daleč, pa tudi sam sem bil s kolesom. Ni še dobro prislonil kolo ob steno, pa sva že klepetala.
-Pustite ime, saj ni važno. Kar M.J. napišite. Da.tule na Resljevi 3 stanujem. A kolo vas zanima. Vozim se že 32 let, če ie ošpičene preklje ne padajo z neba. Tudi v službo sem se vo-zil s kolesom. Sedaj sem vpo-koju, pa je s kolesom le najhi-treje. O, imam avto, ampak za po mestu pa ni. -
-  Ste že imeli nesrečo s ko-lesom?
"O ja, tri so mi ukradli!«
-  Ne nisem mislil na to, pro-metno nesrečo.
'Ne.te pa še nisem imel. Ma-lo sreče, malo pameti, pa se da kar dobro zvoziti tudi s kole-som v Ijubljanskem prometu. Saj bo boije, ko bodo obvozni-ce. Kadar bodo, saj vem, da ni preveč denarja tudi za ceste. Samo brez panike, je vedno re-kelšvejk«
-  Kako se počutite  v po-koju?
»Leto dni sem upokojen. Pa mi ni dolgčas, 6e ste mislili na to. Sedej je ravno žena bolna, pa mi drobni gospodinjski opravki ~poberejo« ves prosti čas. Preberem pa vse. kar do-bim v roke.~
-  Pa televizija?
'Ni vredno, da sepogovarja-va o televiziji- Živa žalost Če ne bi bilo TVdnevnika. bijo že zdavnaj odjavil. Samo spomni-te se novoletne oddaje. Kar zvije me v žetodcu od jeze na naše televizijce, kakšno neu-žitno skrpucalo so naredili.«
On domov, jaz na kolo. Z malo sreče in pameti sem uspel nepoškodovan priti sko-zi pločevinasto Ijubljansko re-ko. Ko bom čez 25 let leto dni v pokoju bo pa bolje. Naredili bodo obvoznico.
M. Pirjevec