ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Brigita Strnad | Zares gledati živo umetnino | str. 50 - 54 | 50 ZARES GLEDATI ŽIVO UMETNINO Prispevek umetnostnega muzeja k boljši vizualni pismenosti, primer: Umetnostna galerija Maribor Brigita Strnad, muzejska svetovalka, Umetnostna galerija Maribor How to Appreciate Living Work of Art Contribution of Art Museum to Better Visual Literacy - Case Study: Maribor Art Gallery IZVLEČEK Vizualna pismenost je področje, ki se ne tiče samo področja vizualne oz. likovne umetnosti. Gre za sposobnost bra- nja vizualnih sporočil v širšem okolju: v knjigah, učbenikih, oglasih, v načinu oblačenja itd. Strokovnjaki opozarjajo, da je danes vizualna pismenost zelo pomembna, a je na šibki ravni. V umetnostnem muzeju lahko k boljši vizualni pismenosti prispevamo tako, da omogočimo neposredni stik s kakovostnimi primeri vizualne pismenosti – likov- nimi umetninami. Slednje lahko še poglobimo z izobraževalnimi dejavnostmi, s katerimi bodo (mladi) obiskovalci proces branja umetnin ponotranjili in ga uporabljali tudi v vsakdanjem življenju pri branju drugih vizualnih sporočil. Ključne besede: vizualna pismenost, muzej vizualne umetnosti, umetniška razstava, umetnina, estetska izkušnja, muzejska pedagogika ABSTRACT Visual literacy is a fi eld concerned with more than just the visual or fi ne arts. It is the ability to read visual messages around us, as in books, textbooks, advertisements, outfi ts, etc. Although visual literacy is essential today, it remains at a low level according to experts. In an art museum, we can contribute to better visual literacy by exposing visitors to high-quality visual literacy examples, i.e., works of art. The latter can be deepened further through educational activities that assist (young) visitors in internalising the process of reading works of art and applying it in their daily lives when reading other visual messages. Keywords: visual literacy, visual art museum, art exhibition, work of art, aesthetic experience, museum pedagogy UVOD »To sliko ste nam pokazali že na ra čunalniku, ampak takole je stokrat lepša!« je pred sliko v Umetnostni galeriji Maribor (UGM) navduše- no rekel učenec 4. razreda. Najprej jo je zagledal od dale č in se takoj spomnil, da sem jo celotnemu razredu že predstavila na spletnem vodstvu. To je potekalo prek aplikacije Zoom, saj je bil muzej zaradi slabe epidemiološke slike zaprt. Videti je bilo, da je bila zanj pozitivna in navdušujoča izkušnja, da stoji pred sliko, o kateri že nekaj ve. U če- nec je stopil bliže k sliki, ki je približno za en meter presegala njegovo višino. S pogledom se je sprehajal po njej, jo na glas komentiral in zaključil s pripombo, ki potrjuje, da posredno spoznavanje umetnosti ne more doseči učinka srečanja v živo. Pri načrtovanju gradiva na daljavo smo v UGM uspešno razmišljali, kako komunicirati in izobraževati, da le-to ne bo razumljeno kot nadomestek obiska muzeja. Po ponovnem odprtju so nas nekatere šolske skupine, s katerimi smo imeli stik na daljavo, obiskale tudi neposredno v naših prostorih. Dana situacija je potrdila, da ima srečanje z umetnino v živo res velik vzgojno-izobraževalni pomen. Vendar pa pogosto samo stik z živo umetnino še ne vodi k dovolj celoviti in bogati estetski izkušnji. V prispevku bom teorijo podprla s prakti čnimi primeri izobraževalnih dejavnosti v UGM, s pomo čjo katerih pomagamo obiskovalcem skozi proces spodbujanja poglobljenega gledanja, analiziranja in iskanja pomena v umetnini – proces, ki pa je zaželen tudi pri spoznavanju drugih vizualij.  SLIKA 1: Vodeni ogled razstave 100+ Vrhunci iz Zbirke UGM (2021) v UGM (Foto: Sara Režar) ANALIZE & PRIKAZI | 2022 | št. 5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 51 Menim, da je prav to tisto, kar lahko muzeji, kot avtenti čni prostori umetnosti, prispevamo k boljši vizualni pisme- nosti otrok, mladih in drugih obiskovalcev. Z neposredno, avtenti čno izkušnjo z umetnostjo in z izoblikovanimi didaktičnimi pristopi lahko prispevamo k oblikovanju spo- sobnosti, ki bodo vplivale na prepoznavanje, vrednotenje in uporabljanje vizualnih sporočil v širšem okolju. UMETNOSTNI MUZEJ JE PROSTOR, KI JE DRUGAČEN Muzej omogo ča stik s kakovostnimi primeri vizualne pi- smenosti – likovnimi umetninami. Kakovostne likovne umetnine lahko sicer predstavljate tudi v šoli, vendar bo soočanje v muzeju bolj intenzivno, ker se ustvarja v živo z vso celovitostjo slike, kipa ali instalacije. Prav tako celostno pa so v soočanje vpeti obiskovalci (u čenci, dijaki), kar še posebej velja v primeru sodobne umetnosti, ki je pogosto ne samo gledamo, temve č se je tudi dotikamo, jo poslušamo ali vstopamo vanjo. Obisk umetniške razstave uresni čuje nače- lo kakovosti, ki »poudarja (med drugim) potrebo po tem, da je vsaka umetniška izkušnja, ki je uporabljena v pedagoškem procesu, čim bolj kakovostna oziroma najboljša glede na možnosti« (D uh in Zupan či č, 2013: 74). Na kakovost te izkušnje pomembno vpliva sam prostor muzeja, in sicer na to, kako bomo umetnine gledali in v njih razbirali pomen, saj podpira njihovo sporo čilno, estetsko vrednost. Po navadi gre za velik prostor, lahko pa se skozi ogled razstave znajdemo tudi v celici. Barve sten so lahko bele ali tudi črne in zelene. Pogosto se npr. umetniški videi predvajajo v temi, instalacija pa lahko temelji na dinami č- nih svetlobnih efektih. Po razstaviš ču se lahko razlega zvok ali v njem zaznavamo vonj. Po njem se ne moremo gibati samo linearno. Na poti imamo lahko ovire in dražljaje, ki nas premikajo levo, desno, bliže ali bolj dale č. Gre za prostor, ki je druga čen, kot so ga obiskovalci vajeni v vsak- danjem življenju, kljub temu pa najve čkrat nanje vpliva na nezavedni ravni. Butina (1997: 176) piše, da je struktura človeškega prostora »primer vizualnega – in sploh čutnega »materialnega« – govora, ki ga zavestno ne mislimo«. Smiselno se je torej spraševati, kako bomo otroke in mlade predhodno pripravili na druga čen prostor: kako bomo vanj vstopili, kako se bomo po njem gibali, katere dejavnosti bomo vključevali, da bodo nov prostor udoma čili, saj »ot- rok spoznava in izkusi prostor z gibanjem in z aktivnim angažiranjem v dejavnostih, ki se odvijajo v njem« (To mšič Čerkez in Zupan čič, 2011: 69). Muzejski prostor sledi ideji druga čne izkušnje kot v šol- skem ali vrtčevskem okolju, kjer je oblikovan po meri ot-  SLIKA 2: Pri izobraževalnem delu v UGM nam je pomembno, da obiskovalci najprej osvojijo prostor. To pomeni, da jim ponudimo dovolj časa, da si ga ogledajo, se sprehodijo naokoli, morda kam sedejo, in šele nato v njem začnemo z ogledom razstave, razlaga- mi, pogovorom in drugimi dejavnostmi. (Foto: Matej Krstovi č)  SL IKA 3: Z otroki, ki obiskujejo UGM Sobotne ustvarjalnice, smo si ogledali poslopje nekdanje tovarne MTT in ga fotografi rali. Posnetke smo uporabili za likovno nalogo, s katero so otroci izrazili svojo izkušnjo s prostorom. Ustvarjali so v mešani tehniki. Ponudili smo jim tudi foto- kopije arhivskih gradiv tovarne. Deklica (7 let) je svoj izdelek ustvarila v treh delih. Spontano je v prvi, črni, del postavila zgodovino objekta, v zadnjega pa sedanje stanje. Vmes je vklju čila svojo risbico z besedilom, ki izraža njeno ob čutenje stavbe. Pri vrednotenju izdelkov smo oza- vestili problematiko prostora z vprašanji, kot so: zakaj mi hiša deluje »skeri«, kaj lahko naredimo … S to izkušnjo smo na naslednjih srečanjih nadaljevali še s spoznavanjem razstave, ki je ponujala možne odgovore. ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Brigita Strnad | Zares gledati živo umetnino | str. 50 - 54 | 52 rok, da bo kot didaktični element kar najbolj podpiral u čni proces. Kot pomemben didakti čni element pa ga moramo upoštevati tudi pri na črtovanju izobraževalnih dejavnosti v muzeju. Tukaj seveda podpira cilje muzeja – to je spozna- vanje umetnosti in ustvarjanje estetske izkušnje (Strnad, 2017). Gre za estetsko umetniško izkušnjo, o kateri piše Kroflič (2007), da se kaže kot eden temeljnih pedagoških medijev za vstop v klju čne izkušnje (doživetja). V muzeju (prostoru) pa se zares »potopimo« vanjo, saj smo s celotnim fizičnim telesom prisotni v matrici okoliš čin, ki dolo čajo, kako zaznavamo in kaj (Puncer, 2018). DO CELOVITEJŠE UMETNIŠKE IZKUŠNJE TUDI S TIPANJEM, POSLUŠANJEM IN GIBANJEM Sodobna umetnost že dolgo ni ve č samo podro čje slik ali kipov na podstavkih, ki se jih ob čuduje z razdalje. Ogled razstave sodobne umetnosti je pogosto bogato senzorno doživetje, vanje so obiskovalci vklju čeni celostno – psiho- motorično, kognitivno in afektivno. Takšna umetnost mlade obiskovalce zelo navdušuje. Pri pedagoškem delu v UGM opažamo, da se je treba pri vodenju u čencev in tudi dijakov po razstavah klasi čnih del veliko ve č ukvarjati z motivaci- jo, medtem ko jih sodobni mediji pritegnejo sami po sebi, takšne umetnine so jim takoj »všeč« ali »zanimive«. To pa ne pomeni, da so z posamezno umetnino vzpostavili odnos ali razumevanje, ki bi gradilo trajnejše zanimanje za umetnost. Opažamo tudi, da so u čencem na prvi pogled »vše č« dela, ki obravnavajo teme, kot so vojne, krivice, onesnaženje – če se le predvajajo na televiziji; ko pa delo analiziramo in interpretiramo, pogosto spremenijo svoja stališ ča. Po drugi strani pa jih lahko dolo čena umetnina na prvi pogled pusti povsem ravnodušne, nato pa v njej najdejo pomen, ko so jo zares pogledali. Prvi stik je po navadi spontan, nezaveden, zato vsekakor ne moremo ostati samo pri njem. Kot piše Bati č (2017: 161), je pri branju in interpretaciji vizualnih podob pomembno, da gre za zavestni proces. Zato je tudi interpretacija umetniškega dela stvar didaktike, ki se je lahko nau čimo. (Bračun Sova, 2014) Neposredni stik z umetnino sicer predstavlja pomemben del vzgojno-iz- obraževalne izkušnje u čencev v muzeju ali katerem drugem prostoru umetnosti, vendar le ob uporabi primernih pristopov in metod pedagoškega dela. KORAK PO KORAKU DO UMETNIŠKE ESTETSKE IZKUŠNJE Prvi stik z umetnino lahko poglobimo z izobraževal- nimi dejavnostmi, ki vodijo k bolj bogatemu branju, razumevanju in doživljanju razstave. Bračun Sova (2014: 226) piše: »Od umetnostnih muzejev kot kulturnih ustanov z vzgojno izobraževalno vlogo, katerih zbirke so vir znanja, se pri čakuje, da umetnin ne postavlja samo na ogled, ampak jih obiskovalcem posa- mično ter v medsebojnih zgodovinskih, slogovnih in še ka- kšnih povezavah tudi interpretirajo – razložijo, pojasnijo, raztolmačijo.« Pri načrtovanju razstav in izobraževalnih dejavnosti nas zanima, kako slike ali instalacije vplivajo na obiskovalce, kakšne občutke, razmišljanja in ideje jim sprožajo; kako jih  SLIKA 4: Z razstavo Eko 8, Pismo za prihodnost (2021) je UGM zavzela del nekdanjih prostorov tekstilne tovarne MTT v Maribo- ru. Že sam prihod v bolj marginalen predel mesta je u činkoval na obiskovalce. Soo čanje z zapuš čenim industrijskim objektom pa je dajalo pomembno ozadje spoznavanju umetnosti s vsebinami ekologije in našega odnosa do okolja. (Foto: Jakob Vogrinec)  SLIKA 5: Posnetek zaslona predstavlja izsek iz videoeseja dijaka Srednje elektro računalniške šole Maribor. Dijaki so se na prostor nekdanje tovarne MTT in razstavo odzvali s fotografskimi in vide- oeseji. Ustvarjali so v okviru strokovnega predmeta ra čunalniško oblikovanje pod mentorstvom prof. lik. um. Brigite Klanjšek. Poleg tega, da so se s pomo čjo naloge bolj intenzivno in ustvarjalno pog- lobili v razstavo, jim je mentorica želela pokazati – tako z ogledom razstave kot z likovno nalogo –, da je ra čunalnik precej ve č kot le to, kar jih nau čijo v okviru strokovnega programa, in da je človek in njegov ob čutek za estetiko tisto, kar da izdelkom, ki jih naredi- mo s pomo čjo tehnologije in ra čunalnika, pravo vrednost.  SLIKA 6: Otroci stopajo skozi prostorsko postavitev Antonisa Pittasa Opeka po opeka na razstavi Eko 8, Pismo za prihodnost (2021). V ogromno halo nekdanje merilnice MTT smo vstopili iz zatemnjenega hodnika. Ob vstopu nas je pričakala vrsta senzornih doživetij: mo čnejša svetloba, vonj po starem in zatohlem ter zvok ene izmed umetniških postavitev. Nato smo se razkropili med 1500 opekami in pazili, da ne bi katere porušili. ANALIZE & PRIKAZI | 2022 | št. 5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 53 1. korak: Prvi vtisi so vsi pravilni U čencem ali dijakom najprej ponudimo čas, da si raz- stavljene umetnine ogledajo sami. Mladi obiskovalci se posvetijo temu, kar jih pritegne, morda že sami kaj preberejo na tablicah s podatki, se med seboj pogovar- jajo ali se po razstaviš ču sprehodijo povsem spontano. S takojšnjo razlago in podajanjem usmeritev pri branju umetnin bi jih osiromašili za njihove lastne vtise, ki nastajajo v odvisnosti od tega, kar so s se- boj prinesli v muzej – svojo individualnost. Sledi pogovor o vtisih. Izhajamo iz tega, da so vsi nji- hovi vtisi pravilni, kakršni koli že so. So odraz njiho- vih življenjskih izkušenj in znanj, pa tudi trenutnega razpoloženja – preprosto ne morejo biti napa čni, tudi če se z njimi ne strinjamo. Bomo pa jih uporabili kot sredstvo za sporazumevanje. Morda bodo svoj prvi vtis spremenili, potem ko ga bodo ubesedili, skozi po- govor pretehtali, poslušali razlage in mnenja sošol- cev. Lahko pa ostanejo pri njem – kar ne pomeni, da jim to ne bo prineslo novih spoznanj, če ne drugega, bodo svoj prvi vtis potrdili in ozavestili.  SLIKA 7: Deklica je izmed vseh razstavljenih umetnin iz- brala kip Ivana Zajca Kozakove sanje, 1906 (Zbirka UGM). Dekli čin prvi vtis je bil navdušujo č. Kip ji je bil vše č, ker predstavlja konja. Pojasnila je, da ima konje rada in da tudi sama jaha. V naslednjem koraku smo jo spodbudili, da opiše kip. Opisala je še vojaka, ki sklonjen sedi na konju. Relief z otroki in mamo v ozadju se ji je zdel žalosten. Deklica je prizor povezala z vojakom, ki je po njenem zagotovo njihov oče, ki je v vojni. Prizor je za čela doživljati z empatijo. 2. korak: Gledamo, da zares vidimo Skozi nadaljnji ogled razstave u čence in dijake spodbujamo v pozorno, poglobljeno opazovanje in analiziranje. Da bodo umetnino dalj časa ustvarjal- no opazovali, lahko uporabimo razli čne naloge, npr. prerisovanje. S prerisovanjem (ali drugimi nalogami: sestavljanke, dopolnjevalke, pisanje zgodb itd.) po- daljšamo čas opazovanja umetnine, hkrati pa jo tudi že analizirajo in interpretirajo. Otroci in mladi že z iskanjem njim najbolj zanimive umetnine, ki jo bodo prerisovali, sporo čajo svoje mnenje.  SLIKE 8–10: Potem ko je vsak dijak izbral svojo sliko in se nanjo odzval z memom, smo njihov pogled »upo časnili«. Zakaj te je nagovorila prav ta slika? Kaj v umetnini je spod- budilo idejo za meme? Zakaj si ob sliki pomislila na SUS (suspicious/sumljiv)? Zaradi barve? Oblike? Kompozicije? Kakšen pomen razbereš v sliki? (Foto: arhiv UGM) SKLEP Podoba je vse, kar vidimo okoli sebe. Dejansko smo »po- topljeni« v vizualno. Sicer pa ni vseeno, kje se sre čujemo s posameznimi podobami: slikami, oglasi, modo, neštetimi prodajnimi izdelki. Z njimi se sre čujemo v šoli, na cesti, v trgovskem centru ali v digitalnem svetu iz doma čega kabi- neta. Prostor, ki je tudi vizualna podoba, vpliva na to, kako bomo prebrali vizualno sporo čilo: kako ga bomo razumeli, kako bo vplivalo na naše dojemanje sebe in sveta, nas bo spodbudilo v pozitivne spremembe ali pa nas bo zavedlo, da bomo naredili nekaj proti sebi ali drugim. Vse te podobe nas danes nagovarjajo prek ve č čutov: izložbi s kruhom se doda dodatni vonj, ki bo podprl naše gledanje in potrebo po tem, da ga imamo. Osvetlitev ali zatemnitev, gibanje in zvo čna spremljava so pomembne spremljevalke sodobnih vizualnih podob. S tehnologijo si vse bolj prizadevamo, da lahko v podobo vstopimo fizično ali virtualno. Vse več se pogovarjamo s pomo čjo podob. Kako je bilo na dopustu ali zabavi? Na fotografiji bomo zelo hitro in u činkovito dobili odgovor. Svoj odziv na odgovor pa bomo potrdili s sr čkom ali smeškom. Vse to obilje seveda zelo navdušuje – na prvi pogled, a ostane lahko na nezavednem in deluje na nas, ne da bi se tega zavedali. V vsakdanjem prostoru se sre čujemo s celo paleto podob različnih kakovosti, od povsem cenenih in zlonamernih za bleščečim videzom pa seveda tudi do estetskih, ki bogatijo naše življenje. Pa znamo lo čiti slabe od dobrih, najti v njih skrita sporočila in pomene? Kje naj se tega nau čimo? Muzej vizualne umetnosti je prostor, ki je dol- žan predstavljati samo kakovostna vizualna dela. Ker se z njimi v muzeju sre čujemo v živo, bo soo čanje z njimi intenzivnejše kot v drugih prostorih, kjer se sicer tudi predstavljajo kakovostne umetnine – vendar posredno (npr. bodo ozavestili in ponotranjili. Kot pri vseh drugih vizual- nih sporočilih v njih iš čemo pomen. Prav to pa je vizualna pismenost, ki je, kot pravi Brian Kennedy (2010), sposob- nost, da ustvarjamo pomen podobe, to je, da v njej iš če- mo smisel. Pri iskanju pomena pa potrebujemo vrsto sposobnosti – opazovanja, primerjanja, analiziranja, kritičnega mišljenja, poslušanja, vživljanja ipd. ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Brigita Strnad | Zares gledati živo umetnino | str. 50 - 54 | 54 v šoli), ko se veliko bistvenih elementov izgubi: velikost, ve č- dimenzionalnost, interaktivnost itd. Pogosto samo sre čanje z umetnino ni dovolj, da se z njo res poglobljeno spoznamo. Zato je naloga muzejev, da obiskovalcem omogo čamo pot, na kateri bodo vzpostavljali proces opazovanja, analiziranja in interpretacije – iskanja pomena v umetnini. Če bodo obiski umetniških razstav potekali kakovostno in če bodo poleg tega še pogosti, bodo mladi proces branja umetnin ponotranjili in ga uporabljali tudi v vsakdanjem življenju pri branju in komuniciranju z drugimi vizualnimi sporo čili. Brian Kennedy (2010) omenja 3. korak: Ustvarjamo pomen Z interpretacijo ustvarjamo pomen v umetnini. Zanima nas, kaj individuum lahko najde v umetnini zase, kar mu razkriva ter oblikuje njegove notranje svetove in odnos do obstoječe realnosti. Bra čun Sova (2009) piše o novem spoznanju na prehodu v informacijsko dobo, in sicer da je muzejske predmete mogo če interpretirati na dva načina: 1. muzejskega (kustosovega) in 2. obiskoval če- vega. V muzejih si prizadevamo, da med tema dvema načinoma ustvarjamo prostor odprtega dialoga, kjer se vsak lahko vanj vključuje s svojim mnenjem, pogledom ali občutkom. Pri delu z otroki se sicer moramo zavedati, da gre pri umetninah za zahtevne koncepte, skozi katere se tudi odrasli pogosto težko prebijamo. Menim, da je za najmlaj- še bistveno, da v muzeju ustvarjamo zanje pozitivne in prijetne izkušnje, da se bodo v njem dobro po čutili in se vanj vra čali tudi v obdobju, ko bodo sposobni spreje- mati zahtevnejše vsebine. Vedno znova pa me pri delu z najmlajšimi navdušuje, kadar jim pustimo prosto in spontano pot pri odzivanju na umetnine, kako bogate in različne poglede nanje odpirajo. Kadar se otroci počutijo sprejete in slišane v vsej svoji individualnosti, laže izražajo svoje misli in občutke. Pri tem jih spod- bujamo, da drug drugega  SLIKE 11–15: Po ogledu serije videov umetnika Williama Cobbinga na razstavi Eko 8, Pismo za prihodnost (2021) so se otroci nanj odzvali, vsak s svojo edinstveno zgodbo. Nekateri so v gmoti gline na glavi umetnika videli virus, drugi pa cvet. (Foto: Arhiv UGM) počasno gledanje (slow looking), ki spodbuja, da tisto, kar gledamo, res vidimo, poskušamo razumeti, doživeti in v gledanem najti pomen. Prav takšno gledanje spodbujamo z didakti čnim pristopom spoznavanja umetnin v muzeju. Po- membno je, da ta proces po časnega gledanja ozavestimo in ponotranjimo, da ga lahko uporabljamo tudi v drugih situa- cijah. Nazadnje pa vizualne pismenosti ne moremo razumeti le kot nabor kompetenc, ki se jih enkrat nau čiš in veljajo vse življenje (Richardo Rais, 2013). Muzej pa je zagotovo pros- tor, kjer jih lahko razvijamo in bogatimo v vseh življenjskih obdobjih. VIRI IN LITERATURA BATIČ, J. (2019). Nekatere strategije razvijanja vizu- alne pismenosti v predšolskem obdobju. V: Bralna pismenost v predšolski vzgoji in izobraževanju (ur. Dragica Haramija). Spletna stran: http://www. medkulturnost.si/wp-content/uploads/2019/04/ Bralna-pismenost-v-pred%C5%A1olski-VI.pdf (do- stopno: 18. 12. 2021). Bračun Sova, R. (2009). Izobraževanje starejših za prostovoljno delo v muzejih in spreminjajoča se vloga muzejev v (starajoči se) družbi. V: AS Andra- goška spoznanja. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Znanstvena založba. Letnik 15. Št. 3. Str. 65–73. Bračun Sova, R. (2014). Pedagoška vrednost inter- pretativne sheme umetnostnega muzeja (doktor- ska disertacija). Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Butina, M. (1997). Prvine likovne prakse. Ljubljana: Debora. Duh, M., Zupančič, T. (2013). Likovna apreciacija in metoda estetskega transferja. V: Revija za ele- mentarno izobraževanje, št. 4. Maribor: Pedagoška fakulteta, 71–86. Durant, S.-R. (1996). Reflections on Museum Edu- cation at Dulwich Picture Gallery. V: Art Education, National Art Education Association, 49/1, str.: 15–24. Kennedy, B. (2010). Visual Literacy: Whay We Need It. Spletna stran: https://www.youtube.com/wa- tch?v=E91fk6D0nwM (dostopno: 21.12. 2021). Kroflič, R. (2007). Vzgojna vrednost estetske izku- šnje. Spletna stran: https://www.researchgate.net/ publication/291771111_Vzgojna_vrednost_estetske_ izkusnje_The_Educational_Value_of_an_Aesthe- tic_Experience (dostopno: 10. 12. 2021). Puncer, M. (2018). Medprostori umetnosti. Ljublja- na: Sophia. Strnad, B. (2017). Umetnostni muzej kot prostor avtentičnega učenja: primer Umetnostne galerije Maribor. V: Šolsko polje. Slovensko društvo razi- skovalcev šolskega polja. Letnik 26, številka 5/6, str. 95–117. Tomšič Čerkez, B., Zupančič, D. (2011). Prostor igre. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Fakulteta za arhi- tekturo. tudi pozorno poslušajo. Durant (1996: 20) piše: »/…/ kadar so vsi otroci spodbujeni, da izrazijo svoje pristne glasove in jih delijo z drugimi v skupini, se pove ča razumevanje vseh. Kadar otroci v skupini prihajajo iz razli čnih okolij, se v skupini pove ča bogastvo in raznolikost zaznav, mnenj in idej.« Slednje seveda ne velja samo za otroke.