K R O N I K A Spominski in jubilejni članki Dr. Milan Šifrer - še.stdesetletnik Pretek lo jesen je praznoval šestdeset let življenja dr. M ilan Šifrer, znanstveni svetnik v G eografskem inštitutu A n tona M elika Z R C S A Z U . N aš znani geograf in geom orfolog im a za seboj 35 let p lodnega znanstvenega dela, ki ga krasi obsežna in raznovrstna paleta geom orfoloških in drugih geografskih študij te r poljudnih člankov. S lovensko geografijo je obogatil z vrsto novih spoznanj, ki so postale sestavni del na­ še geografske lite ra tu re in misli in s tem last slehernega geografa in posredno tudi šir­ šega kroga slovenskega in jugoslovanskega izobraženstva. M ilan Šifrer se je rodil 24. ok tobra 1928 v Škofji Loki. Šolanje je dokončal v L jub ljan i, k jer je leta 1953 diplom iral iz geografije in zgodovine. O d tak ra t je vse do danes zaposlen na akadem ijskem geografskem inštitu tu . V m es se je eno leto izpo­ polnjeval v Z ahodni N em čiji ko t H um boldtov štipendist pri nem škem geom orfologu J. Büdlu v W ürzburgu. Z n an je , ki si ga je pridobil tam in vzpodbude, ki jih je bil d e ­ ležen že prej od svojega vzornika p rofesorja M elika, so ga zaznam ovale za vse življe­ nje. Šifrerjev slog dela sta sistem atičnost in tem eljito st, z njim a se loteva posam eznih geografskih in posebej geom orfoloških problem ov. Plod takega načina dela so zao­ kroženi problem ski sklopi, ki jih je obdeloval v posam eznih življenjskih obdobjih . K nekaterim od njih se še vedno rad vrača. V rhunske rezu ltate je Šifrer dosegel p red ­ vsem na področju študija razširjenosti in učinkov poledenitve v neka te rih , za ta vprašan ja ključnih obm očjih S lovenije, k jer so se skušali približati resnici že drugi p red njim ali pa je oral ledino povsem na novo. Z e kot študen t se je spoprije l z razis­ kovanjem zadnje po ledenitve na Pokljuki in Jelovici te r je ugotovitve delom a tudi objavil. V okviru dok to rske d isertacije je najprej raziskoval dolino K am niške B istri­ ce, pozneje se je lotil doline T olm inke in Z adlašce in zlasti intenzivno gorenjskih D o­ brav te r B lejsko-radovljiške kotline. K rona tega prizadevanja je obširna razprava prav o zadnjem od om enjenih obm očij. Sledove in učinke p leistocenskega obdob ja je Šifrer študiral še v Tolm inski kotli­ ni in tudi izven alpskega obm očja, na p rim er na N otran jskem Snežniku, na D olen j­ skem in v Škofjeloškem hribovju. Tu se je ukvarjal, kot eden od začetnikov teh priza­ devanj pri nas, tudi z razširjenostjo in značajem periglacialnih pojavov v naših krajih . Z godn ja usm eritev v raziskovanje kvartarne geom orfologije je te rja la od Š ifrerja ja ­ sen organizacijski in predvsem m etodološki koncept. Na ta izziv se je skupaj s sode­ lavci odzval z izdelavo m etodoloških napo tkov , ki so prinesli v našo geom orfologijo vrsto novosti. T o je bilo m ed drugim tudi m erjen je zaobljenosti p roda , sam pa je z uspehom ugotavljal relativno starost fluvioglacialnih teras po stopnji p reperelosti ke- ratofirskih p rodnikov , po debelini p repere line in drobni morfologiji terasnega površ­ ja . U spešno je uporabil tudi m etodo za ugotav ljan je starosti holocenskih m oren na ob rob ju Triglavskega ledenika s pom očjo različne pokritosti m orenskih prodnikov z algam i. S tem je lahko rekonstru iral geom orfološka dogajan ja pod Triglavom v prejšn jih sto letjih , v t.i. mali ledeni dobi, in jih tudi kartografsko upodobil. U vajan je novih, sodobnih m etod v geom orfološko raziskovanje je prav gotovo ena od pom em bnih jubilantovih potez in zaslug. Tudi s tem se je slovenska geom orfo- logija vpisala v krog tistih dežel, k jer geom orfološko raziskovanje ne tem elji sam o na terenskem delu am pak tudi na laboratorijsk ih fizikalno-kem ičnih analizah gradiva. D rugi raziskovalni sklop, ki mu je posvetil veliko energ ije , je proučevanje re- centnih geom orfoloških procesov in pojavov. Posebej izstopa opazovanje T riglavske­ ga ledenika, ki ga Šifrer skupaj s sodelavci opravlja že od začetkov svoje znanstvene poti. Pri svojem delu izhaja iz pom em bnega spoznanja , da ni m ogoče razum eti p o ja ­ vov, ki so nastali v p re tek losti, brez dobrega poznavanja procesov v sedanjosti. Z ato ni nenavadno , da je predlagal in vodil proučevanje poplavnih obm očij v Sloveniji. Iz tega se je rodila dolgoletna uspešna akcija in nastale so m noge študije izpod njegove­ ga peresa in peres sodelavcev. Posveča se tudi drugim naravnim pojavom , ki im ajo pogosto predznak naravne nesreče, naj bodo to poplave, snežni plazovi, žled, viharji ali potresi. U kvarjal se je z vsakim od teh področij in pustil za seboj opazno sled, po ­ m em ben doprinos znanosti. Š ifrer je zgodaj navezal stike tudi s tujim i geom orfologi, ki so pozneje prihajali k nam na obm očja, ki so bila prav po njegovi zaslugi na jbo lje p reučena. D a bi lahko enakovredno razpravljal z m adžarskim i in avstrijskim i strokovnjak i, se je usm eril tu ­ di v p roučevanje našega panonskega obrob ja . M ed objavljenim i študijam i je posebne om em be vredna preučitev D ravinjskih goric. Š ifrer je eden redkih naših raziskoval­ cev, ki ga je zam ikala geom orfologija naše obale. B ogato teo retično in p raktično znan je je Š ifrerju om ogočilo, da je napisal vrsto pom em bnih preglednih člankov o razvoju reliefa na ozem lju S lovenije, ki so bili priobčeni v dom ačih, jugoslovanskih in tujih geografskih revijah . S tem so rezultati n jegovega dela postali tudi m ednarodno znani in pom em bni. Z njegovim i raziskoval­ nimi dosežki so si pom agale tudi druge stroke , na prim er pedologija in geologija; s tem so bila m edsebojno p reverjena dognanja in pogledi. T udi najm odernejše m etode za določevanje starosti površja fluvioglacialnih teras na G oren jskem , ki so bile upo­ rab ljene v zadnjem času, p o tr ju je jo pravilnost Š ifrerjevih pogledov. O m enim o še Šifrerjevo aktivnost v G eografskem društvu Slovenije, k jer je bil ta jn ik in predsednik znanstvene sekcije, odborn ik , član uredniških odborov in je še danes reden udeleženec vseh pom em bnejših društvenih prireditev . Z a znanstvene do­ sežke in organizacijsko delo je p rejel več pom em bnih priznan j, m ed drugim plaketo Civilne zaščite za 30-letno p roučevanje naravnih nesreč v Sloveniji te r državno odli­ kovanje R ed dela z zlatim vencem . O b Š ifrerjevem življenjskem jub ile ju bi bilo m ogoče poročati še o m arsičem , o njegovih številnih nastopih na geografskih in drugih strokovnih zborovanjih , o zadol­ žitvah, ki jih je imel in jih ima na inštitu tu , m ed drugim je bil njegov dolgoletni upravnik. Ne m orem o tudi m im o njegovih osebnostnih po tez, ki so iz njega ustvarile na sam o priznanega slovenskega znanstven ika, am pak tudi priljub ljenega tovariša in kolega. Ko ga srečujem o na njegovem delovnem m estu , na strokovnih sestankih ali pa na n jem u tako nepogrešljivem te ren u , se kažeta znova dve njegovi osnovni lastno­ sti. E na je zaverovanost v pom em bno poslanstvo geom orfologa, za vse življenje za­ pisanega reševanju geom orfoloških problem ov, ki so zlasti na ozem lju Slovenije tako izredno pestri in pogosto zam otani. S posebne vrste širino, ki ne pozna ne časovnih in ne geografskih m eja, se skuša dokopati do čim bolj p rep roste in razum ljive predstave o nekem pretek lem geom orfološkem dogajan ju in njegovih učinkih. Pred poslušal­ cem , na katerem preskuša pravilnost svojega g ledanja , se zvrstijo jasne predstave in bogate misli. T oda Šifrer se pri tem ne oddalji od življenja okrog sebe, ki ga sprem lja z zani­ m anjem in z dobrohotn im razpoloženjem . Po škofjeloško zna zabeliti življenje, da je lažje p renosljivo , sebi in sogovornikom v veselje. T o pa je tisto drugo , kar pri njem tudi nikoli ne izostane. Jub ilan tu želim o še m noga leta in izpolnitev vseh njegovih življenjskih in stro ­ kovnih ciljev. Sodelavci in nasledniki bom o vedno visoko cenili njegovo delo, zlasti še, ko bom o z geom orfološko karto gorenjskih D obrav in bližnjega blejsko-radov- Ijiškega sosedstva v roki skušali dojeti veličino tam kajšn jega dogajan ja v preteklih le­ denih dobah. Po njegovi zaslugi smo dobili o tem in še o m arsičem doslej najboljšo razlago. P odrobnejši živijenjepisni podatk i in celotna bibliografija slavljenca je ob jav lje­ na v knjigah: B iografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev Slo­ venske akadem ije znanosti in um etnosti, L jub ljana 1976, str. 301-304; B iografije in bibliografije raziskovalcev Z nanstvenoraziskovalnega centra S A Z U . D ruga knjiga 1976-1985, L jub ljana 1988, str. 262-263. Jurij K unaver Šestdeset let prof. dr. Božidarja Kerta T udi druga zelo uspešna povojna generacija slovenskih geografov je s prof. K er­ tom dosegla enega od življenjskih jub ile jev , ki jih v našem osrednjem geografskem glasilu beležim o z velikim spoštovanjem , pozornostjo in hvaležnostjo za oprav ljeno delo. O benem pa nas vse to opozarja na vse hitrejši časovni odm ik in na številne zah­ tevne in zap le tene te r še neuresničene naloge, za ka te re v tem vrtoglavem razvojnem vrtincu vse bolj zm an jku je časa. K olega K ert je pripadal skupini »K orejcev«, znani starejšim slovenskim geografom po n jeni strokovni zagnanosti že v času študija in se­ veda po njem . Z a to se tudi ni čuditi, da je bil K ert povabljen za asistenta na ta k ra t­ nem faku lte tnem G eografskem inštitu tu in kdo ve, kakšna bi bila n jegova strokovna pot in usm eritev , če bi sprejel tak ra t ponu jeno m esto. Prof. K ert se je rodil 14. 8. 1928 v T rstu , od koder se je družina pred fašističnim nasiljem um aknila v M aribor, m ed vo jno pa je v V ojvodini doživljal usodo izseljenca; tam se je začela tudi njegova gim nazijska pot. L eta 1955 je diplom iral iz geografije in se km alu zatem zaposlil v M urski Soboti na E konom ski srednji šoli, k je r je služboval vse do izvolitve za asistenta na Pedagoški akadem iji v M ariboru leta 1968. T u je bil kasneje p rofesor višje šole, docent in od leta 1981 je izredni profesor. V eč ko t dese tle tno delo na srednji šoli je nedvom no prispevalo k odličnim p eda­ goškim sposobnostim prof. K erta , kar je še posebna odlika njegovega vzgojno-izo- b raževalnega dela na Pedagoški faku lte ti. O b tem je ves čas, tudi v M urski Soboti, nadaljeval s strokovnim delom . T rajni pečat m u je vtisnilo že n jegovo prvo , 1956. le­ ta v G eografskem vestniku (G V 1955/56) ob jav ljeno delo V inogradniška pokrajina vzhodnih M ariborskih goric. Sicer je prva leta sodeloval z G eografskim institutom S A Z U pri p roučevanju p leistocenskih in mlajših nanosov na ravninah nizkega Po­ d rav ja , n jegovo tem eljno zanim anje pa je ves čas veljalo kom pleksni geografski p ro ­ blem atik i ene najbolj svojskih, družbeno-ekonom sko in socialno perečih te r ge­ ografsko skrom no raziskanih Slovenskih goric. Ta naravnanost ga je pripelja la do te ­ me njegovega doktorskega dela , za katerega je izbral o sredn je Slovenske gorice v ok­