Kamniški OBČAN Št. 15 Leto XXXIX Kamnik, 6. septembra 2000 JUBILEJNIM DNEVI NARODNIH NOŠ V KAMNIKU Turistično kulturna prireditev Dnevi narodnih noš, ki v letošnjem letupraznuje jubilej . utici, si je sfoMorno-etnolos kitni ter številnimi spremljajo čimi vsebinami dodobra utrdi la mesto v koledarju pomembnejših prireditev r Kamniku. Prireditev, ki predstavlja pO-menljit > del naše /preteklosti in obenem odslikava tudi naš da nošnji odnos do ljudske dediščine, je skozi desetletja [preživljala različna obdobju. Iz skromne želje, da bi spbšt Ijiv odnos mnogih /posameznikov odrazili s povorko narodnih noš po ulicah starega delu Kamnika, seje rodil kamniški D/in narodnih nos Ta je Z leti preraščal v živopisano sosledje nevsakdanjih dogodkov, ki zdaj te polna tri desetletja /praznično barvajo vsak drugi septembrski konec ledna. Živahno dogajanje, deloma oprto na ohranjanje izročil, deloma prilagojeno željam in potrebam sodobnega človeka, bo tudi v letošnjem jubilej nem letu sestavljeno iz številnih pri reditev različnih vsebin. Oblačilna kultura preteklosti oz. »narodna noša« predstavlja naravno povezam z glasbenim, /predvsem pesemskim izročilom ter ljudskimi plesi Zato smo v okviru Odbora za pripravo Dnevov narodnih nos pripravili raznolik, program, za katerega upamo, da bo ustregel i a:/ii iiini okusomšte vilnih obiskovalcev prireditve. V dnevih od petka, S. septembra do nedelje. 10. septembra, se bodo na osrednjem prizorišču na davnem trgu zvrstile šu 7 lit h ■ glasbenefi >lkl> wne skupine iz Slovenije in zamejstva. Osrednji dogodek prireditve bo spet tradicionalna j/ovorka narodnih noš, ki že vrsto let privablja sterilne udeležence let obiskovalce \ letošnjem le tu beležimo rekordno število prijav: preko tisoč narodnih noš, sest godb ter /ireko /telde set vozov in konjenikov bo obo gatilo nedeljsko povorko. Ob Imerili narodnih noš Kamnik zaživi drugačno življenje; ob govorici nos bodo nevsakdanje zaživele mestne ulice in trgi. lepo povabljeni, da se nam pridni tttel Dobrodošli v praznil nem Kamniku! TONE SMOLNIKAR, župan ( Naslednja številka Kamniškega občana, ki bo obarvana i tudi z dogajanji in sporočili I pred letošnjimi driavnozbor-skimi volitvami, izide v četrtek, j 21. septembra. Članke oddajte najpozneje do srede, 13. septembra, volilno-propagandna sporočila do četrtka, 14. septembra, oglase in zahvale pa do torka, 19. septembra. I 30. dnevi narodnih noš tsja 20JOO 21M PROGRAM PRIREDITEV NA 30. DNEVIH NARODNIH NOŠ: Petek. 8. septembra I7J0 Uradna otvoritev jubilejne prireditve Promenndni koncert Mestne godbe Kamnik NOSE, PESMI IN PLESI SLOVENSKIH POKRAJIN Predstavitev domaćih folklornih skupin folklorna skupinu Društvu upokojencev Kamnik, Planšnrji Koncert Ansambla Slovenski mu/.ikanlje Nastop burmonlknrk Zupan 22J00 Zabavni večer z ansamblom Slovenski muztkantje Sobota. 9. septembra tn.no Promenadnt koncert Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Kamnik lU.Mi Nastopi otroških folklornih skupin ti JO Nastop dua Sing song flM Nastop tamburaškoga orkestra te/H) Nastop disieland zasedbe Mamut lil/tO Nastop skupine Beneški fantje 20MI NOŠE. PESMI IN PLESI SLOVENSKIH POKRAJIN 2t.no Modna revija Pletenine Špenki skozi čas 21.40 Zabavni večer z ansamblom Zupan 22M Ognjemet Nedelja. tO. septembra it.no Promenadi)! koncert Godbe Senljcrnci&Kamniškc muzoretne skupine Veronika Predstavitev gostujrtih folklornih skupin Nastop godbe Trofaiach (Avstrija) Predstavitev gostujočih folklornih skupin Godba Stranje (različne lokacije v mestni JUBILEJNA POVORKA Praznično po/poldne z ansamblom Nagelj Vstopnina 500JB0 SIT (vstopnica vetja za vse tri dni) Spremljajoče prireditve 25 LET DELOVANIA OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE KAMNIK Petek. 8. septembra ob 17. url - Otvoritev razstave obrti in podjetništva, Prostori < Hnnoč.nc obrtne zbornice ob 19. mri - Slavnostna akademija s kulturnim programom, . Šolski center R. Maistra. Kamnik Sobota, 9. In nedelja, 10. septembra od 9. do M are - Razstava obrti In podjetništva Prostori Območne <>l» t ne Zbornice Petek. S. septembra, ob 20. url. Alpinizem na Kamniškem, Včeraj, danes... Video projekcija v organizaciji Alpinističnega odseka Kamnik Trg /pod Malim gradom Sobota, 9. In nedelja, ta septembra Razstava drobnice Kozjerejskega društva Kamnik Sejmišče ob Cankarjevi i-esli. Sobota, 9. septembra Golf Arboretum II. PRVENSTVO OBČINE KAMNIK V GOLFl tom I1JO0 1130 IV00 mm mm Te dni bodo ulice Kamnika polne živahnega utripa, živopisanih narodnih noš, pesmi, plesov ter stojnic s pisano ponudbo izdelkov domače in manj domače obrti. Starodavno mesto v naročju kamniških planin bo prizorišče najrazličnejših dogajanj, oprtih na ohranjanju izročil folklorne dediščine, slovenske oblačilne kulture in običajev naših prednikov. Dnevi narodnih noš so za naše mesto, številne sodelujoče in obiskovalce, ki do zadnjega kotička zapolnijo ozke mestne ulice, vselej velik praznik, kjer se srečujeta preteklost in sedanjost. Prav gotovo bo tako tudi ob letošnji jubilejni prireditvi, kiji namenjamo kar nekaj prostora v časopisu. SAŠA MEJAČ j šolska mma vlji3ča 30 0ž1veia Po lepši cesti v vasico Ravne Zadnji avgustovski petek je bilo pri Oševarju v Ravnah nadvse veselo in živahno, saj so krajani levega brega Raven Z domačij Osnovar, Orać, Oševar in Petrov, pripravili slovesnost ob odprtju nove petkilometrs-ke ceste Buč-Ravne, ki pomeni veliko pridobitev tako za vas kot za celotno krajevno skupnost Šmartno. Prebivalcem hribovskih vasi in zaselkov predstavlja cesta edino povezavo z dolino, še posebej težko so jo dočakale domačije hribovske vasi Ravne, ki je ena od najvišje ležečih vasi v kamniški občini, saj leži na nadmorski višini 850 metrov. Kljub temu je življenje v tej vasici prijetno, krajani si s skupnimi močmi urejajo in izboljšujejo življenjsko okolje. pri vsaki hiši so tudi otroci, ki vsakodnevno odhajajo v doli- Dolge vroče počitnice, polne brezskrbnega otroštva, igre in veselja, so se v ponedeljek iztekle, saj je šolski zvonec tudi v kamniš-kih,osnovnih šolah in srednji šoli poklical v hrame učenosti 2671 osnovnošolcev in I/00 srednješolcev, medtem ko lahko študentje počitnikujejo še ves september. Konec počitnic so zadnji avgustovski leden naznanjale ludi vrstit v knjigarnah, ko so šolarji in njihovi starši mrzlično nakupovali učbenike, delovne zvezke, torbe in druge šolske potrebščine. Čutili je bilo, da se je zlasti mlajših otrok lotevalo vznemirjenje, veselili so no in se vračajo nazaj. Pravijo, da se ni bati, da bi rod tam gori v Ravnah izumil Nadaljevanje na 3. strani Tako kot po vseh kamniških osnovnih šolah je bil tudi v osnovni šoli hrana Albrehta prvi šolski dan nadvse živahen. Pravi živ-žav je bil že pred šolskimi vrati, kjer so se šolarji zbrali prav neverjetno zgodaj, saj so nestrpno pričakovali vrstnike in si hiteli pripovedovati, kaj vse se je novega dogodilo med počitnicami... D U D E Center za tuje jezike Domžale. Brc/nikova 15, Center Breza (nad McDonald'som), teUfalu: 721-69-13 VPISI V JEZIKOVNE TEČAJE ZA OTROKE IN ODRASLE Novo cesto v eno najvišje ležečih vasi v naši občini - v Kavne je slovesno odprl župan Tone Smolnikar. Na njegovi levi je predsednik gradbenega odbora Marko Trebušak, ki mu gre vsa zahvala za uspešno opravljeno delo pri pomembni pridobitvi, na desni pa predsednik KS Šmartno Tone Rajsar. se že srečanja s sošolci, ki so jim imeli toliku ZOttintivega povedali. Največje vznemirjenje je začetek šole prav gotovo za prvošolčke, v klopi kamniških osnovnih šol jih je sedlo 271, ki z rumenimi rutkami okoli vratu stopajo v novo poglavje življenja. Večina se je z nečim šoli /podobnim že srečala v mali šoli, mnogi poznajo čare kolektivnega življenja iz vrtca. Vendar je la prava šota le nekaj čisto drugega za tako majhnega človeka, saj so pred njim knjige, polne že poznanih in še nepoznanih črk, znakov in slik in seveda učitelji in učiteljice bolj ali manj strogih obrazov. Z začetkom novega šolskega leta pa je aa cestah ponovno veliko otrok, veliko otroške razigranosti in veselju. Da to ne hi utihnilo niti v enem samem primeru, si moramo priz.adcvali tudi vozniki in biti še posebej zbrani, pozorni in obzirni. Večkrat se bo slišalo močno zaviranje, ktp bo iz neprevidmpsti in otroške razigranosti stekel čez cesto otrok. Ta nevarnost je večja prav v začetku šolskega leta. ko se otroci še ne vlivijo v prometni vrvež, še posebno prvošolčki, zato jim prve dni poleg staršev, babic in dedkov zagotavljajo varno pot v šolo tudi policisti, člani Zveze šo-jerjev in avlomehanikov, AMD in Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu. Za večino šolarjev pa bo pravkar začeto šolslup leto podobno prejšnjim - trudili se bodo za Juir najboljši uspeh in čimveč znanja, ob tem pa ne boaUp pozabili, da so otroci. Še vedno ho ob šolskih obveznostih dtpvolj času za prijatelje, igro, klepet in veselje, saj je le to sestavni del otroštva in mladosti. SAŠA MEJAČ 3 domače & sveže Perovo 25 n 83-11-087 Velika izbira svežega mesa, domačih mesnih izdelkov, že pripravljenega mesa za žar in ponve, nadevane in mrežne pečenke... PEČENA REBRCA, KRAČE, ODOJEK, PIŠČANCI...______ Odprto od 7.30 do 19\ ob sobotah od 7" do I.V'. tudentski ervis Kamnik Glavni trg 23,1240 DALJŠAJ ČLANSTVO.. www.studentski-servis.com Moste 88a. Komenda Bj-gOOJOB TT__B___ ŠOLSKE TORBE ^gS^ šf>0liT^D0mi JitMik* iMev nui ritmliictv a nt tn&*t p mMi cu- Otroški živ-žav na igriščih Letošnje poletje seje vendarle nekaj spremenilo na površinah, kjer se zbirajo in igrajo otroci. Občini Kamnik je ob veliki podpori različnih poslanskih skupin uspelo zagotoviti sredstva in urediti tri otroška igrišča: na Jenkovi, na Klavči-čevi in na Zikovi ulici. Opremljena so s kvalitetnimi in domiselnimi igrali in rekviziti, ki vzpodbujajo otroško ustvarjalnost, gibanje in druženje. Otroci in njihovi starši so se pridobitve silno razveselili in otroški smeh in živ-žav veselo odmera res dan. In prav zaradi tega so se pojavile težave, ker nekateri starejši sosedje ob »novipridobitvi* niso navdušeni nad hrupom, igriščem, otroki... V vsaki soseski se najde kdo, kimu gredo otroci (in še kaj) na živce in to tudi pokaže, tako da otroke zmerja, jim jemlje toge, strelja nanje z zračno puško, žaga klopce, koše, jih lovi z avtomobili, poliva z vodo... Obenem so prepričani, da se otroci na zelenici, ne smejo igrati, ker je tam prostor za grmičke, kjer teh ni, se suši perilo, na asfaltu pa je prostor za avtomobile, kijih otroci med igro lahko [poškodujejo. To niso izjave otrok, o tem so nam potožili starši in stari starši, ki so pripeljali otroke, da smo se z njimi igrali med počitnicami. Večina od nas srna otroke, vnuke in večina od nas sije že-lehi v času njihovega odraščanja varna in urejena igrišča, pa jih v Kamniku ni bilo Zdaj. ko igrišča imamo in tO predvsem v velikih blokovskih naseljih, kjer so najbolj potrebna, pa tega zaradi osebnih interesov ne privoščimo generacijam otrok kijih potrebujejo zdaj. V gosto naseljenih soseskah je še toliko bolj /potrebna strpnost, prijazna beseda ali opozorilo, jpu bomo veliko laže"shajali drug z drugim in živeli prijazno življenje. Drugače je z obtožbami na račun mladostnikov, ki so se in se bodo zbirali bodisi na igriščih, za vogalom. Kes znajo biti glasnejši od malih otrok, /pa še spal se odpravijo kasneje in to moti (počitek ljudi. A t<• Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač. univ. dipl. ekon. TchniCni urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi Časopis med proizvode informativne narave na katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški obCan izhaja dvakrat mcseCno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik breplaCno. Naslov uredništvu: Kamnik. Clavni trg 24 (občina). teLA_s: 06I/H3-9I-3I I, 041/6A2-450. Žiro raCun: Bistrica, d.o.o, 50140^01-281496. NenaroCenih Člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - TCTL djd. Ljubljana. ljenja vpisapa v sami zdravstveni izkaznici. Te podatke bodo morali namreč prinašati s seboj na sistematske preglede, ker smo precepljenost dolžni preverjati. Kakšna pridobitev je torej Kartica zdravstvenega zavarovanja? Doba uvajanja je pokazala, da je v oljasanje zdravstvenim delavcem in v zadovoljstvo pacientom samo v primeru, da ima lastnik kartice urejeno zdravstveno zavarovanje in kartico potrjeno na terminalu pred iztekom veljavnosti (trenutno za zaposlene tri mesece, za otroke in upokojenec eno leto). Kadar pa ta dva pogoja nista izpolnjena, je kartica razlog za slabo voljo tako s strani pacienta kot tu- di zdravstvenega delavca, ki mora storitev zaračunati. Izjema so samo življenjsko nujne situacije. Problemi nastajajo predvsem v nočnem času, ko terminal ne dela in kartice ni možno potrditi. Poskrbimo torej, da bomo vedno imeli pri sebi potrjeno Kartico zdravstvenega zavarovanja, ki sicer še ni v celoti nadomestilo zdravstvene izkaznice, je pa elegantno sredstvo za uveljavljanje pravice do zdravstvenih storitev, otroci in šolarji pa še staro zdravstveno izkaznico oz. kartonček o opravljenih cepljenjih. MILENA CERAR, v. m. s. Zdravstveni dom Kamnik vclikoplaninskem žegnanju na praznik Marije Snežne pa prizadevni pastirji letos niso imeli sreče, saj je večji obisk preprečilo kislo vreme, nekaj pa tudi govorice, da bo pastirski praznik prestavljen na naslednjo nedeljo. Vendar kot pravi Šimenc, žegnanja ni mogoče prestavljati. Bo pa prihodnje leto morda več sreče z vremenom. Letošnji poletni utrip naše planine, ki ga označujejo pastirji s svojimi čredami, se bo v kratkem umiril, saj bo večina pastirjev odgnala živino v dolino še pred malim šmarnom (8. septembrom). Čeprav smo med njimi slišati tudi zbadljiv- ko, da bodo gorjanci ostali na planini do prvega snega in da med njimi gotovo ne bo manjkalo Svatcnška... Še veliko tega bi bilo moč zapisati o letošnjem poletnem dogajanju na planini, denimo o mercedesu pred pastirsko bajto in sploh o prometu na planini, o praznjenju greznic ob bajtah na Šimnoveu, o zadevah, s katerimi se srečuje pašna skupnost in še o čem. Več o tem boste lahko prebrali v naslednji številki v pogovoru s predsednikom Pašne skupnosti Velika planina Francem Šimencem - Jerinovim. FRANC SVETELJ Lastniki (zapuščenih) vozil - pozor! V občini Kamnik je konec junija letošnjega leta začel veljati nov odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili. Objavljen je bil 22. junija 2000 v Uradnem listu RS, št. 56/00. Odlok določa postopek in način odstranjevanja zapuščenih vozil, ki se nahajajo na javnih površinah ali na privatnih površinah brez pisnega soglasja lastnika zemljišča ali kadar kvarijo izgled okolice in občine kot celote ter nadaljnji postopek varovanja in uničenja zapuščenih vozil, katerih ne odstranijo lastniki sami. Pomembna novost, ki jo prinaša odlok, je, da bodo zapuščena vozila sedaj bistveno hitreje odstranjena z zemljišč, kjer jih pustijo nevestni lastniki in ne bodo več »zasedala« parkirnih mest v stanovanjskih soseskah oz., kvarila izgleda urbanega ali naravnega okolja tako dolgo, kot seje tO v preteklosti marsikdaj dogajalo. Odlok namreč določa, da pooblaščena uradna oseba, ki evidentira zapuščeno vozilo, pusti na vidnem mestu vozila pisno obvestilo, v katerem lastnika opozori, da je dolžan v osmih dneh odstraniti zapuščeno vozilo. V kolikor lastnik tega ne stori, pooblaščena uradna oseba izda odredba o odstranitvi zapuščenega vozila, s katero lastnika zadolži, da vozilo odstrani v določenem roku, sicer bo na njegove stroške odstranjeno in odpeljano v skladišče zapuščenih vozil. Pooblaščena uradna oseba nalepi odredbo v nepremočijivi embalaži na vidno mesto zapuščenega vozila. Kadar zapuščeno vozilo predstavlja nevarnost za onesnaženje okolja ali ogroža varnost ljudi in premoženja, se odredi takojšnja odstranitev vozila. Za vozilo, izločeno iz prometa ali poškodovano v prometni nesreči, se z odredbo določi, da mora biti odstranjeno v 24 urah. Pooblaščena uradna oseba v postopku odstranjevanja zapuščenega vozila stori vse potrebno, da ugotovi lastnika zapuščenega vozila. Če lastnik na osnovi odredbe ne odstrani zapuščenega vozila, se v skladu z odredbo vozilo odstrani in odpelje v skladišče zapuščenih vozil (odvoz naroči Občina Kamnik pri pooblaščenem izvajalcu), nato pa se nadaljuje postopek ugotovitve lastnika in izterjave stroškov, ki so nastali z opuščenim vozilom. Vozilo nato »čaka'- svojega lastnika v urejenem in varovanem skladišču zapuščenih vozil. iMstnik mora pri prevzemu svojega vozila upravljal-cu skladišča zapuščenih vozil predložiti listino, s katero dokaže lastništvo in plačati stroške odvoza in hrambe vozila. V kolikor lastnik zapuščenega vozita ne odpelje iz skladišča v določenem roku, se vozilo uniči kol kosovni odpadek. Vsi stroški, nastali, z odvozom, hrambo in uničenjem zapuščenega vozila, se izterjajo od lastnika v skladu z veljavno zakonodajo. Nevestne lastnike zapuščenih vozil čakajo razen izterjave stroškov tudi visoke denarne kazni. Z denarno kaznijo 60.000 SIT se za prekršek kaznuje posameznik - lastnik zapuščenega vozila, kije odloženo v naravnem okolju, na javni prometni površini ali drugi površini brez predhodnega pisnega soglasja lastnika zemljišča. Za enak prekršek se z. denarno kaznijo 200.000 SIT kaznuje pravna oseba - lastnik zapuščenega vozila, z denarno kaznijo 60.000 SIT pa odgovorna oseba pravne osebe. Le še nasvet lastnikom vozil, katerih življenjska doba se izteka. Svojega vozila ne odvrzite »kjerkoli«, ampak ga odpeljite in odložite na urejenem odlagališču. V Centru za ravnanje z odpadki Suhadole boste morali za to plačati 4.000 SIT, toliko namreč slane razgradnja in uničenje posameznih delov odsluženega vozila. Proti plačilu sprejme odsluženo vozilo tudi Dinos Ljubljana ali Surovina Kranj. Tako se boste z majhnimi stroški znebili vseh nadaljnjih nevšečnosti in hkrati ne boste onesnaževali naravnega in bivalnega okolja. OBČINA KAMNIK TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, KAMNIK TEL.: 01/839-14-70, FAKS: 01/831-81-19 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, Kamnik, tel.: 01/831-75-56 Od petka. 1. septembra, do ponedeljka. 18. septembra Galerija Veronika, Kamnik RAZSTAVA DEL Z LIKOVNE DELAVNICE VELIKA PLANINA - ZAKLAD NARAVE Soorganizacija: KUD Tone Kranjc Galerija je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldne. BO MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, tet.: 01/831-25-97 • Oktobra se bodo zopet začele ure pravljic v Šmarci, Komendi in Kamniku • Vabimo vas na tečaj ŠOLA UČENJA (metode in tehnike učenja) Vodi: prof. Andreja Vukmir. Datum in ura tečaja bosta odvisna od prijav Prijave na Pionirskem oddelku knjižnice. »O BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. PalovČe 5, tel.: 01/831-20-62, 041/545-580 Budnarjeva hiša bo zaradi obnove do nadaljnjega zaprta. SO OSTALE PRIREDITVE Sobota. 9. septembra, ob 8. uri Zbor pri Gasilskem domu Šmartno. Pohod do izvira Nevljice - primeren je za vse generacije Organizator: Tone Rajsar, gsm: 041/507-112 Pester program 30. Dnevov narodnih noš Praznujmo skupaj! Od petka, S. septembra do nedelje, 10. septembra bo v našem mestu pod planinami spel veselo. Od vsepovsod bodo k nam prihiteli ljubitelji narodnih noš in ljudskega izročila, da bi se srečali na jubilejnih 30. Dnevnih narodnih noš v Kamiku. Osrednja prireditev bo tudi letos povorka narodnih noš, ki ho v nedeljo oh 15. uri krenila izpred Matične knjižnice po Kajuhovi ulici skozi mesto do Kulturnega doma. Letošnja jubilejna povorka ho še posebej pisana, saj se ho, sodeč po velikem zanimanju, skozi staro mesto sprehodilo najmanj tisoč udeležencev. Organizacijski odbor, ki ga vodi župan Tone Smolnikar, si je prizadeval, da bi v sprevodu sodelovalo tudi več domačih skupin v čimbolj izvirnih starih oblačilih, kot so rokodelci, obrtniki, gasilci, smučarji, gorniki, pastirji, lovci, rudarji iz. Črne in drugi. Sicer pa se bo tridnevni program, ki ga objavljamo na prvi strani, začel v petek popoldne ob pol šestih z uradno otvoritvijo, promenadnim koncertom Mestne godbe Kamnik ter s pesmijo in plesi domačih folklornih skupin na osrednjem prizorišču, ki bo tudi letos na Glavnem trgu. Zvečer bodo nastopile harmoni-karke ansambla Zupan. Narod-nozabavni ansambel Slovenski mu-zikanije pa bo z jubilejnim koncertom počastil 35-letnico svojega delovanja in kasneje tudi poskrbel za poskočne viže pozno v noč. Sobotno dopoldne bodo popestrili zvoki, pesmi in plesi Mladinskega pihalnega orkestra kamniške glasbene šole in otroških Jolklornih skupin. Popoldne bomo prisluhnili jeseniškim tamburašem in znanim Beneškim fantom. Zvečer ob 20. uri pa bo osrednji del sobotne prireditve, ko bodo ob jubileju podeljena priznanja ustanoviteljem in dolgoletnim organizatorjem kamniških dnevov narodnih noš, plesalci folklorne skupine Tineta Rožama pa nas bodo z nošami, pesmijo in plesi popeljali skozi vse slovenske pokrajine. Jubilej kamniške prireditve bo od 22. uri ovekovečil tudi, kot obetajo, lep ognjemet s Starega gradu, ki ga bodo (letos prvič v Kamniku) spremljali glasbeni efekti iz zvočnikov po mestu. V soboto bodo izdelovalci domače obrti v Maistrovi ulici na stojnicah pokazali in tudi prodajali svoje izdelke. Doslej je izrazilo željo po sodelovanju 23 domačih obrtnikov, ki bodo pokazali izdelavo lončarskih, pletarskih, keramičnih, kleklar-skih, svečarskih izdelkov, izdelova- nje narodnih noš, poslikava skrinj in še mnogo drugega. Seveda ne bodo manjkale ludi podeželske žene iz Tuhinjske doline s kmečkimi jedrni in pijačami. Tudi v nedeljo dopoldne bo v mestu zelo živahno. S promenadnim koncertom bodo Kamničane prebudili godbeniki iz Šentjerneja, ob njihovih zvokih pa ho zaplesala domača maioretna skupina Veronika. Na Glavnem trgu se bodo predstavi- cah od Šutne do središča mesta potekal že tradicionalni sejem, domači gostinci pa bodo poskrbeli, da obiskovalci ne bodo lučni in ne žejni. Seveda bo razpoloženje, in uspeh celotne prireditve v veliki meri odvisen od vremena. Upajmo, da se bodo oblaki »izcedili« vsaj nekaj dni prej. Spremljajoče prireditve Letošnje dneve narodnih noš bodo spremljale tudi še mnoge druge prireditve. Najprej moramo opozoriti na praznovanje 25-letnice Območne obrtne zbornice Kamnik, ki se bo začelo v petek popoldne ob 17. uri z Tudi med Podgorci so veliki ljubitelji starih narodnih noš, med njimi je bila tjihova družina. Na sliki: V pričakovanju povorke skozi mesto oh 2. dnevu narodnih noš leta 1967. (iz arhiva dr. Svetozarja Frantarja) le folklorne skupine Triglav z Jesenic, z Madžarske, Italije in Avstrije. Sodelovanje so obljubili tudi godbeniki partnerskega mesta Trofa-iach iz avstrijske Štajerske. Vse do začetka jubilejne povorke ob 15. uri bo za praznično razpoloženje na različnih koncih mesta poskrbela tudi stranjska godba s starinskimi pihali. Poleg folklornega dela programa je treba omenit tudi zabavni del, za kar bodo poskrbeli zabavni ansambli, poleg Slovenskih muzikantov (petek) še ansambel Zupan (sobota) in ansambel Nagelj (v nedeljo). V soboto bosta v programu sodelovala tudi duo Sing song in dbcieland zasedba Mamut. V sobotni program pa spada tudi že tradicionalna modna revija Pletenine Špenko skozi čas. Vse tri dni bo na številnih stojni- Na kamniški progi ponovno tudi samostojne železniške vozovnice Z letošnjim šolskim letom, torej s I. septembrom, so Slovenske železnice na kamniški progi poleg enotne vozovnice ponovno uvedle sistem lastne vozovnice, kot imajo ure/eno tudi na vseh drugih progah, To /pomeni možnost nakupa samostojnih železniških vozovnic za/pcp-tovanja z vlakom na relaciji Kamnik-I.jubljana in obratno. Enotna vozovnica, ki je zagotavljala enake možnosti inpogojepotovanja z avtobusom in vlakom inje bila na kamniški progi za vlake Slovenskih železnic in avtobuse Kam-busa uvedena že s I. septembrom je zaradi visoke cene in neusklajenega voznega reda vse bolj sprožala nezadovoljstvo in upadanje števila potnikov. Tudi občine iz kamniško-domžalskega področja so Slovenskim železnicam posredovale zahtevo, naj ponudijo potnikom cenejši prevoz po železnici in tako zagotovijo vsem železniškim potnikom v Sloveniji enake cene. Do sedaj namreč ni bilo lako, saj so morali potniki na kamniški progi plačevati bistveno višjo ceno vozovnic od potnikov na drugih železniških /progah. S ponovno uvedbo samostojne železniške vozovnice, ki je cenejša od enotne - (na'relaciji Kamnik-ljubljana znaša 270 tolarjev, enotna pa 390 tolarjev) imajo/potniki tudi možnost uveljavljanja vseh železniških ugodnosti. , , Enotna vozovnica še vedno ostaja, zanjo se bodo odločati /predvsem tisti potniki, ki želijo enostavno izbiro in kombiniranje potovanja z vlakom in avtobusom. MEJAČ Na »Kamni, ona« lahko od septembra vstopimo z enotno ali pa s samostojno ielezniško vozovnico. odprtjem razstave obrti in podjetništva v prostorih Obrtne zbornice in nadaljevalo s slavnostno akademijo v Šolskem centru Rudolfa Maistra. Kamniški alpinisti bodo v petek zvečer na ploščadi pod Malim gradom pokazali videoprojekcijo Alpinizem na Kamniškem, včeraj, danes... V soboto bo v Golf Arboretumu II. odprto prvenstvo občine Kamnik v golfu. Vse dni pa si bodo obiskovalci jubilejnih prireditev v razstavišču Veronika lahko ogledali tudi likovna dela 29 udeležencev Likovne delavnice Velika planina 2000. Na sejmišču ob Cankarjevi cesti pa bodo člani Kozjerejskega društva Kamnik predstavili rezultate svojega dela pri vzreji drobnice. Ureditev prometa in vstopnina Zaradi visokih stroškov z organizacijo tako obsežnega jubilejnega programa (predvidevajo, da bo potrebno za pokritje stroškov zagotoviti najmanj 7 milijonov tolarjev) so se organizatorji letos odločili, naj bi vsak obiskovalec za te stroške prispeval 500 tolarjev. Vstopnica bo veljala Z.a obisk vseh prireditev vse tri dni, v ceno vstopnice ho vračunana tudi lična jubilejna spominska priponka 30. Dnevi narodnih noš. Otroci do petih let bodo imeli prost vstop. V dneh prireditev ho v mestu Kamniku spremenjen tudi prometni režim. Že v četrtek zjutraj bodo zaradi postavitve zabaviščnega parka zaprli parkirišče za samostanom, ob 12. uri pa tudi Glavni trg in okoliške ulice zaradi postavitve sejemskih stojnic. . V nedeljo bo v času povorke zaprt tudi del Ljubljanske ceste (od zgornje bencinske črpalke proti središču in Medvedova ulica do križišča na Fužinah). Obiskovalci prireditve bodo lahko parkirali svoje avtomobile na parkiriščih pri spodnji železniški postaji, na travniku ob Steletovi ulici, na delu pločnika od Maistrovega mostu do Šolske ulice, za Komunalnih podjetjem, ob Kulturnem domu, ob Tunjiški cesti, pri Špotni dvorani in v Novem trgu. Za red bo skrbela občinska komunalna redarska služba s pomočjo gasilcev PGD Šmartno. Organizacijski odbor prosi vse občane in obiskovalce prireditev, da z razumevanjem upoštevajo navodila rediteljev, še posebej v času povorke, ko bodo skcpzi mesto peljale tudi številne konjske vprege z vozovi. FRANC SVETEL/ Vi sprašujete, župan odgovarja L. M. iz Godiča sprašuje, ali bo že letošnjo zimsko sezono obratovala nova dvosedežnica. Koliko ho vredna celotna naložba? Časi, ko so ljudje prihajali občudovati le naravno, so mimo. Čudovita narava, ki na Veliki planini predstavlja le prednost pred ostalimi centri, mora postati le del turistične ponudbe. To seveda ne pomeni, da naj bi se v prihodnje po Veliki planini vozili z avtomobili ali motornimi sanmi. Nasprotno, naravo moramo ohraniti, le dodali je potrebno tisto, kar si današnji turisti želijo. Morda pokazati in seznaniti obiskovalce s kulturnimi in zgodovinskimi dejstvi, hkrati pa ponuditi nekaj, kar v Sloveniji pogrešamo. Uskladili domačnost in bogato ponudbo. Kislo mleko, žganci in domači sir so le delček tega. Pred nami je prelomna sezona, vsaj kar zadeva nove investicije. Planšarije, gostinski objekti in najhitrejša, nemalokdaj tudi edina pot za reševalne ter veterinarske službe, so le (/snovni argumenti, ki kažejo, da nihal-ka in sedežnica predstavljala dostavni promet na Veliko planino. Brez elektrike si dandanes ne moremo predstavljati razvoja, prav tako pa predvsem in samo varen promet predstavlja zagotovilo za obiskovalce, najemnike in lastnike koč na planini. Del tega smo rešili z novimi nosilnimi vrvmi na ni-halki. kar pa še zdaleč ne predstavlja zaključka posodobitve naprav. Drugi segment dostave na Veliko planino predstavlja sedežnica. Kar zadeva vire financiranja je jasno, da družba trenutno ni sposobna zagotovili vseh sredstev s tekočim poslovanjem, zato je najem dolgoročnega kreditu nujen, /pričakujemo pomoč države, del sredstev pa bomo pridobili z odprodajo hotela Simnovec. Nadzorni svet družbe in družbe Velika planina d. o. o. pričakujeta, da bo Velika /planina nadaljevala začrtano pot in s tem vrnila nekdanji ugled temu zakladu narave. Ze v pomladnih mesecih smo pričeli z investicijo postavitve dvosedežnice. V mesecu juniju smo pričeli z izkopom za elektrifikacijo, telefonijo, signalizacijo in rezervnimi cevmi. Delo poteka po načrtih. Z izkopi, polaganjem in zasut-jem smo končali. Prav tako smo ž.e podrli hiš// na Gradišču, sledi postavitev transformatorske postaje in obnovitev oziroma postavitev novih pripadajočih objektov. 20. avgusta smo pričeli z de-montažo enosedežnice, prav tako pa so vsi vitalni deli (izjema je nova regulacija in vrv) že pripravljeni za postavitev oziroma montažo. Predvidevamo, da bomo z gradbenimi deli zaključili konec oktobra, sedežnica pa bo povsem pripravljena za obratovanje do začel ka zimske sezone. Pregled financiranja investicije Kot vam je že znano, smo 45 mio SIT povratnih sredstev Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem porabili za delno plačila sedežnice (22 mio) in za menjavo nosilnih vrvi. Investicija, ki je bila predstavljena v investicijskem načrtu januarja letos, bistveno ne odstopa od načrtovanih številk, kljub temu pa je prav, da se še enkrat ozremo nanje, ob tem, da je upoštevana tudi nosilna vrv: nabava sedežnice 36,000.000 Sil. dodatna regulacija - vmesne po staje, 4,600.000, gradbena dela izkop kanalov, 29.144.319, gradbena dela 11 faze 51,600.000, postavitev 3 hišic obsedežnici, 1.200.000, dodatna oprema (razno). 5.000,000 sit, kar skupaj /predstavlja 127,554.319 SIT. Od tega zneska je že pluča-rup: delno plačilo sedežni/e v višini 22.000.000, avans za prvo fazo gradbenih del 10,200.000 (iz tekočega poslovanja), plačilo situacije in del II. faze, 30,000.000, priprava dokumentacije 1,100.000 in menjava nosi/ne vrvi 25,800.000 SIT, kar skupaj znaša 63.500.000 SIT Ob vseh težavah, s katerimi se srečujem//, pa je potrebno poudariti, da je obisk na Veliki planini v ////letnih mesecih d//-ber, tak// da bo načrt/zvari obisk v letošnjem letu prav gotov// presežen. Ob tem naj poudarim, da je bilo do 20. avgusta prepeljanih 14.200 potnikov, kar pomeni 7100 prodanih kart, do konca meseca pa bomo t// številk/p krepko presegli. TONE SMOLNIKAR, župan Najdaljša cesta v KS Šmartno je zgrajena PO LEPŠI CESTI V HRIBOVSKO VASICO RA VNE (Nadaljevanje s 1. strani) Petkilometrski odsek ceste iz Buča v Ravne so pričeli graditi že leta 1987, odsek za vas Ravne v dolžini 1300 metrov pa so gradili zadnja tri leta, saj so jo na novo trasirali, razširili in asfaltirali. Ob tem velja poudariti prispevek in zavzeto, vztrajno delo krajanov, ki so brezplačno odstopili zemljišča in vložili ogromno dela in časa -skoraj 1500 delovnih in traktorskih ur. Da pripravljenih malic, pijače, porabljenih ur za urejanje dokumentacije, soglasij, dogovorov in podobno sploh ne štejemo. Zemeljska dela je opravil Jakob Brleč, vsa druga dela do asfaltiranja (to je opravilo cestno podjetje Ljubljana) pa so opravili krajani sami. Občina Kamnik je prispevala devet milijonov tolarjev, CRPOV dober milijon tolarjev, KS Šmartno 2,5 milijona tolarjev in krajani štiri milijone tolarjev. »Brez zavzetosti krajanov, ki v teh domačijah živite in ste z nastajajočo cesto skupaj živeli kar nekaj let, pomagali kadarkoli in kolikor je bilo potrebno, nam ne bi uspelo,« je z zadovoljstvom in pohvalo krajanom povedal predsednik Krajevne skupnosti Šmartno Tone Rajsar ob slovesnem odprtju nove cestne preobleke proti Ravnam. Za pomoč se je zahvalil tudi Bojanu Mlakarju, Lojzetu Trebuša-ku, Lojzetu Kolarju, Lojzetu Podlogarju, še posebej pa požrtvovalnima vaščanoma Marku Trebušaku, predsedniku gradbenega odbora, in Francu Drolcu. V tem času poteka tudi gradnja desnega odseka ravenske ceste v dolžini enega kilometra, ki pripelje do šestih domačij. Urediti je potrebno le še tristo metrov ceste pri Klemenovem mlinu, ki zaradi posebno strmega klanca zahteva sanacijo in ureditev brezine, za kar se že dogovarjajo s Podjetjem za urejanje hudournikov. Uredili so tudi že 450 metrov dolg odsek ceste Hruševka-Pra-preče in tudi pri tej investiciji je Občina Kamnik prispevala 3 milijone, KS Šmartno 1 milijon. Da so številni obiskovalci ob tej priložnosti odnesli lepe spomine v dolino, so poskrbele skrbne gospodinje, ki so napekle okusnih domačih dobrot, moški pa so poskrbeli za krepak prigrizek in suha grla. Občudo- Otroci z ravenskih domačij so ob slovesnosti pripravili prijeten program s pesmijo in recitacijami. krajani sami pa dva milijona tolarjev. Ostalo je še nekaj metrov, vendar jih bodo krajani s skupnimi močmi prav gotovo zgradili. Cesto */ Ravne je blagoslovil šmarski župnik Franc Baloh, slovesno pa jo je odprl kamniški župan Tone Smolnikar. Ob tej priložnosti je čestital krajanom za sodelovanje in dobro opravljeno delo. vanja vredni so ti preprosti in prijazni ljudje, ki jih pehanje za boljši materialni položaj še ni čisto prevzelo, čeprav denar za uresničitev nekaterih skupnih potreb močno potrebujejo. Znajo si namreč pomagati, skupaj poprijeti za delo in se na koncu tudi poveseliti. In prav je tako! SAŠA MEJAČ KRAJEVNA SKUPNOST GODIČ odda v najem pritlični prostor, primeren za skladišče ali mirno obrt. Velikost prostora je 7,5 m x 12 m. Za ogled in informacije se lahko obrnete na naslov: Franc Spruk, Godič 57, Stahovica ali telefon 061/825-062. 4 6S,p,embra2,„» PRED DRŽAVNOZBORSKIMI VOLITVAMI - AKTUALNO Kamniški občan Podajmo se v mesto brez avtomobila! Dandanes, ko postaja čas najdragocenejša dobrina, vse pogosto pozabljamo na zdravje in varovanje okolja. Čisto običajno in razumljivo nam je, da se vsepovsod odpra-vimo s svojimi jeklenimi konjički, naj bo to v službo, na obisk k prijateljem, v mesto na kavico ali celo v bližnjo trgovino in trafiko. Avtomobili so tako postali naši zvesti spremljevalci, saj kar ne znamo nikamor brez njih. Pa vendar bi bilo bolje, za nas in naše okolje, da bi se kdaj pa kdaj odpravili kam tudi peš ali s kolesom, kar lahko postane prijetno »razgibavanje«, priložnost za srečanje in klepet z znanci, pa seveda prijeten »veter v laseh«, ko je v poletnih dneh v avtomobilih peklensko vroče, po- KAMNIŠKI OBČAN IN DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE Letošnjo jesen bodo obeležile volitve poslancev v državni zbor, kijih je predsednik države Milan Kučan razpisal za 15. oktobra. Se pred tem je Slovenija opravila nov politični zrelostni izpit z dopolnitvijo HO. člena ustave in s tem zaključila dolgotrajne razprave o volilnem sistemu. Tako homo poslance državnega zbora volili po proporcionalnem sistemu, ki večjemu številu strank ponuja možnost vstopa v parlament. Izbor bo prav gotovo pester, saj je na slovenskem političnem prostoru registriranih preko trideset političnih strank, ki nameravajo nastopiti na volitvah. Stranke in kandidati se bodo za naklonjenost volilcev potegovali tudi na našem območju, ki sodi v I. volilno enoto. Vse aktivnosti, povezane s predvolilno kampanjo, bodo potekale med 15. septembrom in 13, oktobrom.. V predvolilno kampanjo se vključuje tudi neodvisen nestrankarski informativni lokalni štirinajstdnevnik Kamniški občan, zato objavljamo pravila za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatov političnih strank in njihovih programov. Kamniški občan bo spremljal predvolilna dogajanja v skladu s svojo programsko usmeritvijo in kodeksom novinarske etike. Vsem kandidatom, političnim strankam in drugim predlagateljem kandidatov bodo zagotovljeni enakopravni pogoji pri predstavitvi programov, kandidatov in drugih volilno propagandnih sporočil. V uredništvu bomo pozorni na poskuse promocije posameznih političnih strank preko člankov in rubrike pisma, mnenja, odmevi in jih bomo vsekakor morali zavračali. V času predvolilne kampanje bosta izšli dve številki Kamniškega občana, in sicer v četrtek, 21. septembra (rok za oddajo gradiva je 14. 9.) in v četrtek. 5. oktobra (rok za oddajo gradiva je 28. 9.). Objave, razglase in sporočila kandidatov, predlagateljev in političnih strank bomo objavljali izključno na notranjih straneh časopisa po ceniku za volilna sporočila in le z navedbo naročnika. 7m vsa pojasnilu in informacije smo vam na voljo v uredništvu Kamniškega občana, Glavni trg 24, Kamnik, tel.: 01/83 91 311, 041/662 450. Kdo bodo od jeseni naprej krojači Slovenije za prihodnja štiri leta, bodo pokazali že naslednji tedni, ko se bodo kandidati, stranke in drugi predlagatelji kandidatov trudili prepričali volivce, da je ravno njihov program najboljši. S čim nas bodo poskušali prepričali in kaj nam lahko obljubijo'.' Verjetno ne gradov v oblakih, k sreči pa tudi pričakovanja volivcev niso posebej velika. SAŠA MEJAČ odgovorna urednica vrhu vsega pa nikakor ne moremo najti prostega parkirnega mesta. Nič kaj nenavadno se nam ne zdi, ko se v prometnih zastojih jezimo nad gnečo pločevine na cesti, v skoraj vsakem avtomobilu pa le opazimo le enega, dva človeka. Morda je to posledica današnjega hitrega ritma življenja ali slovenskega standarda, pa vendar... Prav gotovo nam ni vseeno, kakšen zrak dihamo, ta je vse bolj onesnažen, več kot polovica škodljivih snovi pa je iz emisij motornega prometa, zato je 22. september določen kot evropski dan brez avtomobila. Geslo »V mesto brez avtomobila« podpirajo države članice EU in v letošnjem letu tudi slovensko Ministrstvo za okolje in prostor, saj je glavni namen akcije osveščanje prebivalcev o problemih, povezanih z onesnaževanjem zraka, hrupom, pomanjka- njem parkirnih mest, z nepravilnim parkiranjem in drugimi posledicami, ki jih povzroča preveliko število avtomobilov v mestih. Delež cestnega prometa je glede na skupne emisije dušikovih oksidov v državah evropske skupnosti približno 45-odstoten, medtem ko znaša v Sloveniji kar 65 odstotkov, ostali promet pa prispeva še približno 3 odstotke. Emisije dušikovega oksida prispevajo indirektno k učinku tople grede, direktno pa povzročajo kisli dež in troposferski ozon. Emisije dušikovih oksidov v zrak pa nenehno naraščajo, predvsem zaradi vse večjih prometnih obremenitev in zaradi večjih hitrosti vozil, saj se z večanjem hitrosti večajo tudi emisije dušikovih spojin. V Sloveniji je izpuščenih 33,5 kg emisij dušikovega oksida na prebivalca, za primcrjaov naj navedem, da je ta količina na Japonskem 10,6 kg, v Italiji 34,7 kg, v ZDA 74,2 kg in podobno. Tudi k Na podlagi 14. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95 in 67/97 in 70/00-Odločba US) izdaja Okrajna volilna komisija v volilnem okraju št. 10, volilna enota št. 1 SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČA IN OBMOČJA VOLIŠČA za predčasno glasovanje državljanov na rednih volitvah poslancev v državni zbor dne 15. 10. 2000. I. VOLIŠČE št. 00110999 bo v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24 za volilce občine Kamnik in občine Komenda. II. Predčasno glasovanje bo v TOREK, 10.10. 2000, SREDO, 11.10. 2000 in ČETRTEK, 12. 10. 2000, od 9. do 17. ure. Številka: 00800-0002/00 Datum: 21. 8. 2000 Stanislava Avbelj PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE KAMNIK emisijam ogljikovega oksida in ogljikovega dioksida, ki povzročala nastanek tople grede, prispeva promet znaten delež (k C0 kar 91%, k CC)2 pa 30 %). Ob teh zaskrbljujočih ugotovitvah, podkrepljenih z meritvami, je nujno okrepiti zavest voznikov, da kdaj pa kdaj pustijo avtomobil doma in se odpravijo peš, s kolesom ali z okolju prijaznejšimi prevoznimi sredstvi (železniški promet, mestni in primestni avtobusi). Zato ob evropskem dnevu brez avtomobila v nekaterih mestih zaprejo za promet posamezne ulice, dele mesta in skušajo na ta način usmeriti pozornost ljudi na problem obremenjujočega motornega prometa v mestih. T(5 so že uspešno izvedli V Kočevju, pred dnevi pa so se v znak podpore projektu popeljali s kolesom po Ljubljani člani Kolesarske zveze Ljubljana in predsednik države Milan Kučan. Na Občini Kamnik so se odločili, da v letošnjem letu evropski dan brez avtomobila še ne bodo obeležili /. zaprtjem prometnih ulic, pač pa je prav, da se zavemo škodljivih vplivov prometa ter s svojim ravnanjem prispevamo delček k ohranjanju okolja, v katerem živimo. Pa ne le 22. septembra, skozi celo leto prepustimo ulice tudi otrokom, pešcem, kolesarjem, starejšim, invalidom, ki se zaradi vsakodnevnega, Z avtomobili preobremenjenega mesta in ulic, soočajo s problemom normalnega gibanja. Kolesarji pa bi bili veseli tudi kakšnega stojala za kolesa ob parkiriščih in pa seveda urejenih, označenih kolesarskih poti, tudi tistih za rekrcativce! SAŠA MEJAČ REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KAMNIK Na podlagi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list Republike Slovenije, št. 46/92, 20/98 in 64/00, 72/00-odločba US) izdaja Upravna enota Kamnik RAZGLAS O RAZGRNITVI VOLILNIH IMENIKOV ZA VOLIŠČA V OBČINI KAMNIK IN OBČINI KOMENDA ZA GLASOVANJE DRŽAVLJANOV NA REDNIH VOLITVAH POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR DNE 15. 10. 2000 V VOLILNEM OKRAJU ŠT. 10, VOLILNA ENOTA ŠT. 1 1. Volilni imeniki so razgrnjeni na sedežu Upravne enote Kamnik, Oddelka za upravne notranje zadeve - soba 1 .C. od 4. 9. 2000 do vključno 30. 9. 2000. 2. Občani imajo pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravke iz naslednjih razlogov: - če sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati; - če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine oziroma tega volišča; - če je vpisana oseba, ki je umrla; - če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. 3. Popravek volilnega imenika lahko zahteva občan ustno ali pisno na zapisnik pri Upravni enoti Kamnik, Oddelku za upravne notranje zadeve. NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK Mihael Novak, univ. dipl. ekon. Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. list RS, št. 62/94 In 17/ 97), 7. člena Odloka o oglaševanju v Občini Kamnik (Ur. list RS, št. 56/00} ter 93. člena Statuta Občine Kamnik (Ur. list RS, št. 47/99) izdajam SKLEP O DOLOČITVI NAČINA PLAKATIRANJA V ČASU VOLILNE KAMPANJE 1. S tem sklepom se določajo način in pogoji plakatiranja na območju občine Kamnik v času volilne kampanje za volitve poslancev državnega zbora, plakatna mesta ter pravice in obveznosti organizatorjev volilne kampanje (v nadaljevanju: organizatorji) glede plakatiranja. 2 Plakatna mesta, na katerih lahko organizatorji brezplačno lepijo in nameščajo plakate z volilno propagandnimi sporočili (v nadaljevanju: plakati), so določena v grafičnem prikazu, ki je sestavni del tega sklepa. Sklep o določitvi načina plakatiranja v času volilne kampanje in grafični prikaz bosta izobešena na oglasni deski Občine Kamnik. Na plakatnih mestih, navedenih v prvem odstavku tega člena, je v času volilne kampanje oglaševanje dovoljeno na: - plakatnih stebrih - panojih maksimalne dimenzije 120x100 cm. Pripravo in postavitev ter vzdrževanje plakatnih stebrov in panojev ter nameščanje plakatov zagotavljajo organizatorji sami. Zaradi varnosti morajo biti panoji obteženi. Pristojni organ Občine Kamnik v primeru neustrezne postavitve plakatnega stebra ali panoja opozori organizatorja, ki mora nepravilnost odpraviti. 3. Vsak organizator lahko z vlogo, ki jo vloži na Občini Kamnik - Oddelek za okolje in prostor, zaprosi za pridobitev plakatnih mest. V vlogi mora biti navedeno ime oziroma naziv organizatorja ter ime pooblaščenega predstavnika predlagatelja. 4. Vsakemu organizatorju na podlagi načela enakopravnosti pripadajo štiri plakatna mesta, določena v grafičnem prikazu, na podlagi predhodnega obvestila na Oddelku za okolje in prostor Občine Kamnik. O izbiri plakatnih mest, določenih v grafičnem prikazu iz druge točke tega sklepa, se dogovorijo organizatorji sami. 5. Poleg plakatnih mest, določenih v grafičnem prikazu iz 2. točke tega sklepa, sta plakatni mesti tudi na oglasnem stebru na Glavnem trgu in na tržnici ob Maistrovi ulici. • Med organizatorje se vsak steber razdeli tako, da ima vsak organizator na voljo sorazmerni del prostora. 6. Plakatiranje zunaj plakatnih mest, določenih s tem sklepom, je na območju občine Kamnik dovoljeno na podlagi soglasja upravljalca reklamnih tabel, stavb, drugih objektov ali zemljišč, Komunalnega podjetja Kamnik, pod pogoji, ki jih določi upravljalec in proti plačilu in po pridobitvi dovoljenja občinskega upravnega organa. 7. Organizatorji volilne kampanje morajo najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja odstraniti vse svoje plakate in druga volilno propagandna sporočila ter naprave za plakatiranje, sicer jih bo odstranila Občina Kamnik na stroške organizatorja. 8. Za zadeve, ki niso urejene s tem sklepom, veljajo določbe Zakona o volilni kampanji. 9. Ta sklep začne veljati z dnem objave na oglasni deski v pritličju Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik. Številka: 00605-1/00 Ivan PRISTOVNIK Datum: 14. 8. 2000 DIREKTOR UPRAVE Na podlagi 14. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95 in 67/97 in 70/00 - Odločba US) izdaja Okrajna volilna komisija v volilnem okraju št. 10, volilna enota št. 1 SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za glasovanje državljanov na rednih volitvah poslancev v državni zbor dne 15. 10. 2000 volišče št. 00110001 bo v dvorani kulturnega društva Motnik za volilce naselij: Motnik, Zgornji Motnik, Zajasovnik, Bela (hišne št. 10-11, 13-18 in 28-31) volišče št. 00110002 bo v dvorani Kulturnega doma v Špitaliču za volilce naselij Špitalič, Okrog pri Motniku, Bela (hišne št. 1-9, in 12 in 19-27) volišče št. 00110003 bo v Kulturnem domu na Lazah za volilce naselij: Zgornji Tuhinj, Stara sela, Češnjice v Tuhinju, Golice, Liplje, Črni Vrh v Tuhinju, Cirkuse v Tuhinju, Veliki Hrib, Mali Hrib in Laze v Tuhinju volišče št. 00110004 bo v Kulturnem domu Šmartno za volilce naselij: Šmartno v Tuhinju, Buč, Sidol, Stebljevek, Kostanj, Gradišče v Tuhinju, Hruševka, Podbreg, Ravne pri Šmartnem in Praproče v Tuhinju volišče št. 00110005 bo v prostorih KS Mali Rakitovec 2 za volilce naselij: Pšajnovica, Gabrovica, Laseno, Mali Rakitovec in Veliki Rakitovec volišče št. 00110006 bo v Kulturnem domu Srednja vas za volilce naselij: Srednja vas pri Kamniku, Loke v Tuhinju, Podhruška, Potok, Vase-no, Pirševo in Snovik volišče št. 00110007 bo v gasilskem domu Sela za volilce naselij: Sela pri Kamniku, Znojile, Žubejevo, Bela Peč, Poljana, Trobelno, Rožič-no, Markovo, Sovinja Peč, Studenca volišče št. 00110008 bo v podružnični Osnovni šoli Nevlje za volilce naselij: Nevlje, Briše, Oševek, Tučna, Vrhpolje pri Kamniku volišče št. 00110009 bo v gostilni Zlata Kaplja v Soteski za volilce naselij: Hrib pri Kamniku, Vir pri Nevljah, Poreber, Soteska volišče št. 00110010 bo v podružnični Osnovni šoli Vranja peč za volilce naselij: Zgornje Palovče, Spodnje Palovče, Velika Lasna, Trebelno pri Palovčah in Vranja Peč volišče št. 00110011 bo v prostoru krajevne skupnosti Godič za volilce naselij: Godič, Brezje nad Kamnikom, Vodice nad Kamnikom in Kršič volišče št. 00110012 bo v gasilskem domu na Gozdu za volilce naselja: Gozd volišče št. 00110013 bo v podružnični Osnovni šoli Gozd za volilce naselij: Podstudenec, Žaga, Krivčevo, Smrečje v Črni, Podlom, Zavrh pri Črnivcu, Kališe volišče št. 00110014 bo v gostilni Grkman Franc v Črni 9 za volilce naselij: Črna pri Kamniku in Potok v Črni volišče št. 00110015 bo v Osnovni šoli Stranje za volilce naselij: Bistričica, Okroglo, Klemenčevo, Zakal, Stahovica, Županje Njive, Kamniška Bistrica, Velika Planina, Spodnje Stranje, Zgornje Stranje, Stolnik, Zagorica nad Kamnikom in Kregarjevo volišče št. 00110016 bo v prostorih športno kulturnega društva Mekinje in za volilce: Polčeva, Antona Kotarja Martina, Ulica dr. Tineta Zajca, Pot na Jerano-vo, Cankarjeva, Cesta treh talcev, Molkova, Drnovškova pot, Neveljska pot, Jeranovo, Zduša, Podjelše volišče št. 00110017 bo v podružnični Osnovni šoli Tunjice za volilce naselij: Tunjice, Tunjiška Mlaka, Laniše, Košiše (hišne št. od 15 do 21/a) volišče št. 00110018 bov Kulturnem domu Duplica za volilce ulic: Dobajeva, Jakopičeva, Jelovškova, Ljubljanska (hišne št. od 14-86), Domžalska, Jamova, Groharjeva volišče št. 00110019 bo v Osnovni šoli Duplica za volilce ulic: Čmivška, Rudniška, Prvomajska, Matije Blejca, Bakovnik (razen hišne št. 1 in 2), Klavčičeva, Šipkova, Slatnarjeva, Mengeška, Bazoviška, Bakov-niška, Meninska volišče št. 00110020 bo v kulturnem domu Šmarca za volilce ulic: Bistriška, Drnovo, Gmajna, Gornji log, Grintovška, Gubčeva, Habjanova, Jeranova, Kamniška, Kolenčeva, Koroška, Livada, Mala pot, Mlinarska, Nova pot, Nožiška, Obrtniška, Orehova, Pibernikova, Poljska, Pot iz vasi, Primoževa, Radomeljska, Sončna, Spodnji log, Stegne, Štajerska, Trata, Trg padlih borcev,. Zelena pot. volišče št. 00110021 bo v večnamenskem domu Volčji potok za volilce naselij: Volčji Potok in Rudnik pri Radomljah volišče št. 00110022 bo v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24 za volilce ulic: Trg talcev, Medvedova, Žebljarska, Fužine, Fužine, Tunjiška, Levstikova, Kettejeva, Pot na Poljane, Košiše (hišne št. 1-14 in 22-31), Žale, Šlakar-jeva pot, Samostanska, Glavni trg, Trg svobode, Prešernova, Maistrova, Gregorčičeva, Tomšičeva, Japljeva, Sutna, Sadnikarjeva, Zaprice, Pet-ruškova, Kolodvorska, Usnjarska, Streliška, Parmova, Muzejska, Eksler-jeva, Raspov prehod, Frančiškanski trg, Na produ, Šolska in Ulica Josipa Močnika volišče št. 00110023 bo v SEŠRM Kamnik za volilce ulic: Novi trg, Bevkova, Lobodova, Palovška, Perovo, Perkova, Na bregu, Na jasi, Pot v Rudnik, Pot na Dobravo in Prisojna pot volišče št. 00110024 bo v prostorih Gasilskega doma Kamnik za volilce ulic: Kajuhova, Kovinarska, Tkalska pot, Ljubljanska (hišne št. 2, 3, 3/d, 4/ a, 11,12 in 13), Steletova, Zikova, Livarska, Podlimbarskega pot, Pot 27. julija in Bakovnik (hišne št. 1 in 2) volišče št. 00110025 bo v prostorih Prosvetnega društva Podgorje za volilce naselja: Podgorje volišče št. 00110026 bo v Osnovni šoli Toma Brejca Kamnik za volilce ulic: Miklavčičeva, Murnova, Aškerčeva, Mlakarjeva, Župančičeva, Kamniško-zasavskega odreda, Vavpotičeva, Vremšakova, Ljubljanska (hišne št. 1 /a, 1/b, 1/c, 1/č, 3/a, 3/b, 3/c, 4, 5, 6, 7, 7/a, 8, 9 in 10), Svetčevapot, Podgorska pot, Ogrinčeva, Jakoba Alešovca, Pot Marije Vere, Koželjeva, Parapatova, F. M. Paglovca, Kranjska, Jenkova, Rozmanova, Kersnikova, Kebetova, Čopova, Trdinova, Jurčičeva, Ljudevita Stiasnyja, Bergantova, Franca Pirca, Smolnikarjeva, Zupanova, Vegova, Toma Brejca, Vilka Rožiča, Frana Albrehta volišče št. 00110027 bo v Gasilskem domu Križ za volilce naselja: Križ volišče št. 00110028 bo v prostorih Osnovne šole Moste za volilce naselij: Moste, Žeje pri Komendi in Suhadole volišče št. 00110029 bo v prostorih Društva upokojencev Komenda za volilce naselij: Gmajnica, Gora pri Komendi, Mlaka, Podboršt pri Komendi, Komendska Dobrava, Breg pri Komendi, Potok pri Komendi, Nasov-če, Klanec in Komenda: Kranjska pot, Remicova pot, Zajčeva cesta, Glavarjeva, Krekova, Čebuljeva, Urhova, Jezerškova, Zadružna in Sadarje-va. REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA KAMNIK Številka: 00800-0002/00 Datum: 21.08.2000 Stanislava Avbelj PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE KAMNIK Kamniški občan MED NAMI U. septembra 2000 Srečanje Šlandrovcev na Šipku 6. avgusta leta 1943je bila ustanovljena Šlundrovu brigada, partizanska enota, kije delovala na kamniškem področju. V spomin na ustanovitev pred 57 leti je organizacijski odbor pod vodstvom Toneta Poljanska pripravil na Šipku nad Tuhinjsko dolino tradicionalno družabno srečanje borcev in aktivistov ter krajanov. Letos smo se pred spomenikom padlih borcev na Šipku srečali prav na obletnico dneva ustanovitve 6. avgusta. Številni udeleženci, Šlandrovci in borci drugih enot, domačini iz. Tuhinja in okolice so prihajali iz Ra-kitovca, Črnega grabna, od Kekca kljub neugodni vremenski napovedi. Ob spomeniku so se vili prapori partizanskih enot in organizacij ZB. Recitator ji in harmonikarji so pripravili priložnostni program. Slavnostni govornik Borut Pahor, predsednik Združene liste socialnih demokratov in poslanec državnega zbora, je v svojem nagovoru poudaril zasluge dedkov v osvobodilni vojni, se dotaknil sedanjega političnega dogujana in pogledov na našo prihodnost. Poudaril je, da so bili že v času NOB postavljeni temelji za osamosvojitev leta 1991. Borut Pahor seje na prireditvenem prostoru zadržal še v pogovoru z udeleženci in se kmalu nato poslovili v spremstvu predsednika ZB Kamnik Matevža Koširja. Udeleženci srečanja so vedrih obrazov spremljali program in se pridružili prepevanju. Prešerno razpoloženje se je v lepem vremenu nadaljevalo, tako kot je zaželel vodja organizatorjev Tone Poljanšek. Med Šlandrovci in drugimi udeleženci srečanja na Šipku je bil tudi Borut Pahor, slavnostni govornik. Niso umrli zaman Ob spomeniku prvoborcema Mlakarju in Miklavčiču, ki sta padla v noči s 27. na 28. julij 1941 ob Titanovi brvi, je bilo vsakoletno srečanje. Kljub temu, da spomin na čas vstaje na Kamniškem že več let ni več občinski praznik, je bilo razpoloženje ob lepem vremenu v soboto, 29. ju- Na slovesnosti pri spomeniku Mlakarju in Miklavčiču. Uja zelo prijetno. Prišli so starejši, borci, aktivisti in vsi, ki spoštujejo čas osvobodilnega boja in spoštujejo umrle za našo svobodo. Med udeleženci je bilo kar nekaj mladih, rojenih po koncu II. svetovne vojne. Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik je pripravilo lep in zanimiv program. Kot vsako leto so pevciSolidarnosti zapeli več partizanskih pesmi, recitator Goran Peršin, član drumske sekcije Komenda, je recitiral času primerne pesmi. Prisotne je nagovoril kamniški župan Tone Smolnikar, kije razmišljal O usodnih dneh naše zgodovine in se zadržal še na aktualnih sedanjih dogodkih. Zbranim udeležencem in nastopajočim seje za udeležbo v imenu Zveze borcev Kamnik zahvalil predsednik Matevž Košir, kije vse povabil na srečanje v naslednjem letu. , , STANE SIMSIC Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA, DOMŽALE vpisuje v verificirana programa PTI strojni tehnik PTI ekonomsko komercialni tehnik Začetek bo 18. septembra na Srednji šoli Domžale. Informacije dobite po tel. 061/773 592 in 041/583 245. Prvi šolski dan z ravnateljico OŠ 27. julij gospo Milenko Brajer »POZABLJAMO, DA NAS DRUGAČNOST BOGATI...« Ameriški senator George Aiken je dejal, - če bi se nekega dne zbudili in ugotovili, da smo vsi iste rase, vere in barve, bi do opol-. dneva našli nove razloge za predsodke. Pa še kako prav je imel. Temu bi zagotovo pritrdili tudi učenci OŠ 27. julij, ki se večkrat srečajo z okolico, ki se skriva za svojimi pogledi na svet, kjer pa je, na žalost, kar prevečkrat prostor le za najmočnejšega, najpametnejšega in najlepšega. Otroci v OŠ 27. julij pa dokazujejo ravno nasprotno. In o tem sva spregovorili z ravnateljico Milenko Brajer. teljev, staršev in sodelavcev. V času občinskih uradnih ur se tega ni nihče držal, zato smo uvedli posebne listke, s katerimi lahko parkiramo na dvorišču, ostalim pa lahko mestni redar, ki pride bolj pogosto naokoli kol včasih, napiše kazen- Ali hi lahko na začetku našim bralcem predstavili vašo šolo, kajti verjamem, da to ni le šola za neumne kot jo marsikdo pogosto označi? OS 27. julij je šola s prilagojenim programom, kjer poučujemo od I. do 8. razreda program redne osnovne šole, ki pa je prilagojen potrebam učencev. Po končani osemletki se naši učenci lahko vključijo v skrajšane programe izobraževanja, npr. živilske, lesne stroke... Ti programi nimajo tujega jezika, zato tudi pri nas predmetnik ne vsebuje angleščine, fizike in kemije. Poudarek je na ročnih spretnostih, več je tehnične, likovne vzgoje in gospodinjstva. Na naši šoli imamo tudi dva oddelka vzgoje in izobraževanja, z letošnjim šolskim letom pa smo začeli samo z enim oddelkom, saj so se vsi polnoletni učenci preselili na Loke v Tuhinjski dolini, kjer je v prostorih stare osnovne šole Varstveno delovni center. Prej so naši učenci hodili v Mengeš, pred kratkim pa so dobili svoj prostor v kamniški občini, na Lokah. Sprva smo želeli, da bi bil dislociran oddelek mengeške skupine naseljen v naši šoli, vendar predlog ni bil sprejet, zato so morali starši ustanoviti svoje društvo Sožitje in v okviru društva se je izoblikoval ta Varstveni delovni center. Koliko oddelkov je na posamezni stopnji? Na vsaki stopnji je en razred, le na nižji stopnji so združeni. Tako bosta letos združena prvi in drugi razred, ostali so čisti oddelki. Na nižji stopnji otroci še ne prihajajo v večjem številu. Letos junija je bil sprejet zakon o usmerjanju otrok v vzgoji in izobraževanju, tako otroci ostajajo na osnovnih šolah in jih integrirajo v razrede. No, letos smo dobili pet novih učencev, čeprav menimo, da otroci s posebnimi potrebami bolje uspevajo v naši kot v običajni osnovni šoli. Obljubljajo nam, da jim nudijo dodatno pomoč, vendar so praviloma pod pritiskom s strani sošolcev kot tudi učiteljev, kar ima kasneje posledice, kot so agresivnost, čustvena zaprtost... Tisti starši, ki dobro poznajo svojega otroka in mu želijo dobro, ko kljub ponavljanju ne doseže uspeha, ponavadi poiščejo pomoč in kar sami pripeljejo svojega otroka. Kakšni so pogoji za vpis v vašo šolo? Do sedaj je otroke razvrščala posebna komisija s Centra za socialno delo ali Center za mentalno higieno v Ljubljani, z novim zakonom pa, žal, še ni komisije, ki bi to odrejala. Ponavadi otroke napotijo k nam učitelji z osnovne šole v soglasju s starši. Bistven problem tiči v starših in njihovem sprejemanju otrokovih težav. Če ne želijo, da bi otrok obiskoval našo šolo, potem je ne. Če je otrok v osnovni šoli neuspešen in ponavlja, s šestim razredom zaključi šolanje, kar pomeni nedokončano osnovno šolo. Čeprav se lahko vpiše na nekatere skrajšane srednješolske programe, lahko s podatkov, ki jih imamo, razberemo, da so po- tem naši učenci uspešnejši, saj imajo razvite delovne navade, so pridni in uspešni in potem tudi dobijo zaposlitev. Kakšno izobrazbo mora imeti učitelj na vaši šoli? Naši učitelji so defektologi ali specialni pedagogi za duševno prizadete otroke. Bo tudi v vaši šoli uvedena devetletka? Mi si prizadevamo, da bo. Male šole še nismo imeli, čeprav imamo prostor, vendar zaenkrat še ni bilo interesa s strani staršev. Vrtci so imeli razvojne oddelke, kjer so bili otroci, ki so bili že pred šolo napoteni po pomoč in posebno obravnavo, po mojih podatkih pa lega v Kamniku več nimamo. Sedaj so integrirani oddelki in imajo mobilno tera-pevtko. So v vaši šoli otroci samo iz občine Kamnik? Otroci z OŠ 27. julij s svojimi nastopi obogatijo marsikatero prireditev v Kamniku. (Foto: Vera Mejač) gleščine za sedmi in osmi razred, računalniški krožek, ročne spretnosti, prometni krožek, športno, društvo, vsi otroci so vključeni v pevski zbor... So pa res zelo dejavni. Kaj pa problemi okrog hiše? Igrala, ki jih lahko vsakdo uporablja, parkirni prostori, ki jih je vedno premalo... Na našem igrišču se igrajo vsi otroci iz okolice, tudi večji fantje igrajo košarko. Zaenkrat to dovolimo, saj večjih problemov nimamo, razen tega, da je včasih nasmeteno in igrala v okvari ... Odkar imamo zaposlenega hišnika preko jav- Ravnateljica Milenka Brajer (sedi tretja z leve) nasmejana v krogu sodelavcev. Samo iz Kamnika in Komende. Lahko pa pridejo tudi od drugod. Imeli smo primer že iz Kranja, Gornjega grada ... Naša šola ima tudi dom za tiste učence, ki se ne morejo voziti. Med tednom so pri nas, popoldan zanje skrbi domska vzgojiteljica, ponoči dve študentki, za konec tedna gredo domov. Kaj pa aktivnosti za otroke? Imamo fakultativni pouk an- nih del je malce več reda. Problem igral pa je v strošku popravil, ki jih krijemo sami. Želeli bi si kakšno novo, dodatno igralo, vendar gre ves denar za popravila ... Parkirišče ob šoli je šolsko in tudi tabla pred šolo prepoveduje parkiranje. Na žalost so to tablo poleti zlomili, prepovedi pa tudi s tablo ni nihče upošteval. Dvorišče ni veliko, zato je prostor samo za parkiranje vozil uči- ski listek. Vse lepe dneve med telesno vzgojo preživimo zunaj, tudi pozimi, ker imamo premajhno telovadnico, zato je preveliko število avtomobilov na dvorišču zelo moteče za otroke in šolsko dejavnost. Žal druge rešitve kot so kazenski listki ni. Ravnateljica ste sedaj eno leto, prej ste učili v razredu. Pogrešate svoje učence? Ravnateljica sem res eno leto, ne po moji želji, vendar je moja predhodnica odšla v pokoj in ni bilo ustreznega naslednika, pa so me zaprosili, če bi jaz stopila v njeno vlogo. Začutila sem odgovornost in sem se odločila poizkusiti. V prosveti delam že 29 let in res pogrešam stik / otroki. S!i/ /c ravnateljsko delo bolj pisarniško. V pogovoru mi je zaupala še marsikaj. Da drugega kot z otroci na zna delati. Za delo z otroki bi se odločila še enkrat, če bi bilo potrebno. Sedaj ji veliko dela in veselja pripravi vnuk. In študij pedagogike na Filozofski fakulteti. Ter seveda služba, kjer ima še veliko idej in načrtov. Kaj se ji zdi pomembno? Da bi starši sprejeli otroka takega kot je. Brez pričakovanj. Pa da bi Občina prisluhnila potrebam šole po širiti vi telovadnice. Želja in potreb je še veliko. Da bi se le uresničile. BOJANA KLKMENC PROGRAM DODATNIH DEJAVNOSTI V VVZ ANTON MEDVED KAMNIK Spoštovani starši! VVZ Antona Medveda tudi v šolskem letu 2000/2001 organizira dodatne dejavnosti za predšolske otroke v občini Kamnik. Prijavnice dobite v vseh enotah vrtca, matični knjižnici Kamnik in Zdravstvenem domu - otroški oddelki. Oddate jih do 15. 9.2000 na upravo VVZ, Novi trg 26B, tel. št. 830-33 KRAJ - ENOTA ■ tel. št. VSEBINA DEJAVNOSTI VZGOJITELJICA ČAS STAROST OTROK ŠMARTNO-PAl.ČEK, Šmartno 13b, 834-75-22 CICIBANI USTVARJAMO Mija Hribar -1 16.-18., ponedeljek 4 do 5 let OŠ ZG. TUHINJ, Zg. Tuhinj 45, Laze, 834-70-54 CICIBANOVE URICE Jožica Klemen 16.30-18., četrtek 4 do 5 let KEKEC, Zg. Stranje 22, Stranje 832-55-72 CICIBANOVE URICE Silva Krpic 15.30-17., ponedeljek 4 do 5 let PESTRN A, Groharjeva 1,831 -58-00 GLASBENA DELAVNICA »ZAPOJMO SKUPAJ« Breda Podlipnik 15.-16., sreda 4 do 6 let ROŽLE, Novi trg 26 b, 830-33-30 CICIBAN TELOVADI Andreja Bajde, Tina Vnuk 17.-18., ponedeljek 5do7let OŠ MARIJE VERE, DUPLICA, 831-03-14 CICIBAN TELOVADI Milena Lampici, Cvetka Tršinar 17.-18., torek 6 do 7 let ROŽLE, Novi trg 26b, 830-33-30 PSIHOMOTORIČNE (GIBALNE) DELAVNICE Lea Erleta Klemenčič 16.-17.30, ponedeljek 4 do 7 let ROŽLE, NOVI TRG 26 B CICIBANOVE URICE Nataša Lanišek 16.-17.30, petek 4 do 5 let OS TUNJICE CICIBANOVE URICE Ljuba Lajmiš 16.-17.30, četrtek, 4 do 5 let SONČEK, TRG PADLIH BORCEV 2,831-32 14 IGRAJMO SE Z LUTKO Janja Lederer, Katja Lipiccr 16.-17.30, lorek 4 do 7 let CEPETAVČEK, NEVLJE 16,839-15-73 CICIBAN DOBER DAN Olga Prešeren 16. 18., torek 4 do 7 let 6 6. septembra 2000 OB DNEVIH NARODNIH NOŠ Kamniški občan Ob 30. dnevih narodnih noš (IV.) Navzlic težavam ohranjeno 34-letno izročilo Z današnjim zapisom zaključujemo pregled 34-letne zgodovine dnevov narodnih noš v Kamniku, ki smo ga začeli objavljati v 12. številki 12. julija z orisom podgorske ohceti leta 1963 kot predhodnice letošnje jubilejne prireditve. V naslednjih dveh nadaljevanjih (št. 13.-6. julija in št. 14.-20. julija 2000 > ste lahko prebrali povzetek dogajanj v zvezi z dnevi narodnih noš od začetka, leta 1966, pa do jubilejnega leta kamniškega mesta leta 1979. V današnjem, zadnjem, nadaljevanju pa smo povzeli zgodovino te največje kamniške turistične prireditve v preteklih dvajsetih letih. (1979-1999). Ena izmed osrednjih prireditev ob praznovanju 750-letnice prve omembe mesta Kamnik v zgodovinskih virih je bil 9. dan narodne noše jeseni 1979. Zato je bila ta prireditev še posebej dobro obiskana, tako s strani številnih narodnih noš kot strani gledalcev. Povorke narodnih noš, ki je krenila skozi mesto na prireditveni prostor na Trg prijateljstva, so se udeležile skupine iz Vinice, Domžal, Lupoglava, Trsta in okolice, Radomelj, Gcndringena z Nizozemske, Slavonske Požege, Radiš, Mengša, Gornjega Milanovca. Ukev v Kanalski dolini. Lukovice, Črnomlja, Cir-kovec, Nedelišča, Semiča, Ljubljane, Horjula, Koroške Bele, Ja-vornika. Številna jc bila tudi domača, kamniška skupina in folklorna skupina Kamniška Bistrica s pastirji z Velike planine. V sprevodu so sodelovale tudi pihalne godbe iz Kamnika, Mengša in Trsata. Na Trgu prijateljstva je udeležence prireditve pozdravil Slavko Ribaš, predsednik občinske skupščine. Spregovoril je tudi "predstavnik pobratenega mesta Gendringen z Nizozemske. Sledil je več kot dveurni program, v katerem so folklorne skupine predstavile značilne plese iz Bele krajine, Po-murja, Gorenjske in drugih slovenskih pokrajin. Zvečer so delavci Kemijske industrije Kamnik poskrbeli za čudovit ognjemet s Starega gradu. Zaradi pomanjkanja denarja se je kamniško Turistično društvo odločilo, da leta 1980 in 1981 te folklorne prireditve ne bo. Zato pa so dneve narodnih noš leta 1982 želeli nekoliko popestriti. Folklorni program so povezali s prodajo izdelkov domače obrti in trgovine na stojnicah v središču mesta, nad kavarno pa so predstavili svoje izdelke kamniški obrtniki. Posebnost nedeljske povorke so bili prikazi starih kmečkih običajev iz Tuhinjske doline in Komende. Za gostinske storitve na vese-ličnem prostoru je poskrbel kamniški smučarski klub in kamniški gostinci. Naslednje leto so se dnevom narodnih noš pridružili dnevi turizma in obrti. Zaradi prizadevanj turističnega društva je osrednja kamniška turistična prireditev prišla v vsakoletni koledar tradicionalnih slovenskih turističnih in kulturnih prireditev - v drugi vikend v septembru. Prireditev leta 1986 so že poimenovali 16. dnevi narodnih noš, folklore in obrti. V folklornem delu programa so v soboto zvečer nastopile tudi folklorne skupine iz Madžarske in Italije, v nedeljskem sprevodu pa jc sodelovalo 27 skupin narodnih noš in devet folklornih skupin iz vse Slovenije in iz zamejstva. ve na zanimivem in kulturno dovolj visokem nivoju«, je v priložnostni brošuri zapisal takratni predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc. V prvem delu povorke so predsta-. vili 38 izvirnih doslej raziskanih narodnih noš iz vseh slovenskih pokrajin od Prekmur-ja do Primorske in od Koroške do Bele krajine. ' Ker je bil kljub poskusom vsebinsko preoblikovati tudi sejemski del, še vedno velik pritisk prodajalcev različne cenene robe od kavboj k, »trom-pctengolda« do raznih potujočih srečelovov in podobnega, so morali, kot piše v kroniki prireditve, celo miličniki »čistiti« vsiljive prodajalce izpred kamniške pošte. Razprave o vsebini in kakovostni ravni prireditve so sc nadaljevale tudi v naslednjih letih. Dnevi narodnih noš so v treh desetletjih prerasli v pravi kamniški praznik... ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 IZVAJA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko-komercialna šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - diferencialni program; ekonomsko-komercialni tehnik, V. stopnja (3+2) Pogoji za vpis: - končana trgovska šola - vsaj dober (3) uspeh v 3. letniku - vsaj ocena dobro (3) iz slovenskega jezika v 3. letniku - TRGOVINSKI POSLOVODJA in GOSTINSKI POSLOVODJA: Predavanja - priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije. - usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) - interno usposabljanje - gostinska šola: kuhar, natakar, IV. st. (dokvalifikacija in prekvalifikacija) - strojna šola, V. stopnja, nadaljevalni program (3+2) - elektro šola, V. stopnja, nadaljevalni program (3+2) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... - Seminar za tajnice: Moderno delo z računalnikom • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - seminar: računovodstvo malih podjetij - seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - tečaj strojepisja - tečaj skladiščnega poslovanja - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj • OTROŠKI PROGRAMI: jezikovni in računalniški Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafična dejavnost d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. (061) 711 -082 in (061) 712-278. VPISI V ŠOLSKE PROGRAME IN TEČAJE TUJIH JEZIKOV SO DO 25. SEPTEMBRA! Sedemnajsta prireditev leta 1987 je sovpadala z obiskom Karavane delavske solidarnosti iz sedmih prijateljskih jugoslovanskih mest. Poleg tega pa je bilo na Trgu prijateljstva že v petek regijsko srečanje folklornih skupin Gorenjske s sodelovanjem folklornih skupin iz avstrijske Koroške. Sobotni večer so zaposlile pesmi in plesi Makedonije in Slovenije s sodelovanjem folklornih skupin iz Titovega Velesa in Emone iz Ljubljane. V nedeljskem sprevodu pa je sodelovalo okrog 600 narodnih noš. Leta 1988 so se razvnele razprave o smotrnosti povezovanja Dnevov narodnih noš s sejmom na stojnicah, ki so često ponujale najrazličnejšo kra-, mo in kič. Podobne pripombe so letele tudi na veselični del. Vendar so morali organizatorji pod težo skrbi, kako pridobiti potreben denar za izvedbo folklornega programa, največkrat popustiti. Da bi dvignili kakovost prireditve in jo čimbolj približali zgodovinskemu izročilu, so organizatorji jubilejnih 20. dnevov narodnih noš. - Odbor za izvedbo 20. DNN-Kamnik I990 pri Izvršnem svetu skupščine občine Kamnik (Občina Kamnik in Turistično društvo Kamnik) - poleg organizacijskega oblikovali tudi poseben strokovni odbor, v katerem so sodelovali strokovnjaki etnologi in dolgoletni delavci na področju folklore. »Zato je vse hvale vredno, da so se turistični delavci ob pomoči občinske 'vlade' spoprijeli z organizacijo 20. dnevov narodnih noš. Zaradi hudo praznih mošenj je resnično težko speljati priredit- Scjemski del se je približal etnografski zasnovi prireditve leta 1993, ko so organizatorji: Turistično društvo Kamnik in Zveza kulturnih organizacij, pritegnili na stojnice na Maistrovi ulici tudi nekaj deset rokodelcev domače ljudske obrti, da so obiskovalcem predstavili izročilo starih obrti na Slovenskem. Domači obrtniki iz različnih krajev Slovenije so na kamniški prireditvi sodelovali tudi v naslednjih letih. Organizacijo 25. dnevov narodnih noš leta 1995 je prevzela občina Kamnik. Organizacijski odbor jc vodil župan Tone Smolnikar. Pripravljen pester program prireditev, ki se je začel v petek z razstavo slikarja Dušana Stcrleta o kaščah kot pozabljeni dediščini, je dva dni motilo zelo slabo vreme. Zato so morali nekatere prireditve kot predstavitev pesniške zbirke Marija Snežna pesnika Toneta Kunt-nerja s Kamniškimi koledniki preseliti v kavarniške prostore. Nedeljska povorka pa jc bila med najbolje obiskanimi, saj jc v sprevodu, ki je krenil izpred Matične knjižnice skozi mesto, sodelovalo preko I.I00 narodnih noš. Prvi del povorke so sestavljali člani 21 folklornih skupin, ki so okrog 12.000 gledalcem predstavili preko 30 izvirnih narodnih noš iz vseh slovenskih pokrajin. Gledalcem jc posamezne skupine preko ozvočenja in prvič tudi preko neposrednega TV prenosa Catv Impulz predstavil Tone Ftičar iz ZKO Kamnik. Osrednje prizorišče prireditve se jc tokrat preselilo s Trga prijateljstva na Glavni irg. Jubilejno prireditev so si poleg županov sosednjih občin ogledali tudi predstavniki Turistične zveze Slovenije, Planinske zveze Slovenije in celovški župan Gegenbcrger. Na jubilejni prireditvi narodnih noš je prvič sodelovala kamniška mažoretna skupina Veronika, med tem ko so prejšnja leta v povorki nastopale ljubljanske mažoretke. Obiskovalce pa sta iz Ljubljane v Kamnik pripeljala dva muzejska vlaka Slovenskih železnic. Vožnja s starim kamniškim hlapo-nom je z nekaj izjemami popestrila dneve narodnih noš skoraj vsako leto. Naslednje leto, leta 1996 pa je organizacijo prireditve spet prevzelo Turistično društvo. V program so vključili tudi razstavo o zgodovini izdelave kamniške majolike in poroko kamniške neveste z ljubljanskim ženinom na pobočju Malega gradu v organizaciji poročne agencije iz Podgorja, ki naj bi postala zametek bodoče kamniške ohceti. Vendar je bila ta poroka premalo folklorno obarvana, da bi se »prijela« kot sestavni del folklornega programa Dnevov narodnih noš. 27. prireditev v organizaciji TD Kamnik je bila obarvana z več zabavnimi prireditvami, med njimi z nastopom Vlada Krcslina z Beltinško bando, Malimi bogovi in tombolo, ki pa ni izpolnila pričakovanj. To je med drugim tudi prispevalo k sorazmerno velikemmu finančnemu primanjkljaju prireditve in k razpadu več kot devetdeset let delujočega kamniškega turističnega društva. Zato je leta 1998 in 1999 organizacijo prireditve spet prevzela Občina Kamnik z organizacijskim odborom, ki ga jc vodil župan Tone Smolnikar. Poleg 965 udeležencev iz. bližnje in daljne okolice Kamnika in enajstih folklornih skupin, ki so predstavile v parih 24 tipov slovenskih narodnih noš, jc na 28. prireditvi leta 1998 na osrednjem folklornem sobotnem večeru pesmi in plese slovenskih pokrajin predstavila folklorna skupina France Ma-rolt s komentarjem umetniškega vodje Mirka Ramovška. Stroški prireditve so znašali okrog 7 milijonov SIT, od tega je bilo v občinskem proračunu zagotovljenih le pol milijona SIT, 200 tisočakov je prispevalo Ministrstvo za turizem, ostalo pa so morali or- ganizatorji zbrati s pomočjo sponzorjev in s prihodki od stojnične in gostinske prodaje. Ker jc vreme drugi septembrski vikend zelo pomembno za uspeh le osrednje kamniške turistične prireditve, naj spomnimo še, da je bilo predlanskim v petek in soboto hladno in deževno, nedeljsko povorko pa je pričakalo lepo sončno vreme; celotni program lanskih 29. dnevov narodnih noš pa so spremljali trije lepi sončni dnevi. Lani jc v folklornem programu po 15 letih spet sodelovala folklorna skupina Orlck z otoka Cresa, drugič zapored pa jc na Glavnem trgu zaplesala skupina plesalcev v štajerskih nošah iz prijateljskega mesta Tro-faiach iz Avstrije. Izvirne noše in plese slovenskih pokrajin pa je predstavila kranjska folklorna skupina Ozare. Tudi lani jc bila povorka sestavljena iz dveh delov: v prvem delu je s kamniško mestno godbo in kamniško mažo-retno skupino na čelu korakalo osem folklornih skupin iz različnih delov slovenske dežele, v drugem delu pa ob spremljavi nove stranjske godbe ter domžalske in vodiške godbe 350 narodnih noš. Sprevod jc zaključilo 40 kmečki voz, kočij in zapravljivčkov. Tudi lani so za celovito etnološko zaokroženost prireditve poskrbeli izdelovalci domače obrti iz različnih krajev Slovenije. V 34-lctni zgodovini največje kamniške turistične prireditve smo doživeli vzpone in padce, uspehe in zaplete ter obilo težav. Vendar jc pri organizatorjih - nc gre pozabiti, da so delo kot turistični zagnah-ci pretežno opravljali ljubiteljsko - vseskozi prevladovala želja, da bi v okviru možnosti kar najbolje predstavili zgodovino ljudske oblačilne kulture na Slovenskem. Prav gotovo bomo ob jubilejni prireditvi spet slišali take in drugačne pripombe na eni strani, na drugi strani pa, da bo treba spremeniti vsebinsko zasnovo prireditev in da bo prihodnjič drugače. Ob čedalje večji ko-mcrcializaciji našega življenja je nesmiselno pričakovati, da bi sedanje kompromise med čimbolj izvirnim kullurno-zgodo-vinskim sporočilom prireditve in komercialnimi oblikami, ki prinašajo denar, nadomestila občinska ali državna dotacija. FRANC SVETELJ aoo- ooa. -o gar kot neke vrste gospodar v čitalnici poskušala rešiti te noše, da bi jih odnesal domov, vendar ji zaradi nadzora Nemcev ni uspelo. Uspela pa je rešiti čitalniško zastavo, ki jo je prinesla mojemu očetu, da jo je skril v svoji zbirki. Narodne noše pa so se med vojno porazgubile kdove kam. Okrog leta 1960 sem bil še v službi v Ljubljani. Takrat so Podgorci pripravili kmečko ohcet, ki je bila tako zanimiva, da se je daleč naokoli dolgo govorilo o njej. Ta ohcet je spodbudila takratnega predsednika Turističnega društva dr. Svetozar-ja Frantarja in tajnika Alfonza Skalo, da sta začela razmišljati o posebni povorki izvirnih narodnih noš v Kamniku. Ze takrat so bile težave z originalnimi narodnimi nošami. Moj oče je imel še eno 120 let staro nošo. Iz. prvih dnevov narodnih noš, ki jih je leta 1966 pripravilo in tudi dolga leta nato pripravljalo kamniško turistično društvo, se je razvila tradicionalna vsakoletna največja kamniška turistična prireditev. Sam sem bil od Ic-la 1971 kot odbornik turističnega društva vsako leto vključen v večmesečne priprave na jesenske dneve narodnih noš. Ker jc bilo turistično društvo glavni organizator prireditve, občina pa je bila pokrovitelj, smo morali odborniki napeti vse svoje moči, da smo po podjetjih zbrali denar za pokritje stroškov. Zato pa smo lahko v povorko pritegnili tudi folklorne skupine iz zamejstva in iz različnih krajev bivše Jugoslavije. Lahko rečem, da je tako postalo srečanje narodnih noš že mednarodno. Posebej pa smo precej let vabili zamejske Slovence, tako iz Italije, Avstrije in iz. Porabja. Mis- lim, da je leta 1983 prišla celo folklorna skupina Turkov iz Ankare. Ob 20. narodnih nošah so prišle v Kamnik tudi narodne noše iz pobratenega Gen-dringena na Nizozemskem. Po mojem je bila najlepša in najbolj pestra povorka narodnih noš ob praznovanju 750-letnice mesta Kamnik leta 1979. Takrat so v Kamnik prišle folklorne skupine iz vse Slovenije in iz zamejstva. Prvič je bila zastopana najbolj številna mednarodna udeležba iz sosednjih dežel. Prvo idejo o večdnevnih prireditvah je leta 1982 dal pokojni Maks Lavrinc, kot predsednik TD Kamnik. Zavzel se je za sejem na stojnicah, ki si jih je takrat izposodil od Tržičanov. Stane Marcijan, kot predsednik TD Kamnik pa je kasneje poskrbel, da smo v Turističem društvu nabavili 40 stojnic. Od takrat dalje so vsakoletni Dnevi narodnih noš popestreni tudi s sejemsko prodajo in zabavnim delom od petka do nedelje, ko je povorka narodnih noš. 24. dneve narodnih noš je še pripravilo Turistično društvo. Potem pa je v društvu nastala kriza, zato je organizacijo že uveljavljenih Dnevov narodnih noš.prevzela občina Kamnik. Povem naj še to. da smo se na začetku teh prireditev zelo zavzemali, da bi v povorki nastopile čimbolj izvirne narodne noše. Zato smo pripravili strokovno ocenjevanje noš, ki pa ga kasne;: zaradi prevelikega števila noš ni bilo več mogoče izvesti. Vplivali pa smo na to, da se je povečalo zanimanje za izvirno narodno nošo. V Podgorju, Mengšu in drugod so nekatere žene začele izdelovati avbe in narodne noše. V Podgorju moram omeniti Lahovo Cirilo in Pavlo Oblak, obe iz znane Medvedove (Ogrinčeve) družine, ki sta šivali lepe narodne noše. Povedati je treba tudi, da smo Kamničani veliko storili za promocijo narodne noše v našem zamejstvu tako v Italiji. Avstriji (Beljak, Celovec) in na Hrvaškem. Za letošnjo jubilejno prireditev bi bilo treba posebej okrasiti središče starega Kamnika, da bi se praznično vzdušje res odražalo tudi v videzu mesta in okolice. Blaž Podgoršek dolgoletni udeleženec povorke narodnih noš, rojen leta 1916 i Blaž Podgoršek Kamničanka Fanika Kratnar-jeva je bila takoj po vojni prvi referent za kulturo, saj je imela velik smisel za zbiranje narodnega blaga in umetnin. Ko so se začele narodne noše, me je zanje navdušila, menda je bilo to okrog leta 1974. Takrat sem dal v Škof jo Ix>ko izdelat tudi značilni klobuk po starem originalu, ki sem ga dobil v Kamniku. Imam tudi zelo staro uro, ki še gre, raztegljive škornje in zelo star t. i. papežev tolar na verižici. Imam kar pet kompletnih oprav narodnih noš. Usnjene stvari mi je delal nek krojač iz Radomelj. V začetku so bile narodne noše bolj pisane, prihajali so namreč Tržačani, Belokranjci in veliko noš iz ostalih zamejskih krajev. V sprevodu smo vedno Sli vsi iz naše družine, tudi žena in sinova. Pred dvema leloma pa sem zaradi starosti sodelovanje di Ivane Obreza, Toneta Modi-ca, Milke Rostan in še nekaterih ljubiteljev narodne noše. Gospa Pucljeva je vedno spraševala, kje pa je danes Paglav-čeva, če sem kdaj zamudila. Moj mož se je namreč z dr. Pucljem dobro poznaL saj je mnogo let vozil rešilca. Zame je bila udeležba v povorki narodnih noš vedno veliko doživetje. Nekdanji kamniški mesar Blaž Podgoršek je bd skupaj z Ženo Darinko in kasneje tudi s sinovi dolga leta redni udeleženec kamniškega praznika narodne noše. (arhiv B. Podgoršek) opustil. Morda se bom letos ob jubilejni prireditvi zopet opogumil. Kamnik je z nošami postal znan tudi zunaj meja, saj smo se vsako leto udeleževali folklorne prireditve v Beljaku. Mislim, da bi morali to lradi-cijb obdržati in jo gojiti naprej, seveda naj novo organizacijo prevzamejo mlajši, starejši pa naj s svojimi izkušnjami prispevajo napotke in usmeritve. Pepca Paglavec najstarejša Kamničanka, dolgoletna udeleženka povorke narodnih noš, rojena leta 1904 Tudi Pepca Paglavec, ki bo decembra letos dopolnila 96 let in živi v Kamniku na Cankarjevi cesti od leta 1927, ko je prišla za gospodinjo k železničarski družini Hudobivnik, je velika ljubiteljica narodne noše, saj se kamniške folklorne prireditve udeležuje ze od leta 1967. Za narodno nošo me je navdušila Gantarjeva Slavka, s katero sva dolga leta sodelovali v kamniški skupini udeležencev povorke. V skupini, s katero smo ob-redli tudi različne kraje v zamejstvu, recimo Beljak, Celovec in druge kraje, se spomnim tu- Paglavieva Pepca je danes najstarejša Kamničanka, vendar se še vedno zefo rada spominja veselih dni, ki jih je preživela v narodni noši. (arhiv P. Paglavec) Posebno se spominjam dolgoletnega tajnika Turističnega društva gospoda Alfonza Skale, ki je bil zelo natančen in vesten pri organizaciji narodnih nos. Želel je, da bi šle izvirne narodne noše v posebni skupini, da bi ac iočiJe od tistih že posodobljenih, manj izvirnih Vendar mu vedno ni uspelo. Zelo veliko truda in prizadevanj je pri tem da bi bil kamniški sprevod narodnih noš res čimbolj originalen, pokazala tudi gospa Mara Pucelj. Danes so mladi na izvirnost premalo pozorni. FRANC SVETFLJ matična knjižnica kamnik Delovni čas od 1. septembra: od 9. do 19. ure četrtek: od 9. do 15. ure sobota: od 8. do 12. ure Urnik za obe dislocirani enoti od 1. septembra dalje: Srna na: ponedeljek od 15. do 16.30, četrtek od 17.30 do 19. ure Duplica: ponedeljek od 17.30 do 19. ure, četrtek od 15. do 16.30. Potujoča knjižnica se odpelje na pot v ponedeljek, 4. septembra. Po lanskoletnem urniku se bomo videli vsakih štirinajst dni na običajnih postajališčih. Pravljične ure se v Matični knjižnici Kamnik in v Šmarci pričnejo v oktobru. altera Hribar & Steblaj, d.n.o., Kamnik 1240 KAMNIK, Kettejeva 23 PODJETJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN INTELEKTUALNE STORITVE V šolskem letu 2000/2001 razpisujemo naslednje tečaje za otroke in odrasle: • ANGLEŠČINA - začetni, nadaljevalni, konverzacija z »native speakerjem« • NEMŠČINA - začetni in nadaljevalni • FRANCOŠČINA - začetni za otroke • PRIPRAVE NA MATURO (angleški jezik) - za dijake 3. in 4. letnikov srednjih šol POSEBNA PONUDBA: TEČAJ POSLOVNE ANGLEŠČINE!!! Tečaji za otroke - 50 ur (ix na teden po 2 šolski uri). Tečaji za odrasle - 70 ali 40 ur (ix na teden po 3 šolske ure). Vsi tečaji bodo v popoldanskih ali večernih urah na OŠ Frana Albrehta v Kamniku. Nudimo plačilo na obroke, popuste, dobre učitelje in znanje. Učenje poteka v majhnih skupinah. Informacije in prijave: 01/83 9* "7 01/83 *5 312 vsak dan od 18. do 20. ure. UŽIVAJMO V PLESU V plesu je veselje! Kdor pa je vesel - je srečen! Zakaj torej nc bi plesali? Saj res! Zakaj tako malo plešemo? Ko ob Dnevu narodnih noš nastopajo razne skupine z narodnimi plesi, jih radi gledamo. Občudujemo naše prednike, da so takšne plese »skupaj spravili«. Vsi ti plesi so nam zelo všeč, kar ni nič čudnega, saj imajo v sebi same lepe lastnosti: harmonijo gibanja, ritem, veselje. Zlasti veselje! Nastajali so ob veselih dogodkih: ob svatbah, raznih praznovanjih, kolinah, likofih - ob zaključkih opravil: trgatve, mlačve Žita, ličkanja koruze, ko so meli proso, trli lan in še in še je bilo priložnosti, ko so prišli ljudje skupaj Lepo je zaplesati ob zvokih dobre glasbe, mar ne? Priložnost je tu, v času Dnevov narodnih noš. (Vera Mejač) in so bili veseli. V roke je kdo vzel kakSen instrument, zasrbele so jih pete in prešerno so se zasukali v ritmu glasbe. Življenje je bilo takrat mnogo bolj trdo kot danes, garali so, garali - za pičlo hrano, ki so jo morali z golimi rokami pridelovati, a so bili vseeno dobre volje i%3p se znali razvredriti. poveseliti m zaplesati. Te plese zares spremljamo z navdušenjem, a to je vse pasivno. Ko nato začno igrati godbe in bi morali mi zaplesati, je slika kaj klavr- na. Muzi kan tje se trudijo in vabijo ljudi na plesišče, odziva pa ni. Tu in tam se kakšen hraber parček pojavi na plesišču. Kasneje, ko alkohol razgrejc možgane, podre blokade, prežene strah - takrat se začne plesišče polniti. Pa ne vedno. Da, da! Mislim, da nas ovira strah, notranje blokade, prepričanje, da nismo dovolj dobri, nesprošče-nost, da tako malo plešemo. Svoje naredi tudi miselnost ljudi, da je tisti, ki sproščeno pleše, gotovo pijan, pokvarjen ali malo nor. Sproščeno se gibati, plesati - to se vendar ne spodobi! To je greh! Največja ovira pa je strah: »Ne znam dobro plesati. Ljudje me bodo gledali, me kritizirali. Joj, morda se mi bodo celo smejali. Groza! Nc grem plesat! Bolje, da ga zvrnem še kakšen kozarček!« Seveda mislim predvsem na moške, saj je v današnji družbi pri plesu vse odvisno od njih: Oni se odločajo za ples, oni izbirajo plesalko, oni vodijo pri plesu. Pa še to mislijo, da se morajo vedno »izkazati«. Ja, nimajo lahke naloge, potrebno je kar precej korajže, da zaplešejo. Korajž-nih moških za ples pa je čedalje manj, zato ženske iščemo izhod in plešemo med sabo. Nimamo druge izbire, če hočemo plesati. Ženske rade plešemo! V sebi imamo več smisla za ritem, harmonijo gibanja in smo manj obremenjene s tistim »moram se izkazati!« Bolj plešemo »iz sebe in zaradi sebe«. Vsi bi morali plesati zaradi sebe, slediti lastnim občutkom, svojemu veselju, želji po gibanju v ritma Kdor sledi notranjim občutkom - ta rad pleše. Saj vsi znamo, znanje imamo v sebi, ritem imamo v sebi: ritem srca, pljuč, limfnega in krvnega obtoka, vse se v našem telesu dogaja v ritmu - vse pleše! Naše srce pleše ves čas, tudi, ko spimo! Ko zaslišim glasbo, je potrebno samo to, da se začnem gibati v ritmu glasbe - pa plešem. Saj je vseeno, kako! Pomembno je, da se jaz ob tem dobro počutim, da se sprostim, da uživam. Kdor nc zna plesati, pa bi se rad naučil - to v današnjem času ni tež- KRVODAJALSKA AKCITA 25. in 26. septembra 2000 DAROVANJE KRVI BO V ZAVODU ZA TRANSFUZIJO KRVI V LJUBLJANI, Šlajmarjeva ul. 6. Organizirani prevozi z avtobusne postaje v Kamniku so ob 7., 9. in 11. uri. V bolnišnicah Slovenije vsakih pet minut nekdo potrebuje transfuzijo krvi, zato potrebujemo vsak dan do 250 krvodajalcev. Ali je darovanje krvi res samo stvar poguma? JE IZRAZ VISOKE SOLIDARNOSTI, KER LAHKO POMAGAM NJEJ, NJEMU, PRIJATELJU, SOSEDU, ZNANCU, NEKOMU. Krvodajalka, krvodajalec je lahko vsak, kije zdrav in starejši od 18 let. Vljudno vabljeni! RKS Območno združenje KAMNIK HRANILNO KREDITNA SLUŽBA DOMŽALE Ljubljanska 72, Domžale 72 41 372 72 16 801 72 20 470 CITROEN ŠTEFE SERVIS IN PRODAJA VOZIL Janko Florijan Štefe Trzin, Ljubljanska 17, tel.: 01/724 82 34, 721 03 48, faks: 01/724 82 35 OSEBNA IN TOVORNA VOZILA CITROEN NA ZALOGI ko, saj številni učitelji plesa kar naprej prirejajo plesne vaje. Lc odločiti se je treba in odstraniti tisto zapreko - »nerodno mi je, sram me je!« Le zakaj? Nihče se ni z. vsem znanjem rodir! V družabnosti smo za marsikaj prikrajšani, če ne plešemo. Starejši kot smo, težje se odločimo za začetek učenja v plesu, ker nas miselnost, da smo nerodni, zelo ovira. V mladosti je to veliko lažje, zato je dobro, da se v osnovni šoli učijo osnove plesa. Še bolj pomembno pa je, da gibanje v ritmu ob igrah v smjslu plesa uvajajo v vrtcih. Te plesne igrice, prilagojene starosti otrok, so organizirane povsod. Privoščite to otroku, nc bo vam žal! Dandanes vse preveč poudarjamo razvoj intelekta že pri najmanjših otrocih, kar povzroči, da se ostali del nc razvija tako, kot bi sc moral, kar kasneje lahko pripelje do neharmoničnega razvoja, okvar v posameznih organih in celo do bolezni. Ples - gibanje v ritmu zelo dobro deluje rp razvoj srca, pljuč (to je prsni-ritmični del telesa), na krvni obtok, skratka - na celoten organizem. Močan vpliv ima na razvoj čustev. Ne pričakujte, da se bo otrok nc vem kaj naučil. Pomembno je, da se bo sprostil, v gibanju užival, da bo vesel. To bo kasneje vnesel v svoje življenje. Upam, da bo ob letošnjih Dnevih narodnih noš več plesalcev na plesiščih. Da bomo plesali z veselimi obrazi in tudi zavriskali. Z gibanjem in glasom (vriskom) odhaja vse slabo iz naših prsi: napetost, strah, zablokiranost, tesnoba...! Zaplešimo veselo, sproščeno, brez zadržkov in strahov! DRAGICA FRIKDL Dan kamniških planin na Kokrskem sedlu 23-julija seje na Kokrskem sedlu zbrala vesela in pisana množica ljudi. Planinsko društvo Kamnik je pripravilo že tradicionalno vsakoletno srečanje planincev pod sloganom Dan kamniških planin na Kokrskem sedlu. Številni ljubitelji gora so lahko obiskali bližnje vršace in se udeležili proslave pred Zoisovo kočo. Planinci.so jirihajali z vseh smeri: iz Kamniške Bistrice, iz Kokre, precej jih je prtilo s Kamniškega sedla, iz smeri Krvavec in od drugod. Že na predvečerje bila koča polna gostov. Prišli so na praznovanje, j>a tudi zaradi vzj>o-na na bližnje in daljne vrhove. V nedeljskem j>rogramu so nastopili pevci Lire Kamnik, stalni gostje na planinskih prireditvah, inzaj>eli več planinskih in narodnih pes mi pod vodstvom mladega Krta. V program so vključili tudi mladi glasbeni ansambel l.irašev, ki seje tako uspešno predstavili širši javnosti. Božo Matičič je bil nepogrešljiv s svojo harmoniko, f)evec Rok Lap />a je S svojim žametnim glasom in ob Boževi spremljavi v melodijah jmčaral gorski svet. Vsi glasbeniki so že jirejšnji večer razvesclje vali goste v koči. Srečanja na Kokrskem sedlu so se udeležili predstavniki Planinske zveze Slovenije in prijft teljskih planinskih društev, Predsednik planinskega društva Kamnik I >n šan Šlejtilaje udeležencem na srečanju spregO voril o tekat ih aktivnostih društva, o nalogah in o vidnih dosežkih v lanskem letu: dogradil vi čis tilnih naprav na obeh sedlih in drugih ekoloških posegih. Spregovoril je o odpiranju ko< p predsezoni in o razlogih, ki za tak poseg niša ugodni. Prireditelje z odlomki iz knjige Franceta Sle leta - Naliv svetlobe - lepo povezovala Marinka Hribovšek, v zabavnem delu so razveseljevali mladi glasbeniki Lire in melodije Boža Matičiča. Za varnost />ohodnikov so skrbeli gorski reševalci (Koritnik in Kosec ter zdravnica Mira Až-man). Dobro razpoloženi so se obiskovalci v popol danskih urah vračali v dolino z obljubo, da.se drugo leto ponovno srečajo na Kamniškem sedlu. STANE SIMŠIČ LIP RADOMLJE d.d. Smo podjetje s stoletno tradicijo V predelavi lesa. Ameriški kupci poznajo naše stole že skoraj 40 Icl. Proizvodni program smo v zadnjih letih prenovili z vrsto tehnološko zahtevnih izdelkov in ga naredili privlačnega tudi za številna druga tržišča. Zaradi večjega obsega in zahtevnosti naročil vabimo k sodelovanju kandidate naslednjih poklicev: - delavce s končano poklicno in srednjo šolo lesarske smeri, - delavca s končano poklicno šolo kovinarske smeri, - tudi nekvalificirane delavce s končano osnovno šolo. Dobrodošli tudi pripravniki! Oglasite se v kadrovski službi LIP Radomlje, d.d., Preserje, Pelechova 15 ali po telefonu 01/724 09 30. VRTNARSTVO GAŠPERLIN C1 ""(SMcT* ^ Vrtnarska trgovina in vzgoja • ^ Moste 99 pri Komendi, tel.: 01/3341-471 SOBNE ROŽE IN TRAJNICE Za je&en pripravljamo pe&tro izlpiro mačž&h lončenih kriza nt^sm, V oktobru pa dobite pri nae tudi vee potrebno za ureditev grobov. (»Uprto mi s. do |7. m e. nit sobotah d« 13. ure. H S R M šolski Center enota IZOBRAŽEVANJE Rudolf Maister' ODRASLIH vabi k vpisu v : • ŠOLSKE PROGRAME (IV. in V. stopnje) ZA ODRASLE (gimnazija, ekonomsko-komercialna ter trgovska šola) • VERIFICIRANE TEČAJE TUJIH JEZIKOV (1. do 5. stopnje) (angleščina, nemščina) • TEČAJE RAČUNALNIŠTVA (Windows, Excel, Access, ...) • TEČAJE HIGIENSKEGA MINIMUMA (osnovne in obnovitvene) • TEČAJE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE INFORMACIJE IN VPIS do 20. septembra: ŠCRM, Novi trg 41a, Kamnik, tel.: 830-32-28, od 11.30 do 16.30. INFORMATIVNI DAN: sreda, 13. september 2000 dimnikarstvo čiščenje klima naprav meritve: sajavost, C02, NOx Vinko Polak Tunjiška II, Kamnik spremenjena tel. št. 83 91 779 041/364-875 Se priporoča vaš dimnikar PREOSEZONSKR RKCIJSKR PRDDHJfl ZIMSKIH PNEVMATIK od 15. avgusta do 15. septembra 2000 oz. do odprodaje zalog MICHEUM^IjpKOHAMA MARANGONI KuBER DUNLOP T0Y0 0 UNIROTi SEMPERIT 'O DUNLOP [p NOKIA rflfArom M DED IT vse podatke o pnevmatikah DUNLOP ki cene 3! lahko ogledate na intemetu '■ pneumatic center «01 83 12 878 www.sitar-pneumatic.si Kamniški občan TRADICIJA SE OHRANJA. 6. septembra 2000 9 »Preki so danes samo za luksuz!« Na povorki ob prireditvi »Dnevi narodnih noš« vsako leto vidimo več pisano okrašenih vozov, na katerih sedi vesela druščina. Ti vozovi oz. preki ali zapravljivčki so »okrancljani« z. zelenjem, pisanimi trakovi iz. krep papirja in napisi, na ćelu pa ponosno paradira konj Z masnico na repu. Že sama zabavna druščina na preku pogosto vzbuja občudovanje in zavist, če pa je še prek čudovito izdelan, je veselje in navdušenje gledalcev še toliko večje. V Nevljah občudovanja vredne preke danes izdeluje gospod Jože (iolob, po domače Bognarjev Joža. Daleč naokrog je edini mojster, zato ima vedno polne roke dela. Vča- »Utrujena« kočija ga čaka, da ji nadene lepšo podobo. Gotpod, Jože (iolob se rad popelje na preku, ki so ga izdelale njegove vešče roke (na fotografiji je prisedel k najmlajšim) sih je izdeloval vozove, danes pa popravlja stare kočije in izde-■uje preke, ki imajo štiri ali več koles, in gige, ki imajo samo po dve kolesi. Izdelave teh lepotcev se ni učil nikjer, malce je pobrskal po literaturi, dobil je vzorčni primerek, si ogledal nekaj starih prekov, veliko pa mu pomagajo neprecenljive izkušnje in znanje, ki jih vloži v ogromno ročnega dela pri izdelavi Za en prek je potrebno okrog 200 do 250 ur ročnega dela, odvisno od izdelave Pri delu preka potrebuje gospod .loža dober suh jesenov les, iz. katerega oblikuje ogrodje. Prek dela po posameznih delih, pri izdelavi pa mu pomaga tudi tapetnik, ki obleče sedeže, v Savi mu na-"jejo gume, saj pravi, da so le te ta prave, napolnjene gume izgledajo zelo grdo. Tudi kovinsko ogrodje uredi sam, ga očisti, po-peska in pobarva. Včasih, ko je delal še vozove, jih je naredil tudi tisoč na leto, danes pa mu jc izdelava prekov in popravilo kočij le še zabaven hobi, pa vendarle očitno kar uspešen, saj je nekaj njegovih prekov odšlo tudi že v tujino, v Avstrijo. Ker jc eden izmed redkih, ki se še ukvarja s tovrstno obrtjo, spozna ljudi z vseh koncev. Ko ga vprašam, zakaj uporabljajo njegovi naročniki tovrstne vozove, se nasmeji in pravi: »Samo za luksuz!« Pove, da je največja uporaba prekov še v Beli krajini, kjer naj bi se ob nedeljah odpeljali na izlete namesto z avtom kar s prekom. Ko povprašam po ceni preka, se namu/ne in mi zagotovi, da jc zelo težko določljiva kot vsako drugo ročno delo dandanes, pa vcndal-fc na koncu pove, da popravilo starega preka stane okrog 2500, izdelava novega pa okrog 6000 nemških mark. Vsekakor veliko ceneje kot naši jekleni vozički, se vam ne zdi? Da bi v svoji delavnici preživel Sc mnogo srečnih in ustvarjalnih ur, mu želi BOJANA KLEMENC NO S*«6 ,je s «*u,° V kamniškem podjetju Eti Svit smo spremljali vešče oblikovanje in poslikavo znamenitih kamniških majolik. OHRANJAJO TRADICIJO ROČNEGA IZDELOVANJA KERAMIČNIH IZDELKOV Kamniška majolika je nadvse priljubljen in cenjen slovenski spominek, ki odpira marsikatera vrata, saj jih ljudje kupujejo za spomin na jubilejne življenjske dogodke, ki sijih je vredno zapomniti, na svoj kraj, svojo domovino in tako ponesejo dobro ime kamniške majolike po vsem svetu. Tradicijo ročnega izdelovanja znamenitih majolik in drugih keramičnih izdelkov so vse do danes ohranili v podjetju Eti Svit, kjer letno oblikujejo in poslikajo preko deset tisoč keramičnih izdelkov, ki so kar prave male mojstrovine, saj vsako majoliko, okrasni krožnik, uro, skledo in druge kose keramike oblikujejo in poslikajo ročno. Oblikovanje in poslikava keramike se od davnega leta 1X55, ko je Florijan Konšek ustanovil prvo keramično delavnico v Kamniku, ni bistveno spremenila. Uporabljajo le boljše surovine in peči za žganje. Imajo pa dobre modelarje in najboljše slikarje in prav kvalitetno ročno slikanje je prepoznavni znak podjetja, ki ga loči od mnogih novih delavnic, kjer prodajajo polepljene izdelke. Podjetje Eti Svit je z lanskoletno reorganizacijo matičnega podjetja Eti Elektroelement d. d. iz. Izlak postalo samostojno hčerinsko podjetje, ki se mora na tržišču ob hudi konkurenci Kitajske in držav vzhodne Evrope obnašati ekonomsko, nam je povedal direktor podjetja g. Jože Vahtat ob našem obisku. Družba Eti Svit je najmanjša v poslovni skupini Eti, v kateri so v Kamniku še Eti Norton ter montažna obrata družb Eti in Eti Gum. Delo je usmerjeno predvsem v izdelovanje dekorativne keramike, laboratorijske keramike in keramike za elektroindustrijo. Veliko pozornost namenjajo tudi razvoju novih iz- delkov, med katerimi so posebej ponosni na keramiko, ki predstavlja začetek kolekcije Prvega slovenskega porcelana. V sodelovanju z oblikovalcem Petrom Ogrinom, snovalcem projekta, bodo izdelovali skodelice za črno in belo kavo, krožnike, spone za serviete in drug pribor, del kolekcije bo na tržišču že konec letošnjega leta. V podjetju veliko vlagajo v animacijo tržišča in iskanje tehnološke rešitve, saj želijo, da bi ti izdelki ob sprejemljivi ceni lahko prišli v čimveč slovenskih domov. Celotna kolekcija je zasnovana na razpoznavnosti izdelkov z najrazličnejšimi zanimivimi oblikovanji »morčka«, kot naslikan občinski grb. znamenitost kraja, cvetlični motiv ali priložnostno posvetilo. Usmerjenost dekorativnega oddelka v prepoznavno tradicionalno poslikavo ostaja. Vodja oddelka Irena Radej je poudarila, da poslikava keramike zahteva izredno zbranost, spretnost in potrpežljivost, saj je napake težko popravljati. Poleg tega je težko slikati na okroglino, vendar se z leti in z izkušnjami pridobi občutek. V podjetju se s slikanjem ukvarja šest slikarjev, ki se morajo po srednji oblikovni šoli uvajati vsaj dve leti, da samostojno opravljajo in obvladajo to zahtevno delo. Za poslikavo srednje velike majolike potrebujejo slikarji (vsi v Svilanitu imajo preko 20 let delovne dobe) dve do tri ure, za zahtevnejši motiv tudi do osem ur. Izdelke iz bele gline oblikujeta dva modelarja keramike, ki naredita toliko »biskvita«, da imajo vsi slikarji dovolj dela. Vsak keramični izdelek ob- 1'repoznavne dekorativne keramične izdelke, med njimi največjo kamniško majoliko, kijih izdelujejo in skodelice na novo osnovane kolekcije Prvega slovenskega porcelana, nam je ponosno pokazal direktor podjetja Eti Svit Jože Vahtar. likujejo v modelu, pečejo pri 900 do 1050 stopinj, sušijo, ga poslikajo in glazirajo. Celoten postopek traja mesec dni, zato imajo vselej na zalogi dovolj odtisnjenih izdelkov, saj ljudje večkrat pri njih izberejo darilo z željenim motivom in posvetilom prav v zadnjem trenutku. Kljub temu, da je ročno delo drago in vse premalo cenjeno, zaposleni v podjetju Eti Svit vztrajajo pri ohranjanju tradicije ročnega dela, ki navdaja z bogastvom lepote in zadovoljstva, saj so prepričani, da bo kamniška majolika ostala, pa ne le v spominu mnogih, temveč v bogati slovenski zgodovini. SAŠA MEJAĆ H liOt Ig« Ljubljanska 21 k, C 8314-013 VEČERNA PRODflJfl SVEŽEGA KRUHA vsak don, od IS. do 21. ar«, nedelja zaprto. m—m Postopek oblikovanja od kupa gline do končnega izdelka je dolgotrajen, predvsem pa ustvarjalen, saj zahteva veliko ročne spretnosti. mu pravijo, najpogosteje pa služi kot ročaj skodelice spone in podobno. Na vsakem kosu keramike so na sodoben način naslikane tradicionalne podobe. Ljudje, ki obiščejo katero od delavnic podjetja Eti Svit na Ba-kovniku, zlasti takrat ko želijo izbrati in kupiti keramični izdelek s poslikavo ali izbranim posvetilom, občudujoče opazujejo vešče ročno delo modelarjev in slikarjev. Tudi zato podjetje razstavlja rezultate dela in nastopa s predstavitvami ročne posli kave keramike. Iz bogate ponudbe keramičnih izdelkov podjetja Eti Svit pa je še vedno najbolj znana majolika, prvi jo jc pri nas pred skoraj sto leti začel izdelovati mojster Rudolf Šnabl, z. značilnimi rumenimi in modrimi po-slikavami. v sredini je običajno Slikarke dekorativnega oddelka so že kar prave umetnice, saj vsako majoliko in druge keramične izdelke skrbno ročno poslikajo s cvetličnimi motivi, grbi in motivi krajev, posvetili. Trgovina z izbranim pohištvom IZBA v Mengšu, Trdinov trg 4 (v stavbi nekdanje Melodije) tel./faks: 01/72 37 745 odprto: 9M8* soboti:**-13* Ne odlašajte z obiskom naše prodajalne na Usnjarski 1! Prijazni prodajalci vam bodo ponudili vedno sveže meso, drobovino in okusne kamniške mesnine. IVičakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Kompletni program podeželskega pohištva v smrekovem in hrastovem lesu. Oblazinjeno sedežno pohištvo v mnogih izvedbah za izpolnitev vosih želja Veliko izbiro ležalnih kavčev, udobnih foteljev in masažnih naslonjačev. Pestro izbiro svetilk, medeninastih in kovanih - tudi za gostinske lokale. Kuhinje, otroške sobe in pisalne mize za šolarje Oprema za hotele in penzione. investitor in nmiia/ake IKarnn V-V.Al. d o.o. t'eitt n MiMni log 55 11HHJ Ljubljana telefon 01/42 95 514. 01/28 34 318 GSM: 041/610 394 c-mail >:»,al« k2.net DUplHlCa Na voljo še 5 stpnovanj in 5 poslovnih prostorov! VOLKSBANK A mWm\\\ faro za novo Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Od J u rja direktno v Bruselj... Fa smo prestali tudi dolgo, letos pravijo da nadpovprečno vroče poletje. Tudi zaradi tega smo doživljali resnično čas kislih kumaric. Takoimenovana sredstva javnega obveščanja so res iz prstov sesala take in drugačne »informacije* o dogajanjih na območju občine v naročju planin. Zato se je kar nekaj zadev nabralo tudi za mojo poletno torbo. Tako smo iz časnika z zeleno piko izvedeli, da v dolini Kamniške Bistrice deluje eden izmed treh mednarodnih piknik centrov v Evropi, kije že lani v Bruselj poslal elaborat, na podlagi katerega bo Evropska skupnost presodila, ali gre »za ekološko neoporečno dejavnost, v katero se splača vlagati*, saj je »prostor po evropskih normativih registriran za 12 tisoč ljudi* in ima kar 63 kurišč z žarom, mizami in klopmi. Če pa bi kdo slučajno ne prinesel s seboj vreče za smeti in vedra z vodo, kot naroča uprava Internacional picnic centra, pa takoj spustijo »šolanega psa, ki takoj izvoha, kdaj ogenj ni do konca pogašen« in še vrsto drugih duhovitosti lahko preberemo v spisu z naslovom Popolna storitev za vsakega gosta. Našim občinskim turističnim direktorjem in drugim šefom bi postavil samo vprašanje, kako so mogli v turističnem prospektu Kamnika spregledati to mednarodno znamenitost... Podjetju Velika planina pa bi svetoval, naj se nikar ne muči z iskanjem tolarjev za postavitev dvosedežnice s Simnovca na Zeleni rob in naj dela raje takoj ustavi. Nova žičnica namreč ne bo rentabilna. To smo sredi poletja zvedeli iz istega časnika, kjer je črno na belem pisalo, da bo poslovna uspešnost nove naprave (»kako se bo nova sedežnica tržila na plani- ni* ) odvisna od aktivnosti kamniškega turističnega društva. Tega pa kot vemo ž.e od konca leta 1997 ni več. To najbolje vedno poštarji, ki še vedno stresajo kuverte z grožnjami in tožbami kar pred vrata zadnjega prebivališča tega društva v samskem domu... Stol bo kmalu na konju« smo prebrali v drugem slovenskem časniku. Samo pozabili so pripisati, da ho konj kmalu poginil. Se posebej, če se bo hranil s tako »bio kurjavo«, kot si jo lahko ogledamo na velikem kupu med Bistrico in Ljubljansko cesto. Če so s katranom prepojeni stari železniški pragovi, odpadki ivernih plošč, ultra-pasa, lepljeni lesni odpadki in podobna šara okolju neškodljiva biomasa, potem je biomasa vse, kar gori. Kaj če bi inšpektorji, za katere pravijo, da dovoljujejo kurjenje take biomase, prišli za nekaj časa Živet na Duplico. Sicer pa, kaj bi jamrali, saj v Kamniku (in na Duplici) je lepo, kot je zapisal graditelj dupliškega bloka... 1T\ uplica je od tega poletja dalje U bogatejša za novo društvo, društvo ljubiteljev psov ali kinološko društvo, ki ga vodi sam dupliš-ki »župan« in občinski mož. Tako da se za denar in druge stvari društvu ne bo treba bati. Upajmo, da bodo šolani psički odslej bolj poslušali svoje gospodarje in se ne bodo potepali po Podgorskih njivah... Pravijo, da v kratkem lahko pričakujemo »pogreb« toliko opevane enotne vozovnice za avtobus in vlak na kamniški progi. Ali so »ajzenponarji« že spoznali, da v španoviji še pes crkne, ker so se odločili, da bodo ponovno uvedli cenejšo železniško vozovnico in tako pritegnili na kamničana več potnikov. Le kdo se bo potem še odločil za nakup dražje enotne vozovnice. Pa smo spet tam, kjer smo bili... Wy ližajoče se 30. narodne noše MJ bodo spet zahtevale krepko mošnjo denarja. Ker je znano, da je občinski žakelj bolj prazen kot poln, bodo organizatorji morali nastrgati potrebne tolarje predvsem pri tistih, ki bodo od tega imeli kaj koristi. To pa so gotovo trgovci in gostinci. Vendar nekaterim za ta namen denar zlepa ne gre iz rok. Lep primer za to sta najmanj dva mestna oštirja, ki sta za te namene ponudila reci in piši, kar po tri tisočake, pa ne mark, pač pa tolarčkov. Kaj hočemo tudi taki se najdejo... Potem, ko je bil vse poletje trdo zapahnjen slavni hotel Šim-novec na Veliki planini, pa so kamniški in drugi klateži tačas poskrbeli za odprtje, (vendar le za osebno uporabo) že nekaj let zaprtega kamniškega hotela Malograjski dvor. Pa še na svoje stroške so ga opremili s starimi žimnicami. Morda pa se jim bo posrečilo »spustiti v obratovanje« tudi Šimnovec, čeprav je na lopi poleg žičniške postaje, ki služi prodaji pijače iz gajb, napis, da je »Zaprto zaradi bogatije«... Jfer se bliža dan, ko naj bi av-m\ tomobile pustili doma in se tudi na pot v naše občinsko mesto napotili s kolesi, mnogi občani pričakujejo, da bodo tudi naši občinarji posnemali svoje novogoriške kolege in kupili nekaj koles za tiste, ki imajo denar za avto, nimajo pa kolesa. Še prej pa naj si pri komunali izposodijo kakšno »fleksarco« in porežejo robove visokih pločnikov od dupliškega predmestja do obči- Krištofov Pepe II. Postanite rekreativni -ostanite aktivni Projekt Ministrstva za šolstvo in šport in Zavoda za šport fe razdeljen v dva delu: v prvem ŽIVIMO ZDRAVO ZA ZABAVO, se predstavlja 740 organizatorjev nt fioiiudnikv različnih športnih dejavnosti. Informacije o vseh bodo dobila vsa gospodinjstva med 13. in 20. septembrom. Podatki so do-stopiti ludi na Internetu: WWW. rekreacija 2000.org Drugi del nosi naslov *RE CEPTZA ZDRAVO ŽIVLJENJE S SPORTOM v ir.it 2000*. Namenjen je populaciji od 15. do IOO. leta starosti, ponuja najiotke za posamezne športne aktivnosti in usmerja v zdravo prehrano ter navaja na redno lastno spremljanje te lesne leže. utripa srca in krvnega pritiska. Mladinski center Kamnik se je prijavil za sodelovanje v projektu REKREACIJA 2000 predvsem v želji, da otrokom, mladostnikom ali kar celi družini približamo dejavnosti v posameznih šj>ortnih klubih in društvih, da vzpodbudimo čim več mladih k zdravim oblikam preživljanja prostega < asa, kar ob šjmrtu nedvomno fe. Če nam bo Uspela razgibati vso družino, še bolje, saj smo naš [irojekt jmimenovali - ŠPORT-\l DRI ZINSKJ VIKENDI. Da bi načrtovano lahko izvedli, vabimo k sodelovanju vse klube, društva, da nas obvestilo, kako bi lahko promovirali si oj klub in šport, kdaj imajo treninge in če lahko pripravijo »dan odprtih vrat*. Mi se vam bomo prilagodili in morda v vaše trste jmfK'ljalikakega novega Humorja, Kmrnpesiarja, Kregarja. Matijem... H. S. Nova Slovenija tudi na Kamnišken Združitve OO SKD in SLS Podružnica Kamnik ni bilo - prenehanje OO SKD Kamnik Ob izidu članka »O združevanju SKD in SLS v občini« (Kamniški občan, 22. junija) je se obstajalo upanje, da bo do združitve SLS in SKD tudi na Kaminskem kmalu prišlo. Vendar so šli dogodki v drugo smer. Niti od vodstva SLS, Podružnice Kamnik, niti na sedežu SLS+SKD na Beethovnovi 4 v Ljubljani nikakor ni bilo moč dobiti seznama članov SLS. Pri OO SKD Kamnik (njihov seznam je bil na voljo takoj) so v izmenjavi seznamov Članstva vseskozi videli osnovo za demokratično odločanje o vsem pri združevanju. 3. julija je bil v Domžalah skupni sestanek predstavnikov Občinskih odborov SKD in Občinskih podružnic SLS iz sever-noljubljanske regije (10 občin) na temo združevanje. Zavrnil pa je udeležbo predstavnik in predsednik SLS, Podružnice Kamnik g. Anton Hočevar. Tam sta predstavnika OO SKD Kamnik ing. Janez Stražar in ing. Jože Berlec večkrat izpostavila vprašanje izmenjave seznamov članstva, a odgovor od prisotnih iz. vist SIS, niti od ministra g Cirila Smcrkolja, niti od predsednika stranke SLS+SKD dr. Franca Zagožna, nista dobila. Razumljivo, da pri OO SKD Kamnik niso mogli pristati na kakršenkoli nedemokratičen način združitve, še posebej, ko so se jim primeri podobnih nedemokratičnih postopkov dogajali tudi na drugih ravneh: na sejah Sveta stranke SLS+SKD ob nedoslednem preverjanju prisotnosti legitimnega članstva Svetcu dalje ob ignoriranju pripomb predstavnikov SKD v Svetu SLS+SKD ipd. Zgovoren primer nedemokratičnosti postopkov se je dogodil tudi na združitvenem občnem zboru Zveze upokojencev SIS+SKD, 1. julija v Krškem ko je bil med člane Sveta te zveze izvoljen iz kamniških SKD vrst član. ki ga na tem svetu sploh ni in ga v Kamniškem SKD-ju razumljivo niso nikoli predlagali! Take stvari, podobne kamniškim so se dogajale skoraj v vseh ostalih devetih občinah severno-ljubljanskc regije. Zato tudi tam do združitev SIS+SKD skorajda (še) ni prišlo, oz. so propadle. Primer: nedavni sklic združitvenega zbora SLS+SKD v Domžalah s strani vodstva SLS+SKD iz Ljubljane. Ta zbor je bil nesklepčen, saj se ga ni udeležil niti en član SKD iz domžalske občine. Zaradi takšnih načinov odločanja je pri (X) SKD Kamnik vse bolj raslo nezaupanje v SLS, še posebej, ker SLS nikakor ni bila pripravljena prekiniti nenačelne koalicije v občinskem svetu z LDS, ZLSD in DeSUSom. Ti v Kamniku, kot znano vsi skupaj z SLS, sodelujejo z županom g Smolnikarjem. Skratka pri OO SKD Kamnik so verjeli v demokratično, pošteno združitev, nikakor pa niso bili za nedemokratičen način združevanja ali morda celo za nedemokratične prevzem občinskih organizacij SKD s strani Podružnic SLS. V takem ozračju, ki mu je prililo olja na ogenj še dr. Za-gožnovo, z dr. Bajukom nedogovorjeno podprtje sprejetja sprememb ustave o volilnem sistemu, se je »zgodil« 4. avgust - ustanovitev dr. Bajukove »NOVE SLOVENIJE«, Krščanske ljudske stranke v Ljubljani. In _ sprožil se je plaz. Številni telefonski klici članov SKD in zanimivo tudi tistih, ki doslej niso bili v nobeni stranki, pa tudi iz vrst SLS. Podpirali so us- tanovitev takšne stranke, kajti Slovenija potrebuje novo demokratično politično stranko, ki bo politiki pomagala vrniti verodostojnost; stranko, katere cilje je, da s pomočjo politike v javnem življenju uveljavi pravičnost, zvestobo dani besedi in več poštenja; da ta stranka da Sloveniji svežo politično pobudo in bo njena skrb demokratična kultura. Predlogi številnih ljudi, naj sc čimprej tudi za kamniško občino ustanovi Občinski odbor »Nove Slovenije«, so še pospešili ž.e prej načrtovano ustanovitev iniciativnega odbora NSi. Temu je predsedovala ga. prof. Slavica Navinšek. Ga Navinškova jc bila že prej med prvimi pobudniki in organizatorji ustanovitve te nove stranke na državnem nivoju. Ob ustanovitvi v Ljubljani jc bila na predlog dr. Bajuka izvoljena tudi za predsednico najvišjega organa. Sveta stranke Nova Slovenija. Kaj hitro so se v OO SKD Kamnik in iniciativnem odboru NSi odločili za rešitev: sklic hkratnega, najprej predhodnega letnega (in zaključnega) občnega zbora OO SKD Kamnik in takoj nato še ustanovnega občnega zbora Občinske organizacije NSi Kamnik. Na osnovi tega in tudi zunanjih pobud jc bil za 17. avgust sklican letni občni zbor OO SKD Kamnik. V polni dvorani na Šutni se jc številno navzoče članstvo odločilo za prenehanje obstoja OO SKD Kamnik. Dosedanjemu vodstvu OO SKD Kamnik so izrekli vse priznanje za delo in mu hkrati izglasovali raz resnico. Absolutno večinsko so sc navzoči, z. vsemi petimi občinskimi svetniki SKD vred in s skoraj vsemi mladimi krščanskimi demokrati, včlanili v Novo Slovenijo in se hkrati skupinsko izpisali iz. SLS+SKD. Po kratkem premoru so nato zaceli z. ustanovitvijo Občinske organizacije Nova Slovenija Kamnik. Temu zboru so prisostvovali tudi tisti novi člani, ki doslej niso bili včlanjeni v nobeno stranko oz. tudi tisti iz dosedanjih SLS vrst. Po intoniranju državne himne in lepem nastopu tunjiških pevcev je uvodni nagovor o pomenu stranke Nova Slovenija imela prof. Slavica Navinšek. »Nova Slovenija« želi ustvariti takšno domovino, ki bo gmotno premožna, duhovno čila evropsko pluralna in notranje složna. Statut in program NSi pa je obrazložila ga. prof. Marjeta Humar, ki je od 4. avgusta tudi članica vrha stranke v izvršilnem odboru NSi. V stranko Nova Slovenija se lahko včlani vsakdo, ki izkazuje privrženost načelom krščanskih vrednot in katerega vpis potrdi območna OO NSi. Tisti, ki se želijo vpisati, lahko pokličejo tel. 8391-716 na naslovu OO NSi Kamnik, Pot na Jera-novo 5. Sicer pa je glavni sedež stranke Nova Slovenija na Kogojevi ul. 2 v Ljubljani. Tudi v tej stranki so študenti, dijaki, vojaki in vzdrževanci članarine oproščeni. Je pa uvedena velika novost, saj je plačevanje članarine tudi za vse ostale prostovoljno! Okvirna letna članarina sicer znaša 2.000 SR", vendar vsak član lahko prispeva, kolikor zmore oz. želi. Lahko manj, lahko nič, lahko pa tudi več - saj bo stranki sedaj, ko še nima v parlamentu nobenega svojega poslana) in stalnih prihodkov, prišel prav, šc posebej za volilno kampanjo, vsak tolar. V sep- Kljub muhastemu poletju je ob sončnih vikendih bazen v Snoviku gostU tristo do štiristo obiskovalcev dnevno. Med več kot petdesestimi avtomobili smo jih našteli največ z ljubljanskim grbom ter grbi gorenjskih in štajerskih občin. . , Velikanski kup različnih lesenih odpadkov (med njimi so tudi lepljivi in lakirani, mleti železniški pragovi in podobno) čaka pred sedaj še mirujočo dupliško kurilnico na začetek kurilne sezone. Kaj od tega bo prišlo v ozračje, pa bodo morali ugotoviti inšpektorji... F. SVETELJ tembru naj bi SNi organizirala tudi svoj tabor! 22. avgusta jc na svoji prvi seji 25-članski novoizvoljeni občinski odbor Nova Slovenija Kamnik izvolil predsednika g Janez Stražarja in podpredsednika g. Jožeta Bcrlcca in g. Metoda Berleca ter ostale funkcionarje. OO NSi Kamnik je tudi sklenil, da zaradi bližajočih sc volitev takoj zaviha rokave in prične z delom, ki bo zagotovo zelo uspešno, saj je močno pomlajeni odbor, ki trenutno predstavlja na Kamniškem že skoraj poldrugih sto vpisnih članov in članic, garancija za to. Močno verjame- jo ne samo v njihov dober volilni uspeh, temveč tudi v dober uspeh ostalih dveh pomladnih strank SIS+SKD in SDS. Tako bi lahko tudi po volitvah v slogi nadaljevali za sedaj tako uspešno zastavljeno vladno pot, ki nas vodi v zdrave evropske razmere. Kamniškem zgledu ustanovitve OO NSI so se razveseljivo že pridružili tudi v številnih bližnjih občinah, kot npr. v Mengšu, Lukovici, Domžalah, v sami Ljubljani, pa v Škofji Loki, Kranju, Cerkljah itd. MILAN VVINDSCHNURER OGREVANJE NA PLIN JE NAJCENEJŠE (in to kar za 30% v primerjavi z oljem!) • PRODAJA plinskih peći BUDERUS, HYDROTHERM, • JUNKERS, VAILANT, VIESSMANN • IZVEDBA na ključ od projekta do zagona • BREZPLAČNO SVETOVANJE • UGODNI KREPITI Kon Tiki Šolar d.o.o. SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA Ljubljanska 21/K (TP CENTER DUPLICA), tel.: 01/8310-380 Kamnik, Medvedova 6 tel.: 01/83-92-865 031/654-870 Jezikovna šola LlTlLE ENGLAND CLUB VABI K VPISU V JEZIKOVNE TEČAJE od 4. do 13. septembra med 16. in 19. uro na Medvedovi 6 v Kamniku. Za kulturo jezika Opravičen ali upravičen? V osnutku Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik, ki gaje na junijski seji obravnaval občinski svet, se je pripravljaku besedila zapisalo takole. »Za zagotavljanje dodatne prometne varnosti posebnih kategorij udeležencev v prometu se lahko na podlagi veljavnih predpisov in opravičenosti zahtev za zavarovanje pešcev, šolarjev ali v primerih potrebnega umirjanja prometa promet umirja z napravami in ukrepi za umirjanje prometa.« O slogovnih slabostih lega stavka, zlasti ponavljanja istih besed, ne bomo govorili. Vjnašanjeje, ali so zahteve res opravičene. V javni rabi se namreč prepogosto zamenjujeta pridevnika upravičen in opravičen, kar je narobe, saj ima vsak svoj pomen. Kaj je opravičeno in kaj upravičeno? Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika ima glagol opravičiti dva pomena: 1. z navajanjem objektivnih vzrokov narediti, da je razumljivo, možno a) neizpolnjevanje obveznosti, zahteve: prišel ga je oj>ravičil, ker ni mogel na sestanek; opravičili otrokov izostanek; kdor nima naloge, naj se opra-viči jned učno uro b) kako ravnanje, vedenje: ojnavičilga je, da jih zaradi bolezni ne more sfire-jeti, moral se bo opravičiti, drugače mu bodo zamerili 2. z navajanjem vzrokov doseči, da preneha negativno mnenje <> k(>m, čem: hotelgaje opra- vičili ]>red nami, pa se mu ni posrečilo, rada bi opravičila njegovo lenobo. V pravnem jeziku (Pravni terminološki slovar. Do 1991, gradivo. Izdal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU) ima opravičiti še drugačen pomen: naknadno predložiti manjkajoče listine in dokaze zaradi upravičenega zahtevka za vpis v kaki javni knjigi. Opravičeno je tisto, kar se lahko opraviči: opravičen je izostanek zaradi bolezni, opravkov, drugih obveznosti, učenec, tli dijak ima opravičene in neopravičene ure ipd. Zahteve, ki jih navaja Od lok o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik, torej nikakor ne morejo bili opravičene (nepo Slovarju slovenskega knjižnega jezika ne po Pravnem terminološkem slovarju). Upravičen je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika listi, za katerega obstajajo zadostni razlogi: upravičeni pomisleki; upravičen sum; upravičena domneva, ali tisti, ki ima pravico do česa: Upravičen dedič; biti upravičen do otroškega dodatka. Tudi zahteve so lahko upravičene ali neupravičene. Urejevalec prometa bo, upajmo, upošteval upravičene zahteve, torej tiste, za katerega obstajajo zadostni razlogi. Če ne bo tako, bo deležen upravičenih očitkov in upravičene jeze ljudi. MARJETA HUMAR Kamniškemu rojaku Emilijanu Cevcu ob osemdesetletnici Grofje Andeški - s skupno zgodovino na poti v Evropo Mednarodni znanstveni simpozij v Kamniku od 21. do 24. septembra Kamnik jc eno izmed mest, katerih nastanek je tesno povezan z bavarsko plemiško rodbino Andeških. Tu je oh koncu 12. ter začetku 13. stoletja močno zaznamovala potek zgodovinskih dogodkov takratne Evrope. Z uspešnimi di-nastičnimi povezavami so Andeški svoje posesti z Bavarske razširili tudi na ozemlja Prancijc, Madžarske, Italije, področje Erankov-ske, Burgundijc ter nenazadnje tudi Kamničani smo z zanimanjem za zgodovino grofov Andeških v lanskem letu obiskali njihov prvobitni kraj Andechs na Bavarskem. jI ''Vrni .,,////*# Dnevi evropske kulturne dediščine Zveza kulturnih organizacij Kamnik Japljeva2, tel: 83 17556 PROGRAM MEDNARODNEGA ZNANSTVENEGA SIMPOZIJA GROFJE ANDEŠKI S SPREMLJAJOČIMI PRIREDITVAMI islrkUl,swmbm.m Frančiškanska cerkev, Kamnik ob 20. uri &Iek. 22. septembra 2000 Frančiškanski samostan, Kamnik ob II. uri Galerija Veronika, Kamnik ob 19.30 Pobočje Malega gradu, Kamnik ob 21. uri Sobota. 23. septembra 2000 Frančiškanski samostan, Kamnik ob 10. uri Kamnik, Glavni trg ob 10. in ob 16. uri Kamnik, Šolski center R. Maistra ob 19.30 Kamnik, Šolski center R. Maistra ob 20. uri tMelia. 24. septembra 2000 Kamnik, Glavni trg »h K), uri Kamnik, Trg pod Malim gradom ob II. uri * Bachov orgelski ciklus 2000 Koncert ob 250-letnici smrti skladatelja Johanna Sebastiana Bacha Izvaja: Angela Tomanič Predstavitev samostana Tačetek simpozija Odprtje razstave: Predstavitev poslikanih lesenih stropov s poudarkom na cerkvi sv. Miklavža na Grebenu Postavitev: Restavratorski center Ljubljana Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj Gledališka predstava na prostem Kačji sin Izvedba: Kulturno društvo Priden možic, Kamnik Nadaljevanje simpozija Organizirani ogled mesta s poudarkom na srednjeveških (andeških) ostalinah. Predstavitev, odprtje razstave o Bavarski Razstavo pripravljajo dijaki Šolskega centra R. Maistra, Kamnik Bavarsko-slovenski večer ter slavnostni zaključek simpozija Nastopajoči: Mladinska godba na pihala Ftinfsecnland (Bavarska) Mestna godba Kamnik folklorna skupina DU Kamnik Promenadni Koncert Mladinske godbe na pihala Punfsccnland (Bavarska) Koncert Kvarteta kljunastih flavt AIR Predstavitev srednjeveških plesov Kranjski dežel, Istre ter Dalmacije. Grofje Andeški so sedež, svojih posesti na Kranjskem osnovali prav v Kamniku, njihovo nekdanjo navzočnost in pomen pa še dandanes zgovorno potrjuje kamniški mestni simbol, romanska kapela na Malem gradu. Kot rečeno, jc bil obstoj Andeških tudi za slovenske dežele velikega pomena, kljub temu pa so v dosedanjem zgodovinopisju ostali premalo opaženi. Zato smo v Kamniku osnovali projekt C, KO KJE ANDEŠKI - S SKUPNO ZGODOVINO NA POTI V EVROPO, v okviru katerega smo lani tudi s finančno in strokovno pomočjo tujih partnerjev pripravili odmevno razstavo o grofih Andeških. Poleg Kamnika so sc projektu priključila druga slovenska ter tuja mesta: Gornji Grad, Slovenj Gradec, Podsrcda; ter mesta na Bavarskem: Andechs, Diessen, Mun-chen. V letošnjem septembru (od 21. do 24. septembra) pa v Kamniku v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine pripravljamo mednarodni znanstveni simpozij o pomembnosti evropske rodbine Andeških. Sedemnajst domačih ter tujih avtorjev bo tako predstavilo različne vidike pomembnosti grofov Andeških, simpozij pii bodo spremljale tudi številne druge dejavnosti, od koncertov, razstav, predstav na prostem do strokovno vodenih izletov po »Andeških« poteh. Izid zbornika razprav z znanstvenega simpozija načrtujemo za prihodnje leto, v programu pa je tudi pestra izmenjava programa »andeških« mest, vključenih v projekt. Ne nazadnje jc potrebno omeniti, da projekt Grofje Andeški, poleg vključenosti v mednarodno akcijo Dnevi evropske kulturne dediščine, ki poteka pod pokroviteljstvom Sveta Evrope, vključuje tudi sodelovanje Uprave RS za kulturno dediščino. Ministrstva RS za kulturo in drugih subjektov (Pokrajinski muzej Slovenj Gradec, občina Gornji Grad, Kozjanski park Podsrcda), od tujih partnerjev pa zlasti Bavarsko slovensko društvo. Občino Andechs, Zgodovinsko društvo Andechs, Inštitut za zgodovino in zgodovinske raziskave Vechta ter Društvo prijateljev samostana Andechs. V veliko veselje nam jc tudi dejstvo, da smo v letošnjem letu k sodelovanju uspeli pritegnili tudi dijake Gimnazije Kamnik. V času, ko si vsak na svojem področju v Evropi bodisi utrjuje, bodisi šele išče svoje mesto, so kulturne in druge povezave, osnovane na zgodovinskih temeljih, vedno bolj zaž.cljcnc. Poznavanje skupne zgodovine je zato brez dvoma spodbuda za' tvorno in raznoliko sodelovanje sedaj in tudi v prihodnje! Vljudno vabljeni, da sc nam pridružite v odkrivanju skupne preteklosti, začete z A. ANDRK.IA KRZEN vodja projekta Te dni, 5. septembra, ho praznoval častitljiv življenjski jubilej kamniški rojak akademik dr. Emilijan Cevc. Prav gotovo ga Kamničanom ni potrebno posebej predstavljati, vsaj tistim, ki se zanimajo za umetnost in zgodovino. Kjerkoli se namreč dotaknemo pomembnejših spoznanj O kamniški umetnostni preteklosti naletimo na Cevčevo ime. Sodi med pomembne može, znane doma in v tujini, ne samo zaradi časti in priznanj, ki jih je prejel, temveč predvsem zaradi svojih jata ne samo kot vzor strokovnosti, marveč tudi literarne sporočilnosti in končno izjemne delavnosti. V teh kratkih spominskih vrsticah ob jubileju seveda ne moremo, izčrpno podati pomenu dela slavljenca akademika Cevca, o njem le dni izhaja tudi slavnostni zbornik, ki ga pripravlja Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Poudariti pa želimo le nekatere črte, zvezane s prispevkom slavljenca za samo področje Kamnika in s tem tudi nje- Dr. Emilijan Cevc zna svoje neizčrpno znanje predstaviti javnosti, njegova predavanja o kulturno zgodovinski dediščini našega mesta in dežele smo tudi Kamničani z zanimanjem spremljali. (Vera Mejač) znanstvenih del, kot ugledni znanstvenik umetnostni zgodovi- nar pa tudi kot kulturna in znanstvena avtoriteta v najširšem smislu besede. Znan je njegov motto, da je treba bolj kol kulturo človeku, človeka približati kulturi. Emilijan Cevc je danes nestor slovenske umetnostne zgodovine, edini med rednimi člani SA-ZUja iz te discipline, je nosilec več domačih in tujih priznanj (npr. Herderjevo nagrado je prejel, ker je svetu odkrival slovensko kulturno dediščino), nenazadnje tudi častni občan svojega rodnega Kamnika. Njegova življenjska osebnostna drža je služba lepoti in resici. Je pa tudi eden redkih, ki hoče in zna resnico znanosti predstaviti na kar se da lep način. V tem ostaja nam maljšim samo nedosežen vzor. Prav lepota zapisane resnice ga uvršča med tiste naše odlične raziskovalce, ki z veseljem nagovarjajo tako preproste ali tudi drugače izobražene, a vedoželjne in s smislom za lepoto besede obdarjene ljudi. Kako mu je draga slovenska umetnostna beseda spozna bralec, tudi če ni umetnostni zgodovinar, iz. njegove ped literarne pol spominsko literarne knjige o Preprostih stvareh. V njej je nakazal svojo literarno in nazorsko opredelitev, orisal slovensko dediščino in dušo slovenskega človeka, njegove umetnosti in pokrajine, predvsem kamniške, saj je nastajalo delo prav v njegovi deželici »v naročju planin« še v časih, ko niso poznali materialnega bogastva, a so zato bolj bogati duha. Ko jo bomo prebrali in dokončno razumeli, bomo še bolj cenili njegovo drugo,strogo znanosti namenjeno delo. Ni slučaj, da je Kamnik z okolico dal kar dva pomembna moža v umetnostnozgodovinski stroki, poleg akademika F. Steleta tudi akademika E. Cevca. Ne dvomimo, daje lepota narave in bogastvo kulturnih spomenikov tako umetnostno zgodovinskih kot drugih, vplivalo na to, posebno, ker oba ne veljata samo za strogo strokovna znanstvena, ampak sta v kulturo zapisana ludi kot priznana literarna ustvarjalca, oba sta svoje poglede razpela tako rekoč na celotno področje od antike do današnjih dni, oba sla ne samo esleta ampak tudi zgodovinarja. Poleg Steleta je tudi Cevc napisal celotni pregled danes že legendarne, a še vedno ne-presežne knjige Slovenske umetnosti, obema je pisana beseda pomenila glavno izrazilo, oba sta v svoji delih tudi po tej strani ne-prekosljiva in luon mlajšim osteh gove pomembne vloge za slovenski prostor. Njegova zasluga je, da je kol učenec Franceta Steleta prvi apliciral njegove znanstvene smernice na področje gotskega kiparstva, na področje, ki je še danes po njegovi zaslugi najbolje obdelana srednjeveška tema slovenske umetnosti, pa seveda na vsa druga obdobje. E. Cevc in F. Štele sta do danes edina, ki sta svoje moči skoraj enakovredno posvetila vsem obdobjem in problemom slovenske umetnostne zgodovinske stroke. Cevčev pomen za Kamnik pa je nepogrešljiv. Po F. Sleletu in njegovem umetnostno topografskem popisu je Cevc za spoznavanje umetnostnega kamniškega patrimonija opravil več temeljnih študij npr. tako o cerkvi sv. Primoža, vsestransko po arheološki, stavbarski, kiparski in tudi slikarski strani, vključno z analizo slikarstva in kvalitetnega slikarja in ob vsestranski analizi in reševanja vprašanja njegovega avtorja. Posebno pomembne so njegove ugotovitve o najpomembnejšem umetnostnem spomeniku kapeli Malega gradu V Kamniku, ki je po njegovi zaslugi poslal evropski pojem, o kamniški klesarski in stavbarski delavnici, o dveh renesančnih kipih stražarjev v Kamniškem muzeju, vse do pomembnih predstavitev sodobnih kamniških umetnikov, tako zlasti M. Maleša, ki ga je že pred nastankom njegove galerije v Kamniku v mnogih spremnih tekstih in razstavah temeljilo predstavil. Še bi lahko naštevali, a bodi dovolj. Njegov pomen za Kamnik ni pretežko ugotovili, če samo odpremo starejše številke Kamniških zbornikov in njegove razprave, ki pomenijo temeljni prispevek ne samo za kamniško ampak tudi slovensko in zatorej evropsko umetnost, ki segajo od antike pa vse do 20. stoletja. Prav podobno in z nič manjšim žarom in kvaliteto so pomembni njegovi prispevki k umetnostnozgodovinski podo bi škofjeloškega ozemlja, za katerega je po številnih razpravah analitično napisal celo umetnostni diagram in je v skoraj vsako številko Loških razgledov napisal zelo pomembne članke, kar pa seveda ni nastalo brez pobude odgovornih, ki so nekdaj skrbeli za to našo nekdaj najkvalitetnejšo publikacijo iz krajevne zgodovine. Čeprav je srednji vek, posebno gotika njegovo specialno področje, je odprl in pionirsko obdelal nekatere temeljne teme iz slovenske umetnostne zgodovine. Omenimo le slikarstvo 17. stoletja, pomemben je njegov prispevek o deležu nekaterih italijansko delujočih kiparjev v kamnu in vsega kiparstva med gotiko in barokom. Spremljal in promovirat je prenekateregu našega pomembnega umetnika 20. stoletja, (B. Jakca, M. Makepam, L. Spa-cala). Vseskozi je spremljal tudi nekatere manjše, u zanimive in lokalno pomembnejše umetnike. Omenili velja vsaj kratke zapise skoraj vseh kamniških likovnih ustvarjalcev od podoburjev in umetnikov. Skoraj ni vrednejšega pojava na kamniškem likovnem področju, ki mu ne bi posvetil nekaj vrstic. To je s posebnim poudarkom in ljubeznijo vidno že v vseh njegovih velikih sintetičnih knjižnih delih pa tudi v drobnih zapisih oh raznih obletnicah. Svoj ugled je zastavil v zadnjem času, upamo, da ne zaman, tudi ob nesrečni »velemestni pozidavi« Kamnika ob enem najpomembnejših slovenskih arhitekturnih spomenikov, da, celo evropsko pomembnem spomeniku kamniškem Malem gradu. V spominu so mi ostale besede, ko nam je še pred desetletji zatrjeval, da je me sinu ljubljanska podoba že izgubljena, pa je zato vredno obiskovati, živeti m delati v podeželskih mestih, katerih lepota je ostal še kolikor toliko neokrnjena ... Lepoto sije vzel za merilo, za svoj predmet in jo tudi z njemu lastno neizmerno lepoto razdajal v pisani in govorjeni besedi, doma in po svetu. Kljub poliglot-skemu znanju se ni nikoli sramoval najljubše govorice, jezika svoje matere in domovine. V svoji znanstveni disciplini je z.aslu žen tudi za slovensko razumevanje evropskega sveta, katerega sicer obrobni del, smo Slovenci vedno bili. Temu je posvetil več kot kdork/di drug iz. njegove stroke. Njegova dela bodo brali tudi zaradi zapisane lepote v njih še mnogi rodovi. Kljub častitljivi obletnici in letom, v katera stopa, ne dvomimo, da bo slavljenec še mnogokaj storil, še naprej zastavljal svojo besedo, ne samo v prid lepoti ampak tudi resnici. Spoštovani kolega in dragi prijatelj Kamnika, želimo Vam še mnogo zdravih in ustvarjalnih let in trdno zavest, da ste storili več kot ste bili dolžni storiti. Kličemo Vam Ad multos annos! MARKO LESAR SOIA ZA TUJE JEZIKE DOMŽALE Ljubljanska 1 10 TEL./FAKS: 01/724-30-89 TEČAJI TUJIH JEZIKOV NEMŠČINA - ANGLEŠČINA - ITALIJANŠČINA VPIS: do 14. septembra 2000 od 9h do 13h in od 16h do 1830. PRIČETEK TEČAJEV: 18. SEPTEMBER 2000. Novice iz Kinološkega društva Kamnik Šolanje psov V začetku marca 2000 je naša pasja dolina ponovno doživela svoj znani »hov-hov« živžav, saj so se začeli spomladanski tečaji šolanja psov. Obvestila preko radia Hit, Kamniškega občana in vscbolj priljubljenega inter-neta so privabila v naše vrste številne nove lastnike psov z željo izšolati in vzgojiti svoje razposajene navihance. Imeti psa je naravnost čudovito. Vedno se te veseli, zvest je, zvabi te na sprehod, te varuje in brani. Vendar jc za popolno sožitje med vonikom in psom potrebno, da lastnik psa razume, za to pa se mora poglobiti v njegov razum. To je tako, kot sc človek nauči novega jezika, da bi se lažje in boljše sporazumeval. Vsi tečajniki so z veliko vloženega truda pridno spoznavali sposobnosti svojih psov. Ob strokovni pomoči inštruktorjev so iz treninga v trening pilili ubogljivost psa in vedno znova spoznavali, da je psa mogoče uspešno šolati le, če so mu postali partnerji in če so v njem zbudili močne interese PLANINSKI KOTIČEK Alpinistični tečaj 2000/2001 Nova alpinistična šola oziroma alpinistični tečaj se bo začel v četrtek, 14. septembra, ob 19. uri v prostorih Planinskega društva Kamnik na Šutni 42 v Kamniku in bo trajal predvidoma do maja prihodnjega leta. Na začetku bo uvodni sestanek, na katerem bodo dane osnovne informacije. Tečaj bo vodil Klemen Mali. Ko bo odšel plezat v Patagonijo, ga bo začasno nadomestil Metod Humar oziroma Blaž. Vrabec ob pomoči ostalih članov AO. Kdor bi rad obiskoval ta tečaj, mora biti zdrav in star nad 18 let, pogojno pa nad 16. Zgornja meja starosti ni določena. Zelo zaželeno je tudi, da ima osnovno planinsko opremo in čim več hribovskih izkušenj, da se na tečaju ne bi izgubljalo časa z učenjem osnovnih planinskih veščin hoje po poteh in lahkem brezpotju, poznavanju domačih hribov in podobnim. Če kdo ne bi mogel priti na sam začetek tečaja, se mu bo lahko pridružil tudi še kakšen teden pozneje. Odprava v Peruanske Ande je doma 7. julija letos je poletela v Peru odprava,- ki so jo sestavljali kamniški alpinisti Aleš HOLC, Aljoša MARKAČ, Matej MOŠNIK, Matej VRABEC in starejši alpinistični pripravnik Jure PREŽELI. Domov so se vrnili 19. avgusta. Obiskali so Cordillero Blanco v Peruju in izpolnili tri četrtine zastavljenih ciljev. Na začetku so vsi v štirih dnevih v okviru alklimatizacije prišli na 5752 m visoki Pisco. Nato so tudi vsi splezali po Ferrarijevi smeri še na 5947 m visoki Alpa-mayo. Vzpon na 6768 m visoki Huscaran, čeprav so ga oblegali kar 8 dni, jim je pa preprečilo slabo vreme. Pri tem so se zelo veliko naučili o organizaciji odprav, aklimatizaciji in bivanju na večjih nadmorskih višinah in plezanju v snegu in ledu in tudi ugotovili, kako na njih same vpliva večja nadmorska višina. Bojč ODVETNIŠKA DRUŽBA C UČAKAR & VRVIŠČAR Q O.P. KAMNIK O odvetnik SILVESTER UČAKAR Sporočamo, da smo se preselili v nove poslovne prostore v Kamniku, Steletova 8a (poleg SKG). Tel.: 041-614-308 01-83-10-960 faks: 01-83-10-965 E-mail: Silvest@siol.net Arboretum Volčji Potok Telefon: Prodajni center: 839 45 33, Vrtnarija Kamnik: 831 43 07, Projektiva 831 43 11, Cvetličarna Arboretum Domžale 721 63 23 V Arboretum u Volčji Potok nudimo bogato izbiro okrasnih* rastlin, okrasnih čebulic in vsega potrebnega za ureditev in oskrbo vrta. KUPON ZA POPUST S tem kupončkom lahko pri nakupu zunanjih okrasnih rastlin v Prodajnem centru Arboretuma uveljavite 10 % popusta. do vsega dogajanja v bližini vodnika, zato je večina vaj slonela na igri in nagrajevanju psa. Motiviranost vodnikov za delo je preko celotnega tečaja nihala, vendar jc inštruktorjem uspelo pri večini tečajnikov obdržati zavest, da brez timskega dela in pozitivnega sodelovanja ne bo dobrih rezulatov. Usposabljanje psov je potekalo v okviru vseh treh klasičnih disciplin: v poslušnosti, sledenju in vajah obrambe. Treningi so potekali redno ob torkih in četrtkih, delo pa jc bilo resno in sistematično. Delalo sc jc po enaki mčtodi, vendar jc bilo vedno dovolj elastičnosti za prilagajanje posameznemu psu. Glavni cilj šolanja je bil pri psu izbrati in razviti vse njegove dobre in koristne lastnosti in doseči, da pes navade, ki nam v civilizirani družbi niso potrebne ali pa so celo neprimerne, opusti. Pes po končanem šolanju tako postane znosen in koristen član družine. Drugi cilj šolanja pa je bil priprava psov na zaključni izpit po končanem tečaju. (nadaljevanje prihodnjič) ŽELITE ŠOLANEGA PSA? V KI) Kamnik %a boste lahko izšolali sami v onem od naših tečajev: - mala šola za pse do 7. meseca, - osnovni tečaji po programih A, B in C - nadaljevalni tečaji I, II in III, • - šolanje v agllitvu, - šolanje za Iskanje pogrešanih oseb, - šolanje za reševanje v plazovih in ruševinah. Tečaji so se že začeli, možnosti vpisa pa so še do četrtka, 14. septembra. - Pohitite, število tečajnikov je omejeno! Informacije po telefonu 825-139 ali 825-278. Kamničanu naslov državnega prvaka Plavalci Plavalnega kluba Kamnik so v pretekli sezoni dosegli veliko posamičnih uvrstitev na zmagovalne stopničke. Luku Prodniku naslov članskega državnega prvaka. Plavalna sezona se deli na zimsko v 25-metrskih bazenih in letno v 50-me-trskih bazenih. Člani Plavalnega kluba Kamnik, ki vadijo pod strokovnim vodstvom petih trenerjev (Vlada Han-žekoviča. Rada Ogrina, Alenke Pire, Irene Milenkovič in Vlada Vučka), se od oktobra pa vse do junija vozijo v pokriti olimpijski bazen v Kranj. To jim vz.ame kar precej časa, če vemo, da so treningi vsak dan. Priz.anešeno jim je le v poletnih mesecih, ko je na voljo kamniški bazen. Plavalci so se vse leto udeleževali različnih tekmovanj doma in v tujini, kjer so dosegli vidnejše uspehe. Letošnja letna sezona je bila še posebej uspešna, saj so dosegli prvo člansko zmago v novi državi. Državni prvak v disciplini 50 metrov delfin je poslal Luka Prodnik, ki je poleg z/nage nanizal še kup drugih zavidljivih rezultatov, ter zmago v osebnem življenju, saj je zbral 31 maturitetnih točk! V kategoriji dečkov in deklic je presenetil Grega Avgust Sušnik, kije postal državni prvak na 200 metrov prosto, ter osvojil dvakrat drugo (400 m prosto in 150 m prosto) in enkrat tretje mesto (100 m prosto). Za zaključek olimpijske sezone se je v organizaciji Plavalnega kluba Kamnik na bazenu Pod skalco odvijalo državno prvenstvo za mladince in kadete. Malce jim je zagodlo le deževno vremeMjub temu pa so bili doseženi odlični rezultati, med njimi tudi nekaj državnih rekordov. Tudi domači plavalci so v kategoriji kadetov stali na zmagovalnem odru. Tina Alpner je bila druga na 50 m prosto, Peter Hribar tretji na 50 m prosto in 200 m hrbtno, ter kadetska štafeta tretja na 4x200 m prosto v postavi Anž.e Baloh, Peter Hribar. Rok Baje in Nejc Mikuš. Tudi Petra Jeras in Sandra Zore sta se uvrščali v popoldanski finale, med osem najboljših. V mlajšem letniku velja omeniti predvsem Anžeta Kumarja in Jošta Svetca. Ne smemo pa pozabiti najmlajših tekmovalcev plavalnega kluba, ki so prav tako nastopili na državnih prvenstvih, toda njihov čas šele prihaja. Kamniški plavalci se udeležujejo tudi maratonskega plavanja, kije pri nas šele v razcvetu. Tu je potrebno omeniti Blaža Bajca, kije na državnem prvenstvu v maratonu na 5 kilometrov v Velenjskem jezeru osvojil tretje mesto. Mesec dni počitnic prav hitro mine, nova sezona že trka na vrata, zato se plavalci zberejo septembra in pričnejo s suhimi treningi, ki jih kaj kmalu zamenjajo mokri. Vsi doseženi rezultati v pretekli sezoni jim bodo zagotovo motivacija za še boljše letošnje delo. Največja težava je. da v Kamniku ni zimskega plavalnega bazena, ki bi ga s pridom uporabili tako plavalci za .treninge kot občani za rekreacijo. S tem bi zmanjšali plavalno nepismenost in povečali varnost mladine, kasneje odraslih. Naj končani z mislijo starih Rimljanov, ki so bili mnenja, da spada plavanje poleg branja in pisanja v splošno razlgedanost. ALENKA PIRC RTV - HiFi SERVIS PRODAJA AVDIO IN VIDEO KASET! POPRAVILO RAČUNALNIKOV KVARK d.o.o.. Ljubljanska c. 21e, KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Streh ovec Potočnikova 15, Domžale teU 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h GORSKO KOLESARSTVO Trojna zmaga mlajših članov na domačem terenu pokala A-A Na veliki šmaren je bila v Kamniku največja kolesarska dirka doslej. Finale mednarodnega pokala Alpe-Adria gorskih kolesarjev v krosu z udeležbo 155 tekmovalcev iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. V elitni članski kategoriji je slavil profesionalni kolesar firme Full l)ynumix 32-letni Ma-uro llettin pred Alešem Habetom iz Črnega Vrha, ki pa je slavil v skupnem seštevku tega pokala. Kot tretji je v cilj na Samčevem prehodu zapeljal Jeseničan Lenart Noč. »Proga ni preveč po mojem okusu, preveč spretnosti zahteva. Tokrat se je poznalo, da manjkajo nekateri vaši najboljši. (V jutru pred dirko sta Golčer in Štrancar že odšla na evropsko prvenstvo, op. p),« je priznal Bettin, kije po drugem mestu v Vnanjih Goricah v nedeljo, v ponedeljek zvečer nastopil tudi na nočni dirki v Benetkah. V torek dopoldne je bil Že v Kamniku. Profesionalizam pač. Njegov največji uspeh je drugo mesto iLM Med mlajšimi člani so Tadej Trobevšek (v sredini), Boštjan Les (levo) in Luka Pustoslemšek (desno) dosegli trojno zmago kolesarjev Calcita na dirki Alpe-Adria v domačem Kamniku. na cestni dirki svetovnega pokala Amstel gold race na Nizozemskem izpred štirih let. Ob odsotnosti sicer prijavljene Italijanke Paole Torcutto (bron z svetovnega prvenstva) je Skof/eločanka Blaža Klemenčič z zmago vodilno Italijanko prehitela v skupnem seštevku A-A. Nad njenim pogumnim in spretnim premagovanjem korenin, ozkih poti, ter tudi spusta čez smučarsko skakalnico so bili navdušeni tudi številni gledalci, ki so se še posebej raziivel nad trojno zmago domačinov Calcita med mlajšimi člani. Tadej Trobevšek, podprvak in tudi tonski zmagovalec lega pokala, je osvojil absolutno četrto mesto. »Če sem zaradi pika treh sršenov moral izpustiti slovenski pokat, sem bil vsaj spočit. Zmaga na domačem terenu je res nekaj lepega,« se je ob Boštjanu Lesu in Luki Pustoslemšku veselil »Tady«. Boštjan Les, kije lani slavil med mladinci v pokalu A-A je celo strgal verigo v predzadnjem krogu, skoraj cel krog nato pretekel peš, da hi dobil pomoč ob progi. To je bila prva in tudi edina trojna zmaga kolesarjev katerega od klubov v triletni zgodovini tega pokala. Tudi ostali Kamničani niso zaostajali. Ana Podpečan (Svvalch, Ljubljana) je med dekleti osvojila tretje mesto. Med mlajšimi mladinci je na tretjo zmagovalno stopničko stopil Boštjan Hribovšek. Fenomenalno serijo zmag pa med dečki nadaljuje tudi Luka Kodra. Trojček iz Tuhinjske doline dopolnjuje Domen Berlic, ki je v skupnem seštevku pokala na tretjem mestu med mlajšimi mladinci. Poročilo s podelitve sledi. »To je zame daleč najlepše prizorišče V Sloveniji. Start in cilj v središču mesta daje dirki čisto drugačen mik kol jo ima nekje daleč v »Kočevskem Rogu«. Poleg tega gledalci na vijajo pra v za vse. To mi je še posebej všeč.« Tako je prizorišče pohvalil Lenart Noč. Za nemoteno izvedbo je poskrbelo vsaj 50 Kam-ničanov od sponzorjev, sodnikov, redarjev, reševalcev, lastnikov parcel, sosedov, ki z. dobro voljo pomagajo v dobrobit športu. Vida Uršič ponovno srebrna Deutschlandsberk, Si. Johann - Čeprav o Vidi Uršič v zadnjem času niste veliko slišali, pa kolesarka iz. Bistričice ne počiva na zasluzenih lovorikah. Na evropskem veteranskem kolesarskem prvenstvu v Deutschlandsbergu na avstrijskem Štajerskem je Vida Uršič osvojila srebrno koljano v cestni dirki in tako ponovila lanskih uspeh. V šprintu glavnine je bila najhitrejša Rusinja Ljubov Vassalkova, Vida druga, lanska prvakinja kategorije I) 3 Francozinja Mestre je bila tokrat peta. Na svetovnem veteranskem prvenstvu v St. Johannu na Tirolskem je po seriji kolajn Vida tokrat osvojila peto mesto. Zmagala je Američanka Joy Shaffer pred Vassalkovo. »Že na startu je uradni napovedovalec toliko časa govoril o meni in mojih uspehih, da so me vse, tudi tiste, ki me niso dobro poznale, začele gledati z čudnimi očmi. Tudi v klanec so dolgo časa samo opazovale, kaj bom storila. Ko pa so videle, da mi ne gre tako dobro, kot mislijo, so dobile še več volje. V zadnjem delu smo v zasledovalni skupinici trdo lovile, a najboljših treh nismo ujele,« pripoveduje, Vida. Prvenstvo, na katerem nastopi čez 2500 starejših kolesarjev iz. vsega sveta, je svojevrstni dogodek. METOD MOČNIK ŠD »VIRTUS« Duplica - KARATE sekcija Mengeška 3, Kamnik, tel.: 83-12-718 Uspešno in ambiciozno karate društvo vabi v svoje vrste nove člane in članice. Zahteve: - starost najmanj 7 let, zgornje omejitve starosti ni, - redna udeležba pri vadbi. Nudimo: - strokovno vodene treninge, - udeležbo na seminarjih doma in v tujini. Udeležbo na tekmovanjih doma in v tujini, - napredovanje in brezplačno opravljanje izpitov (do 3 kyu), - kvalitetno prijetno preživljanje prostega časa - izleti, pikniki, letovanja - in še obilo drugih prijetnih doživetij in dosežkov ... Pridružite se našim zadovoljnim in uspešnim karateistom vsak ponedeljek in petek od 19. do 20.30 v telovadnici Šolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku vse do vključno 6. oktobra. Informacije tudi po GSM 041/695-335. i )r.j Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) S 812-637 Poleg različnihjedi po naročilu vas vabimo na dve vrsti dnevno svežih malic po 550 tolarjev, dnevna in sobotna kosila, bogata nedeljska k°^^||^^ Posladkate pa se lahko 7. našimi § znamenitimi palačinkami z najrazličnejšimi '''^^^StMiti nadevi. ^WfM^^ Možnost rezervacij za zaključene družbe. Ob dnevih narodnih noš še posebej priporočamo okusne jedi z žara! V TRGOVINI obutev Kopitarna Sevnica PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 83 12 250 ODPRTO OD 9. DO 19. URE, OB SOBOTAH OD 9. DO 13. URE. •t I I I I I I I I I I I I I I Novi Seat Leon. Zanesljivost, ki ne pozna ovir. Pogumno srce in varen objem. Leonovi vrhunski Edini pravi sistemi za zagotavljanje aktivne in pasivne zmagovalec, varnosti so vaša najsodobnejša zaščita. Z antiblokirnim sistemom (ABS), elektronsko porazdelitvijo zavorne moči (EBD) ter čelnima zračnima blazinama v kompaktni potniški kabini boste vozili zanesljivo in lagodno. Ima vse, kar odlikuje resničnega prvaka. Naj vas zapelje z bogato paleto osnovne ter dodatne opreme. In ostane vaš za vedno. #,•<•»"•»> mf»,u„m nfi—r,,^, JI,«*.,*,««««. ..........» I;......... f......i t Samo pri vašem trgovcu. Avr0 ć&uvu^-- ob kamniški obvoznici, tel. trgovina: 01/831 49 90, tel. servis: 01/723 66 66 Gostišče »Pri Olgi« Cibašek Olga Moste 1/e, Komenda ^ 83 41 42d V do I3h | I-----------__ —_ —___J DOSTAVA KURILNEGA OLJA Marjan Dragar, Vrhpolje 280, KAMNIK POKLIČITE NA NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO: 061/83-91-582 ALI 041/691-325. Tomšičeva 1 7, Kamnik, tel 83 91 888 VAM NUDI PO UGODNIH CENAH: PVC POSODO ZA ZELJE od 27 do 200 I, RP SODE ZA VINO IN SOK, kozarce in pokrovčke za vlaganje, kristal, posodo, porcelan, barve, lake, Jupol, gašeno apno, cevi za zalivanje in razne priključke, pipe Armal, kolesa Rog in še in še... Strokovni nasveti iz sobopleskarske stroke. Velika izbira aranžiranih daril. Će nimate idej za poročno ali kakšno drugo darilo lahko podarite tudi naše DARILNE BONE. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča! S4M Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-37-045 e-mail: st@sam.si OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več. t NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO >- KRITINE. BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE HIDRO IN TERMO IZOLA CIJE ^APNO, CEMENT, MALTIT >• FASADE IN FASADNE SISTEME BAUMIT, JUB in TIM >* SCHIEDEL DIMNIKE *- ARMA TURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO > ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA >■ OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO >• TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA NUDIMO VAM MOŽNOST DOSTA VE Z A VTOD VI GA LOM IZKORISTITE AKCIJSKE CENE DEMIT IN JUBIZOL FASAD, STREŠNIKA TONDACH BOBROVEC, LEPILA MALTEX, PURITENA ter ugodne cene za ostale gradbene materiale v septembru! V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, oh sobotah pa od 7. do 13. ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM! Internet: WWW.SAM.SJ RENAULT Stisnimo jih! Pomislite na varnost, preden vas prevzamejo čustva! Čas je, da izročite vaše dotrajano vozilo v roke Renaulta in tako poskrbite zase, pa tudi za druge udeležence prometa. Če je vaš registrirani avto starejši od to let, ga do 30. septembra pripeljite v naš salon, kjer bo ob nakupu novih, varnih modelov Renault vreden celih 200.000 tolarjev*. * Odločitev za nakup vozila v tej akciji izključuje druge akcijske ponudbe. www.renault.si Avto Car d.0.0. Svetčeva 1, Mengeš ^01/72 37 414 1 Združeni NAPREDEK KOČNA TABOR // / VELE prijeten nakup UGODNA PONUDBA IVI OPREMI KAM ■ -.1,0% 21 delna garnitura posode iz nerjavečega jekla, 20.990,00 SIT samo 7.890,00 SIT 20% *p^P^M naku -.60,1 9g^PVmski popusts p^rj, 0 ■HtrjmJj Dom oprema Kamnik, Ljubljanska cesta 1C, -, Ml ,, |l.„ ■ ■ ■ ... ■ . ,-V'"-"I KNJIGARNA In PAPIRNICA GLAVNI TRG 11, KAMNIK TEL: 01/831-73-21 jjjjjJJJl Zli-inženiring d.d. INFORMACIJE IN PRODAJA: FOTOKOPIRNI PAPIR ^UGODNOg- MATERIALI ZA UKOVNO USTVARJANJE Ugodno v Blagovnici Metalka Kamnik 15% n v stoli, mize, klopi, ležalniki, hladilne torbe. Na lokaciji gradnje: Usnjarska 6, Kamnik Telefon: 01/ 831 75 23 Vsak dan:od 9. do 17. ure V soboto: zaprto Možnost preprojektiranja. Velika izbira materialov. Ugodni plačilni pogoji. Stanovanja od 33i7fdalje. Poslovni pr. od 22nf dalje. V samem centru mesta. Vele Trgovska družba d.d., Domžale, Ljubljanska 64 L- tfTi -*! * I ■ Hn.1 "w izjemno ugodni namenski ajp stanovanjaL iz nerjavečega jekla, širine 40, 50, 60 ali 90 cm visokotlačni vodni čistilec m no I ^fj;:...... d.o.o. Bakovnik 5a, Kamnik tel: 830-3500 faks: 831-2954 SPLOŠNO GRADBENIŠTVO TEŽKA IN LAHKA GRADBENA MEHANIZACIJA ahačič Domžale, servis r?s?™Yoa^ TPOnVTNA te'-061/72-42-107 IKbrUVlINA faks: 061/719-475 prodajalna izdelkov gorenje Ambrož anna FIAT PUNTO 1.2 SX60 KM/3V Oprema: zračna blazina, servo volan, el. stekla, centr. zaklepanje, barvni odbijači, potovalni računalnik... Cena od 1,647.800 SIT Dobava takoj. TESTNA VOZILA I 2000 BRAVO 80 SX 2.070.000 sit BRAVA 80 SX 2.120.000 sit PALIO 75 SX karavan 2.050.000 sit PUNTO 130 HGT 2.950.000 sit SEICENTO 900 YOUNG 1.215.000 sit Ugoden kredit - staro za novo - položnice PRODAJA VOZU.: Lahovče 2, tel.: 04/2529 07» SERVIS VOZIL: Lahovče 40, tel.: 04/2529 050 IZKORISTITE ZELO UGODNE CENE, brezplačna dostava in možnost nakupa na več obrokov Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure METALKA TRGOVINA ^ METALKA (rni TRGOVINA