List 17. m v • lecaj XLYIII I I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. V Ljubljani 23. aprila 1890. Obseg: Kako zeleno krmo ohraniti sladko. Novo posajena drevesa, ki ne poženo Proti gosenicam ! Kako se dobi več sadja in večega od brajdnih dreves ? — Pravila za škropljenje trt proti strupeni rosi (rji.) Razne reči. Vprašanja in odgovori. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Naši dopisi. Novičar Go^podari^ke stvari. pak. Največe da trava Kako zeleno krmo ohraniti sladko. Nekoliko zato, ker je visoko c. kr. kmetijsko mini redil krmj vpli\ ednosti se živina zgubi vsled skisanja mnogo počasi privadi taki in poleg tega slabo sterstvo pozvalo našo izpodbuja kmetovalce, kmetijsko da družbo kranjsko, naj si napravljali stisnene (sprešane) zelene krme, ki ostane sladka ter se ne skisa, nekoliko pa zato, da sploh obvestimo naše čitatelje o ne da ni nič kaj posebno zdrava i na okus mleka in še slabše na okus masla. Iz gori navedenih vzrokov so uže dolgo časa mi si ohranili zeleno krmo ostala sladka, nepokvar slili angleški gospodarji, kako 9 jo sušili tako da bi jena, užitna in da ne izgubila tečnosti. To se jim kmetijskem napredku, priobčujemo naslednji članek, ki je v resnici posrečilo pred nekaterimi leti, in danes je 86 dostaje te reči. Na Dolenjskem je neki grajščak način toliko dovršen da je iz gori omenjenih vzrokov Hko poskušnjo uže naredil, a ljudje so se mu močno > o njem poročati vsaj na kratko slovenskim rc; ali. Morda se mu je ponesrečilo. ker ni prav ravnal, kajti delati je potreba najnatančneje, a reč sama na sebi je pa vendar prav pametna J če je primerna in ako je o pravem času zvršena. Koder seno ali otavo vsako leto lahko posuše. tako spravljanje trave ali detelje nima nobenega pomena naša dolžnost gospodarjem. Predno pa bodemö pisali o predmetu samem, hočemo poprej našim čitateljem povedati nekaj o prirodo- slovji, da bodo potem laže umeli osnovno podlogo temu ohranjevanju krme ter vedeli ceniti posamezna dela pri tem ravnanji. drugače je pa ) koder • # Jim to delo redno ovira Vse, kar nastaoe Da svetu vsled životne moči to dež. Pri nas imamo , hvala Bogu kozolce, ki se sicer iajcem zde nespametni, a so vendar veliko vredni. Po teh kozolcih lahko vsakovrstno poljščino brez velikih ovir sušimo. Koder so pa razmere drugačne, ali kedor si hoče pa pr. repno perje ali cimo, zeleno turščico itd. , o ka- ohraniti sladko, a ne skisano, tam je pa način, terem hočemo pisati, gotovo vreden poskusa. Lastnosti nekaterih rastlin, vremenske razmere itd. takisto dobro presušeno in prekajeno svinjsko meso ne 80 dale uže marsikateremu kmetovalcu premišljevati, zgnjije ter se drži mnogo let. Stari Egiptčani so znali so rastlinske in živalske tvarine, razpade in se razkroji po smrti dotičnega bitja, in tisto, kar se naredi ob razpadu in razkroji, da tvarino, iz katere vzraste novo bitje. Smrt enega bitja, da življenje drugemu. Razkroj živalskih ali rastlinskih ostankov sicer provzroča med drugim tudi zrak (kisik), a to le počasi. Dobro posušeno seno na pr., če je shranjeno v suhem prostoru, lahko postane stotine let staro, predno popolnoma strhleni; kako jih popravil ali odpravil. Posebno Angleži, ki mrliče hraniti na tak način, da so danes čez 4000 let 'majo jako vlažno in zato malo ugodno vreme za sprav- dobro Ijanje sena, poskušali so, kako obranili zeleno rmo ohranjeni, meso je sicer posušeno in trdo kot Nasprotno pa, če leži trava kamen, a vendar ne gnjilo zdravo, lo je, da bila takega okusa ne zadahnila, ne splesnila in da bi ali mokro seno na JO ž rada uživala Sicer prične gniti in kupu, mesu pa na vlažnem zraku, hitro razpadati. Kaj je temu vzrok V je naprava tako zvanega kislega sena znana, podobna stvarce, ki prihajajo iz zraka in ki se napravi kislega zelja. Sk'sauo seno ima pa mnogo precej ugnezdijo v vsakem odmrlem bitji > kakor lao J je dovolj vlage, toplote ia zraka. Te rastliüske stvarce ki 80 največkrat tako majhne, da jih vidimo le z droboo-gledom, imenujemo glivice. Ako ni vlažno, ne rasto glivice. Suho seno ostane zdravo, vlažno pa zrak je potreben glivam 25 debela bruna io sicer tako, da pokrijejo ploskev 3-2 ^ široko lu 7 dolgo. Na ta bruna se denejo zgnij e. Tudi dolgi drogi in vsaki strani sicar šest drogov. Ti drogi segajo na po 40 v rast. Mleko skisa čez podložena bruna. Na droge na se polože deske katere se pribijejo z žeblji na nje. Na zraku, ako pa deneš dobro, sladko, sveže mleko v plo- deske se poI(,ži plast slama, in potem se prične polagati ščevinasto posodo, katero napolniš do vrha ter jo zalotaš, ostane ti mleko. ker ne zdravo. Tudi f C meso ostane ti toliko časa zdravo, dokler je zmrzlo. zelena k?ma. Dva moža jo enakomerno trosita ia z no-prihaja v posodo nič zraka, gama tlačita. Vrh kupa visi na obe strani, da more de- plastjo oplota je potrebna tem glivam. Zmrzlo že kati m vOkrit z 10 debelo me, na kojo pride po 7 tudi prevelika toplota uduši glivam rast. Slavni francoski se potegnejo štiri verige, in učenjak Pasteur naredil je poskušnjo in preveril se, dolgih drogov. Oez drog sicer po Končue verige se denejo precej bliz roba vse te glive poginejo ob toploti, ki je veča nego 50" C. strani sta po dve motovili Na to izkušnjo se opira shranjevanje marsikaterih kateri se 2 verigi navijata. Ta motovila reči ter tudi sena po načinu, katerega hočemo popisati senenemu vozu narejena ) narazen. Na vsaki dolgi, na kakor pri nekoliko močnejša, s tremi (vinti), po so Predno pa pričnemo, hočemo še nekatere vzglede navesti, železnimi obroči okovana in pod droge, kateri segajo Namolzeno mleko ima uže v sebi glive, kate e ga bodo čez bruna, položena. IVIatovila imajo po dve ročici, s ka- skisale. Nalij pa tega mleka v steklenko in dobro jo terima se navija. Ročice morajo seveda biti pretične. zamaši z zamaškom ; steklenko deni potem v vročo vodo navijanjem verig na motovila se krma stiska, in sicer za toliko časa, da bode mleko toplo med 60 do 70® C. jako silno. Kadar je kup stisnen in je v njem toplota Ta toplota uniči vse glive, in mleko ti ostane sladko dosegla 70® C. in ako se vsake tri do štiri dni vnovič najmanj en teden, to je toliko časa, a skozi zamašek nekaj pride zopet verige privijejo, napravi se krma, ki je novega zraka, ž njim pa drugih ž sladka ter je gliv. Ako narediš ravno tako z moštom, ostane rada je in ki je toliko vredna, kolikor tudi Nekaj zunanje strani je seveda kisle, to pa nič ne de, ker se delj časa sladak, ker so uničene za nekaj časa glive, ki lahko odstrani. delajo, da mošt kipi. Preidimo toraj reči. Glavna reč pri tem delu je seveda pravilno sti- Recimo, da smo pokosili skanje ter tako ravnanje da se krma lahko in hitro jeseni bujno rastočo deteljo, a vreme nagaja, in ni je zgreje do 70® C. Prav bujno rastoča detelja ima preveč mogoče posušiti. Ako jo pustimo na njivi, izpere jo dež, vode v sebi, zato naj nekaj ur, predno jo na kupu sti- zraku, da ovene. Uže precej zrelo travo na kup zvozimo ter stisnemo. Ako se m tako bode J večemu še za nastil. Ako jo zmečemo snemo. leži na na kup, zgreje se in postane popolnoma neužitna. pa hko takoj vendar je mogoče tako deteljo ali travo, zeleno turščico kup zgreje do 70 o ukončajo se vse glive, zrak se s itd. tako shraniti za zimo. a ostane sladka in užitna. stiskanjem iz kupa spravi. in tako se krma ne more To pa tako : Deni zeleno in nekoliko uvelo krmo v jamo, kisati ali gniti, Toplota se meri z železno cevjo, katera ki je ob/idana. Z zraRom pridejo med krmo tudi glive, se zabije v kup, in vanj se potisne potem toplomer. in te jo prično kmalu kvariti, a to ne precej ampak Seveda je to cev vselej sproti v kup zabiti, pa je ne v šele tedaj, kadar se poprej zgreta krma zopet nekoliko njem puščati, ohladi. Zakaj šele takrat? Zato ker se krma zgreje nad 50® C, a ob tej toploti so vsb glive uničene Gniti začne krma šele, kadar se shladi in kadar se je lotijo nove v glive. Ako hočemo torej krmo dobro ohraniti, treba jo je potem, kadar se zgreje od 55 do 60® C, obvarovati Novo posajena drevesa 5 ne v pozeno. Večkrat se pripeti, da novo posajena sadna, lepotna in divja drevesa ne poženo, dasi imajo zelen, gladek novih gliv iz zraka, in ker so prejšnje vse uničene, ni lub. To se posebno rado zgodi, če se sade ob mrazu, mogoče, da bi krma potem še gnila, ker ni v njej več ali pa pozno pomladi, in celo če so se precej posušila gliv, katere ravno provzročujejo gnilobo. Obvarujemo jo ob prevažanji. Oberdick je že v petdesetih letih objavil pa ; ako jo močno stisnemo precej potem, ko se je zgrela neki način, kako naj se ravna s takimi drevesi > ki pa od 55 do 60® C., in stianeno hranimo dotle, kadar jo še sedaj vzlic izvrstnosti svoji ni občno znan. Drevesa začnemo rabiti. Ker so pa izkušnje pokazale, da se ob se vzamejo iz zemlje, in korenine z ostrim nožem ob- stenah teh jam kakih 10 na debelo vendar nekaj režejo tako, da pride obrezan ploskev na dno jame, krme skisa in sicer ravno toliko, kolikor po kupih, ka-' potem se nekaj ur postavijo v čisto vodo in posade v tere naredimo nad zemljo, zato je bolje, ako ne delamo drugič. Uspeh je čudovito hiter in tem gutovejši, če se takih dragih jam, ampak kar nad zemljo naredimo pri- lubje ob deblu in vejah namaže z apnom ali ilovico, merne kupe od krme, katere lahko stiskamo. Take kupe je lahko narediti ne more iz njega izhlapevati voda , da in če se okrog na prav preprost debla naloži kratkega, dobro ugojenega gnoja, da ostane način, kakeršnega je izumil nemški kmetovalec Herwig. Na trda tla postavijo se na zemlja čvrsta. Kamene po dolga in > a 131 Proti gosenicam 5. če se sadovi napeljejo v steklenice; . če se sadovi omivajo in škrope z vodo ali z Gotovo so aihujši žniki drevju v drevesnici drugimi tekočinami. in v Vrle vojsko N dovnjaku požrešne gosenice ivice" so sicer že temeljito pi lih metuljev, kako izdatno se Vsa ta dela pa zahtevajo mnogo časa in truda ia nekoliko. Mnogo laže se pa dobi dado zvršiti sestaviti kako JO oborožiti da bode izdatno vojevala proti temu sicer majhnemu ali v tako velikem lepo sadje ter tudi pospeši rodovitnost drevesom, dvakrat ali trikrat požlahtne z isto sadno če se vrsto številu po požrešnežu rejah To J mladikah, perji in cvetji mrgolečemu stavljanje je torej zaprečiti ter mrčeš Tako so več breskev vrste Amsden drugi in tretj J t gonobiti, preduo se m razlesti; napasti ga treba pot požlahtnili z isto vrsto. Pokazalo se je, da so rodile veče in lepše sadje, nego le edenkrat požlahtnj spečega v mešičiiih po zavitih listih. „Novice" so omenjale ^^evessi iste vrste. Ravno tako- je hruška Clairgeau v tudi postave, katera zapoveduje pokončavati ta požrešni tretjem letu v drugič požlahtnjena rodila izredno debelo mrčes Pri nas na meni znano takšnih povelj več Štajerskem do letos — vsaj kolikor še dobivale od oblastev niso občine dnjo nedeljo v marciji pa se je po in lepo sadje. Dvojna požlahtnitev se tudi uporablja, da se ustavi krajih v celjskem okraji pred rkvijo naročilo prehitra rast drevju. tem slučaji se cepi z vrsto po- 5 gosenice marlj zatirati in pokončavati. Da jih je potreba tod znano tudi kako jih je pokončavati, bilo je že tudi nekaterim, posebno naročnikom „Novic", o odmajavajo, nekoliko ali vendar je večina takih, ki obup ali pa celo stvar z kot malenkostno vsaj časneje rastočo, da se napravi ravnotežje mej lesnim in sadnim zarodkom. Vmesne požlahtnitve zvrše se najbolje, če se vstavijo popki v voline veje obličnih dreves. Pečkato sadje se lahko cepi tudi spomladi v sklad. povsem prezirajo. Kaj torej storiti? Goseničja zalega po drevji se ali obere z roko ali s škarjami postriže, pob in sežge pa tako ni mogoče, požgo se goseničje Pravilft za škropljenje trt proti strupeni zaleg z gorečo baklo po drevji. Pa ta način že precej stane; kjer je za take namene denar šteti in če tudi rosi (rji.) maih vsotico, ohladi se navadno navdušenje, ia delo se opusti. Naš župan in sadjarskega društva predsednik „cesarjevič Rudolfovega . Bolezen, katero imenujemo strupeno trtno roso ali rjo, dela gliva, ki raste po listji in včasi tudi po grozdji. Tako bolno listje porumeni, odpade prezgodaj, grozdje Ipavic je te ovire hitro pa ne more zoreti. uvidel ter izkusil jih odpraviti ali vsaj zmanjšati Bakla za požiganje stane okoli goldinarja dr. Ipavic je pa 2. Strupeno trtno roso gotovo preženeš, če listje škropiš z mesjo od modre galice (bakrenega vitrijola) kupil v prodajal majhno, kositerno svetilnico (pleha- in apna, in sicer o pravem času sto lampico) za petrolej, ki je takj prirejena da jo To zmes narediš ako topiš v 100 litrih vode lahko potem pa na kolikor češ dolgo palico ali drog pritrdiš prav lahko požigati gosenice po vejah Da poldrug kilogram modre galice in primešaš ravno toliko ali malo več ugašenega ali neugašenega apna. pa kak vetrič ne ugasne plamena, priveže ali pribije se okoli svetilnice trd papir. G. doktor je rekel, da kakor ta priprava preprosta in cena — vse vkupe namreč topi . Ker se modra galica kar v vodo dejana počasi treba mešati oboje, ali pa deni galico v ruto in jo v vodo tako obesi da je je polovico v vodi, polovico pa ne stane čez 20 kr svojemu namenu. vendar popolnoma zadostuje nad vodo vreli vodi se pa galica hitro raztopi trte Če to tekočino z metlico ali omelom škropiš na je treba posebe čistiti, ako jo pa škropiš s Kako se dobi več sadja in večega od brajd nih dreves? tlt*;?, J^ -----f----- ----- ' " posebnimi škropilnicami, pa jo dobro precedi skozi sito in skozi kako redko tkanino, in sicer zato da kaka trda Znano je morda, da se dobi veče in lepše sadje: jigi-j^ bolno, ako pa boleha tudi grozdje zrna ne pokvarijo sesalke. Redno je dvakrat škropiti trte, in sicer ako je škropi če se potrgajo ostali dobe več hrane sadovi, kolikor jih je preveč ; da trikrat.*) Ako listj boleha ) škropi dvakrat, in sicer če se sadovi podpro in privežejo, da so na miru prvikrat precej, kadar trta odcvete, drugič pa štiri tedne in jih veter ne maje in ne moti njih rasti; . če se sadju napravi lahka senca, da vlaga pre hitro ne izhlapeva; pozneje . če se odvede sok iz lesne vejice v sadno vejico da povekša nje delavnost; > *) Pri nas se strupena rosa na grozdji ni še pokazala, na Francoskem in južnem Tirolskem pa napada nekaterim trtnim vrstam tudi grozdje, vsled česar jagode rjave in se skrčij podobne usnjenim mešičkom. m so 132 8. Ako tudi grozdje boleha, škropi prvikrat, predoo gre trta v cvet, drugič precej, kadar trta odcvete, in po drugem škropljeDji. Ako trikrat Vprašanja in odgovori. tretjič štiri tedne škropiš, zadostuje za prvo škropljenj ravno toliko apna oa 100 litrov vode le 1 galice in jaz Drugi odgovoi unčka, katerem na 80 vprakinje Imel sem tudi Kadar je popolnom 11 sta rogova nazaj rasla. Moj hlapec 81 je znal hitro pomagati. Mazal je namreč od začetka zvečer, ob oblačnem jasno, škropi le zjutraj in ^^ ^^^ P^ dvakrat, pozneje po edenkrat rogova s salom em 10. Priskrbi pa lahko ves dan škropiš. P^ stra kamo ja hotel zaviti Vselej kadar 81 o pravem času modre galice in J® rogova mazal, izkušal ja je tudi rahlo zaviti na tisto apna, zlasti pa vode. Vodo je težko visoko v gorice vo- stran, kam SI ja ziti, zato zbiraj kapnico z zidanic in hramov postala voljna in želel imeti obrnena. Rogo sta lepih rogo sta se slednjič naravnala. Pravilno zadovoljen z uspehom seveda ni mogoče napraviti, vendar sem bil Jos. Lavrenčič Razne reči. kra Požlahnitev vrb. Če hoče kdo vrbe žalujk VpraUnje 86. Imam jako lepo in dobro plemensko Zalibog so se jej pokazale žlahtniti, izbere naj si za podlogo „salix caprea 3 po-ali pa „Salix dasyclados". Žlahtniti jih je pomladi, kakor hitro vrbe poženo in se da ločiti lub pri podlogah, in sicer s cepljenjem za lub. Cepiči naj se bas pred cepljenjem narežejo, in požlatnjeno mesto naj se dobro preveže in z drevesnim voskom zamaže. Kako se zabraiii, da retkev ne spiihiie ? Vzrok in sicer tako zelo. da sem dado odpraviti bridavice in kako? (B po seskih bradavice, moral tele odstaviti. Ali se P. v Z.) Odg Ako 80 bradavice majhne in vise kakor na recljib, podvežite jih > četverno močno bradavico. in sicer vzemite troj ali te puhlobi je neenakomerna rast zaradi zemlje, in zatorej se priporoča, pripravlj kriti najbolj ali pa pretrde ene grede po- je 5 če se natrosi do dva prsta na debelo povoščeno nit, pomočnik naj nategne katero potem podvežite, nit pa močno zadrgni-malo dneh otrpne in odpade podvezana bradavica, če ne jo iz novega zadrgnite. Ako so pa bradavice veča Take pa more zvršiti m pri dnu široke, onda se pa ne dado podvezati je ajbolje izrezati ali izžgati. To delo žaganja ali šotne prhe. Dobro je to snov poprej nico polivati in dobro predelavati. le izkušen živinozdravnik. Bradavice tudi odpravite, ako z gnoj- jih mažete z jedkim peklenskim poseje, se retkev lahko takoj e se je to zgodilo, doboste v lekarni a le kamenjem > katerega z rahljano emlj sicer se pa poseje v raz- zoper bradavice je tudi beli mlečnikov sok receptom. Dober pomoček m na omenjeni način pokrije. Glavna kaniti nekaj kapljic na katerega stvar je, da se skrbi za dovoljno vlažnost olajša s takim pokritjem, ki tudi tla ohrani rahla kar se jako večkrat azpraskano bradavico, in sicer * Izvrstno gnojivo za sadno drevje je cestno blato Vprašanje 87, Ali je potrebno ocet ali kis večkrat To blato ima v sebi pretakati dobro vpli mnogo rudninskih snovi, katere po kakeršnih vino ga je li smeti hraniti po leti po takih kletih na rodnost drevesno cestnim blatom pa le tedaj primerno gnojitii, ako drevo drugače dobro » Ako pa slabo (A in ali mu škoduje poletnja vročina ? v v Dalmaciji) raste in mu hočemo rodnost vzdržati Odgovor: Ravno potrebno octa pretakati, vendar raste ali je opešalo vsled preobile rodnosti blato ni dober gnoj pa cestno pa je dobro, ako ga mislite več let hraniti Pretakajte > marveč rabi kak dušikov gnoj pr. štalskega. Kadar gnojiš s cestnim blatom ga po koreninah okoli debla ter ga pbdkoplj ) na ga pa le toliko časa, dokler dela dnu soda še kaj obori (goščave) > J raztresi potem ga pričn gniti vsled več treba. Ta goščava lahko česar se ocet in (jotovo zavaruješ seme v zemlji mišim Deni seme v kako posodo pokvarita. Pretakanje pa vsekakor octu koristi ako tako le ravnaš in ptičem, tem delu prihaja z zrakom v dotiko ga ekoliko z vodo in primešaj toliko meniga vsa zrna ž njim prevlečena. Kadar se seme posuši ga seješ. Vsled tega verjen smeš biti m prav nič manj kalj da se ga nobena žival ne loti je rdeča barva, katere lahko poškropi , da so , lahko in pre- Menig hitrej posoda do čistega , ker ob Ikohol se tem m izpreminja v ocetno kislino. Toplota octu narejen iz popolnoma pokipele ampak koliko toplej ki vina, nič ne škoduj hitreje se dela iz alkohola ocetna kisli (do gotove mere seveda), toliko liko hitreje se vino ali ocet oziroma to ajal * piše ci barvil. J. €. Schmidt En človek kupiš ceno v vsaki pro- ni dobro očeta hraniti > mor in SI prav razdeli delo in čas ki je 1000 2 velik sloveč trgovski vrtnar v Erfurtu, sak dan po eno uro dela obdelati zelenjaden vrt. nevarnosti, da se izpridi ker . t. sa. Po vinskih hramih pa potem za vino toliko več da cikne. Vprašanje 88, Katera stiskalnica ako za posestnika bila najbolj ki pridela na leto od 400 do 800 M vina. J ter lahko se dobi in koliko stoji ? (A v pridela več nego je more porabiti obitelj osmerih oseb zelenjadi J Odgovor Na vsak način je najboljša želez skalnica s hrastovim obodom Ker po različnih načinih sti 80 take stiskalnice narejene in različ velike jiin je tudi cena različna. Stiskal ki drži od zato do 133 22^, stoji na pr. od 100 do 600 gld. Bolje je kupiti o snegu avstralijskem zgolj izmišljotine. A tu sem imel dve srednje veliki nego 1 prav veliko. Priporočamo Vam, sam sneg pred očmi. da se obrnete do Ig. Hellerja na Dunaji (Wien, Prater- Da si mi tak pot ni prav nič ugajal, vendar sem Strasse 78) ali pa do Ph. Mayfarth & Comp, na Dunaji. moral iti naprej. Kjerkoli sem srečeval diggerje, vsi so f mi svetovali, naj se vrnem, ker v Snow-Riveru, kamor Oba Vam postrežeta z ilustrovanimi ceniki. sem bil namenjen. ni nobenega zaslužka, v^e je pre Podučile i^tvari. polnjeno, in cele družbe se vračajo domov. Toda vse to me ni omajalo in vrnilo. Naredil sem bil uže velik kos pota, in ko se vrnil, kam naj se obrnem ? Šel sem Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 164. Adelaida v Stiow-River in Kiandro. toraj naprej. Mraz je bil čedalje hujši, dosta večerov sem moral sneg odmetati, če sem hotel prenočiti. Nekega dne dospem k gori Tambaremba, kjer so bili nekdaj zlati rudniki. Nekaj plehatih in platnenih stanov je stalo tu. njih so stanovali pekarji, mesarji in trgovci, ki so živila in razno robo potnikom prodajali. Ko sem pri Bajni zakladi indijskih rudnikov so izginili kot krasne sanje. Prestavši težave dolgega potovanja, nisem pekarju kruh kupaval opozoril me je, naj se dobro založim, zakaj dobrih 40 angleških milj ne bode ničesar vedel ne kodi ne kamo. tem času so osledili novo dobiti. Res ves ta pot nisem naletel na nobeno biva zlato v Novem južnem Walesu uže v Alpah avstralijskih. Hš^e. Napete bistrice, grozne močarine, hribje in doline, Spustil sem se tje. Prešel sem najpreje južne kopanine Pleasant-Creek, Bendigo, Sandhurst in Inglewood, in blato in deževno vreme sem imel do Tumuta. Prilezel sem na vrh strmih gora. S prepadov pod prebrodivši reki Goulbourne in Mittamaita, pripotoval menoj je grozno bobnelo, in s prvega nisem vedel, kaj bi to bilo. Radi velike višine nisem videl reke. Ker ni bilo nobenega pota, sklenil sem počasi lezti, v ravnino. sem v nekolikih tednih v okraj Ovens Digings v glavno njegovo kopanino Bechworth ; tako sem dosegel konečno naselbino novojužnowalesko. Reka Murray loči naselbino Več ur sem se plazil po tem nevarnem svetu opiraje Viktorijo in Novi južni Wales. Preko re^e drži se ob sekirico. Radi silnih strmin sem moral ovinke umetno postavljen most, in na levem bregu stoji ugledno delati, v časih pa sem stopal po petah iü se lovil za mesto Albury z rodovitimi vinogradi, katere so baje travo, da sem se v ravnotežju vzdržal. Tako sem lezol Nemci zasadili. Tudi telegraf drži do Sydneya. Cesta J nižje in nižje. in na večer' sem sicer srečno, ali ves ki todi vodi, spaja glavni mesti avstralijski, Melbourne in Sydney. Ali kakošna je ta cesta? Vodi največ po divjem ki je v lesu, in ob deževju komaj nogo iz blata vzdigaš. pri stajah je za spoznanje boljša. Koder drži cesta > Samo pov- utrujen in raztrgan prilezel na breg Tumuta, divjem teku z valovi ob stene bil. To vam je žalosten kraj. Vlažna sapa je puhala po jarkih in globelih, ki jih morda celo leto solnce ne obsije. Vsa okolica je obrobljena z visokimi šopkami, in sodi po lesu se klati govedo, ki je tako divje, da se izmed njih strmi stožkasta gora Bogan, katero sem imel rado zakadi v potnika. Preden sem odšel z Alburya, popraševal sem, kako daleč je do prvega cel dan pred seboj. Na njenem temenu je vedno se naselnika, da bliskalo in grmelo, pa tudi pršilo je in s snegom medlo, bi se s hrano založil. Ali živa duša mi ni vedela prave Treba je bilo reko prebresti, ali Tumut je grozno drvil povedati. Slednjič je povedal nek starček, da mi bode SVOJ valove po skalah ki po vrhu tako maknj treba hoditi več dni, preden pridem do prvega bivališča, da mi ni bilo moči skočiti z ene na drugo. Po vrhu je me kaj presenetilo njegove zatrjevanje, čudno se mi -bila reka dosta široka, in na mestih tudi globoka, tako, glavnej cesti med Mel- da me je jela groza obhajati, ko sem gledal njen divij je pa vendar zdelo. da bi na bournom in Sydneyom možno bilo kaj takega. Z Alburya je vodila cesta večinoma po gostem tok. Hodil sem ob reki in gledal, kje bi naletel na lesu reki prehod. Še po noči sem prišel nizkemu stunu od Bilibongu. Ker sem se držal načrta, krenil sem sedaj z drevesne skorje, koj zraven pa je stala nedodelana hiša; glavne ceste in se spustil na jug ob reki. Pota tu ni namenjena je bila za gostilnico. Od tu namreč drži pot bilo » ves kraj je zelo gorat. Težavna je bila ta hoja. Adelongu ) kjer so zlati rudniki, toraj je bilo upati Včasih sem moral globoko bresti vodo, plezati čez po- dovelj potnikov in gostov. Za sedaj so ostajali tu pre- valjena drevesa, lezti v dol. praskati po neuhojenih vozniki. Tudi so od tu klestili merniki peš pot po lesu obronkih in prodirati skozi gošče. Mimo tega je breme naravnost v Snow-River. bilo težko, nekater da sem malo naprej prišel Ko Najpreje sta me pozdravila z glasnim lajanjem dva nekega dne stopim na višino, daljavi visoke gore ožarjene z zapazim pred seboj v velika psa. Na to je prišel v obraz kosmat možak ter bleskom vzhajajočega me povabil, naj stopim v hišo, da bodem prenočil. solnca. Začnem si oči meti, in ko bistreje pogledam, tako odležnem kraju je tako povabilo nenavadno, toraj vidim, da so vse gore s snegom odete. Komaj sem sam nisem imel posebnega veselja notri iti. Vedel sem namreč sebi veroval. Do sedaj sem namreč menil, da so povesti predobro, kako na slabem glasu so taki brlogi. Tudi sem 134 slišal v hiši ljudske glasove, kateri mi niso povoljno žarile kakor steklene zveneli na uho. Izgovarjal sem se brodniku, da se mi Kosčiusko vzdigal palač in iž med njih je Mont mudi in ga nuj prosil naj me hitro prepelj T moram še kos pota narediti. Slednjič se je venda Še r ker udal. nebesu osnežeuo glavo svojo sem lopato in piko ter šel gledat Ali zastom sem se trudil cele tri na drugej st sem poiskal primernega, od vetra kopal in tal, povsodi se pokaz ega ffie8ta, kjer sem šotcr postavil, zakuril in tako kmalu do zlata. Treba Vzel > bi se dela lotil. Kjerkoli sem polo, da ne pridem nemirno 80 vlegel. Ali imel sem je vso drago noč bliskalo in gl bilo pomisliti o te noč, nad Boganom se Do Snow-Rivera sem mel o grm samo še milj gleške Pot je držal po lesu uže od mernikov zaznamovan da pred kot pred prisei s tega mrzle^^a kraja. Četrtega dne sem odrinil s Kiandre. (Dalje prihodnjič.) in izkleščeo Ali vendar sem lezel tako počasi da sem potreboval skoro cel dan za te štiri milje sem prišel z globokih in neprijetnih jarko Popolud v ekoliko PolitK^ffie 8tvarK ejši kraj Krog in tam krog 80 molele gore z gostimi šterlele ogromne klade kre- so lesi odete, tu pa menne, na znak, da so uže blizu zlate žile. Vsa okolica je bila pod snegom. Za večera sem prišel v razsežno dolino, po katerej se je Snow-River z močnim bobnenjem drvil je ra državnega zbora. Budgetiia razprava 1890 Dne IG. aprila, prvi dan sej po velikonočnih praznikih pričela seje letošnja budgetoa razprava in je splošna To je bilo začetkom junija I860. 1. Nad reko se razprava trajala pičlo seje. zprostiralo barakarsko mesto Kiandra. Povsodi Ni se čuditi, da politični del teh razprav skoraj poravna va stalo dosta gostilnic, pekarskih, mesarskih barak in tr- izključno izpolnuje češko-nemška govinskih skladišč, krog in krog pa so bili zvrsteni naj- tako je zelo naravDO, izrekoma pa je bilo kori- različnejši stani diggerski, v katerih so plapolali visoki ^tno, da je prvi k besedi prišel najbolj kričeči nasprotn.k ognji škripal tudi po noči ker je bilo tako mraz je vse poravnave, dr. Ed. G reg er, za njim govorili so prvi dan razprave še Po gostilnicah je bilo še šumno, povsodi se je raz moravski župnik F r. Weber, znaut legal živ govor in hrup diggerjev, kateri so po letu dobro grebli v tukajšnih rudnikih, sedaj po zimi pa so štajerski koser Carneri svetovalec Friderik Ha je k. m pa pražki nadsodnijski Drugi dan razprave govorili so: protisemit T ii r k ^ počivali in čakali gorkejših dnij, da se z novega popri- slovenski poslanec dr. Gregorec, šleski poslauec dr. mejo dela. Vsa hrana se je dovažala s Tumuta zelo slabem potu Konj ali po Menge r in pa dr. R i eg er so kedaj pa kedaj do kolen Tretji dan pričel Jö :azpravo finančni minister brodili po blatu. Zato so je dosta potov zgodilo, da se D u n a j e v s k i. Za ojim so govorili: korošec dr. Stein je dovoz za več dni zakasnil, in vsled tega je nastalo Wender, bukovinec Lupul in konečno vodja levi v kopaninah grozno pomankanje. In kedar je dospela hrana, pobrali so jo, kakor bi gori pogledal, zakaj na čarjev J kot generalni protigovornik, pl. Plen er. Za četrti dan ostala sta za splošno razpravo samo stotine lačnih želodcev je prežalo po njej. Zato so nasta- še generalni zagovornik prof, Šuklje in jali nemiri pa glavni med diggerji, in policija je morala vse sile poročevalec dr. Katrein. Potem se je skoraj soglasna napeti, da je red vzdržavala. Ker sem menil s početka, sklenilo prestopiti v nadrobno razpravo in se je še v da bodem par dnij ka sem pred vsem drugim tako prebil v kopaniuah, gledal tej seji rešilo vse do ministerskega sveta in je tudi > Ali dobil prostora za šator temu vsa stran je bila uri govoril protisemit profesor Kaiser. Za uže stavlj bilo moči prenočevati radi prevelikega blata. Razen tega v nižini pa ni ojem govori istrijan dr. Vitez i č pj. že dne 21. t. m. Poglejmo si na kratko letošnje govornike v splošni nisem mogel dobiti drv za kurj 80 morali prinašati z okolnih hribov mišljal > kaj Ves les za kurj Nisem dolgo pre razpravi: > kar vrezal sem je naravnost v najbljižnji Dr. G r e g e r kot prvi govornik imel je že dolo les. Tukajšni lesi imajo malo ravnih debel čeno pot svojega govora, pobijal je češko-nemško po krevlje, ki se kmalu postarajo in poginejo. Po tleh ležalo dosta suhega Itsa, da sem lahko postavil šator. Ukresal sem tudi ogeuj pred šatorom ter prikladal velike kosovo, da je bilo več svetlobe in gorkote, zavil se v to so same ravnavo, zagovarjal češko državno pravo in očital je plašč legel Ali mrz 1 spati nisem mogel, ker je bilo pre- in levičarji, izrekoma staročehom izdajstvo na češkem narodu v tem, da so pritrdili poravnavi, tamošnjim nemcem na konja in zata^ jili pravice lastnega naroda. Gregerju ploskali so popred mnogokrat liberalci > ko J e z vso mogočo pretiranostjo Ko je drugo jutro soince prisijalo, hotel sem hitro vstati, ali nogi ste mi bili tako komaj po koncu držal in strastjo pobijal zahtevo po verski šoli. Pri tem govoru pa se ni slišalo nikakoršnega odo-premrli, da sem se bravanja razun nekoliko enoličnih medklicev rednega Vse gore krog in krog so se klakerja te stranke dr. Vašaty-ja tudi pri koncu 135 govora 86 ni čulo druzega kot dvoje-troje dobroklicev češko-nemško poravnavo in zato s prvim govornikom najtesnejših pristašev Gregerjevih. Splošaa je bila sodba, proti budgetu dr. Gregerjem. da pri tej priliki dr. Greger p o g s svojim govorom župnikom W e b e r j e m nimamo povoda baviti se, govoril je po svojem navadnem kopit dalj' bur Stari vodja češkega naroda ki je žrtoval vsaj 50 let svojega življenja delovanju v blagor svojega ljudstva, moral je pri sklepu svojega delovanja doživeti, da ga njegovi lastni mladočeški rojaki ojstro napadajo in mu kasto tud o nejših predmetih Tudi o „Filozofu" C a r n e r i -j u velja to : Kakor izdajstvo na lastnem ljudstvu očitajo Omeniti nam je, da ga je med govorom mladočeh vedno, govoril je kratko ia splošno, toda značilno. Rekel Vašaty delj časa tako neJostoj motil ) da ga po je J da da on stoji levičarska stranka „Gewehr beim Fuss noče (( in zahtevi govornikovi zavrnil zborniški predsednik padati, potem vendar napada in zbada. ger zavrnil je dr. Gregerja od točke do točke, od stavka Zadni govornik p d bil je nadsvetnik do stavka, vendar na očivid pod vtisom oOdne fitaročeh Fr. Hajek, strokovnjak v pravosodji, resen volitve, katera seje vršila dan popred v mladi Boleslavi mož, ki je zagovarjal češko- nemško poravnavo s stališča sodnijskega. v \eliko veselje mladočehov. Drugi dan splošae razprave pričel se je z obširnim Nekako milo glasil se je konec Riegerjevega govora, tem duhu hočem delovati dalje, dokler mi moje ljudstvo veselim in najmilejše rečeno, proti levici brezozirnem skazuje svoje zaupanje. Ako mi pa zaupanje odtegne > govorom protisemita T ü r k - a. Vsaj je ta pader u že dobro znan kot govorni«, ki zna največ in o vsem govoriti in kateremu se pri vsem tem ne more odrekavati mož. Naj zapustim pa brez milovauja političuo bojišče v zavesti, da sem zmeraj in povsod svojo dolžnost spolnil kot pošten Kateri za menoj prevzamejo in nosijo oni neka ojstrost sodbe, katera se naslanja na pridno breme odgovornosti, to storili s tako mirno vestjo, kakor akoprav z nizkega stališča, in katera se surovih opazovanje, izdražuje v brezozirnih, trivijalnih, mnogoKrat izrazih in prilikah. Türü kazal seje kot hud nasprotnik češko-nemške poravnave z prav enoličnega, akoravno nasprotnega sta- dr. Rieger češki narod, očital je Türk jaz. a (Živahno odobravanje.) Naši dopisi. lišča, kakor Greger. Ako je ta trdil, da je Iz Ijubljaue. Beda na Kranjskem. Dne pri Plenerju poravnavah izdal SVOJ prav tisto glede nemškega naroda. Vodijem nemško-liberalne stranke očital je, da so raztrgali slogo (solidariteto) in celokupnost Nemcev, katero imajo samo na jeziku, v resnici hrepene samo po ministerskih sedežih. Türk je očital nekdanjim svojim ožjim somišljenikom, da so postali krotke ovčice. Nasproti pa je hvalil dr Gregerja rekoč da on samo naprej tišči nekoliko prepočasne postale staročeške „gure" Ojstro Türk posebno Plenerj m Menge prvemu očitavši da je za kozarec šampanjca prodal svoj narod. Drugi govornik tega dneva bil je dr. G r e g o r e c , govoril je v podlagi in posledicah čeŠAO-nemške porav- pohvalo svojih nave mirno. stvarno in dosledno med 16. t. m. predložila je vlada državnemu zboru načrt zakona, s katerem so ima vlada pooblastiti, da v olajšavo bede na Češkem, Kranjskem in Goriškem sme porabiti 125 000 gld. katerih je obrniti 90 000 gld. za Češko, 25 000 gld. za Kranjsko in 10.000 gld. za Goriško. Ker je izrekoma podpora za Kranjsko očividno veliko pre-pičla, sto ili so poslanci, izrekoma deželni glavar Kranjski in pa grof Hohenwart, nemudoma potrebne korake, da se ta podpora izdatno pomnoži in v soglasje spravi z dejansko potrebo. Po vstrajnem prizadevanji dosegel se je vspeh, da je vlada obljubila, podporo po-vekšati; v budgetnem odseku, kjer se je ta stvar razpravljala, predlagal je poslanec vitez Tonkli: ^ vlada se kr poživlja, da v polajšavo bede na Kranj sk somišljenikov, brez posmehovanja in ugovorov nasprotnikov in v obče s tolikim uspehom, da mu čestitamo z veseljem. Temu govorniku sledil je dr. M e n g e r , ki je v vrsti zavračal napade -Türk-ove na svojo osebo^ prvi potem zavračal napade smislu, da bi bil regerjeve, pa vendar ne v tem odobraval češko-nemško poravnavo. Konečno govoril je še k številkam budgeta, ker si do mišljuje, da je posebno glede posrednih davkov strokov njak, ki teško našel soverstnika. Govor Mengerjev, kateri se skoraj pri vsakem razun v tem zakonu privoljenih 25 0C0 gld., zahteva šo toliko kredita v ta namen, kolikoršna se pokaže dejanska potreba za to deželo.^ Vladni zastopnik je pripoznal, da je vlada morebiti pri tem predlogu nekoliko bolj gledala na varovanje državne blagajnice, kakor na izkazano potrebo, ter je obljubil, kolikor bi se potreba pri bedi na Kranjskem pokazala večja, zahtevati še daljnega kredita. Po tej izjavi vlade sprejel je budgetni odsek načrt zakona in predlog dr. Tonkli-jev brez ugovora. Kolikor čujemo, pride to poročilo budgetnega odseka v zbornici v razpravo jutri v četrtek. vprašanji rad stavi v prvo vrsto, ni napravil na nobeni strani vtisa. Kot zadnji govornik tega dneva govoril je dr. Rioger. Naravno je bilo, da se je ta govornik bavil s — Delniško društvo železuice Ljubljana-Kamuik ustanovilo se je dne 17. t. m. na Dunaji v pisarni c. kr. notarja £33.700 dr. gld. Seidel-a. Premoženje društva znaša Upravni odbor sostavlja se po pravilih 130 27 členov. Pri ustanovilnem shodu zbi delnjičarj Podala se bode še prilika o zaDimivem govoru Du izrekli so se za število 8 čleuov in so izbrali od svoje najevski-jevim spregovoriti obširne strani sledečih 6 členov : Višjega rudarskega svetovalca samo toliko daj pa omenjamo Schuhart, namestnika glavnega niškega društva Edvard Palmer ; odje vodj da je zjavil v imenu vse alpinsko rud- vlada z veliko radostjo sodel vlade, da je in z elj po društva Moric Orel, kcmercijalnega svetovalca Bernard bila je prva in gla ravno tega zdravila vspeh poravnav, ker mir napraviti med narod Wet alog nadinženirja v Kamniku Alojzij Prašnik in konečno : dr. Arnold Beck na Dunaji. Kranjski de upravni svet deželnega gla stopila > edaj poka se • • želni odbor izvolil je v ta varja dr. P o k 1 u k a r-ja ; trgovinsko ministerstvo pa si ležeče kakor pa si noče prisvajati poravnava posrečila. sedanje vlade, odk rvi večji vspeh le J je ni- uge sama zase, da se je naravi norav same je pridržalo pravico, zagotovlj da jih mu v pravilih, da ime- mora pripoznati mora pri v nil sodelovati več in tudi svojega zastopnika» Takoj po končani volitvi da je ga obeh strank in vlade že kda da nuje po kateri je bil zboroval za predsednika ij Schuhart se je poravnava posrečila. Vlada bode nadalj na > svoji dosedanj poti pustil upravni svet ter je s posebno pogodbo pre Plener, ki je govoril takoj drugi za Dunajevskijem gradbo železnice koncesijonarjema baronu Laza- zasukal je odgovor takoj drugače. Podtikal je vladi rini-u in pa Alojzij Prašniker-ju dalj je volil izvrše valni odsek treh členov namreč: predsef^n/ka Schuhart pri poravnavi vkrenila na druga pota da da pustila Ed svoja prejšnja, Nemcem Palmer-ja in dr. Arnold Beck-a. — Dole»jska železnica ima se v načrtu zakona v 4 ražna pota, toraj je naravna malo dneh predložiti državnemu zboru, tako se nam po- Njegova, tako krepk roča iz zanesljivega vira. posledica, da preneha dosedanja Taatfe-jeva sistema in njeno mesto stopi Nemcem prijazna vlada „Plenerjeva m ne bod zadovolila z enim ali složna stranka, se nikdar dvema ministerskimi sede Okrajna bolniška blagajpica ljubljanska ima žema, temveč sama zahteva vso vladno meč. uri po svoj občni zbor dne 2 7. aprila 1 89 0. ob poludne v mestni dvorani. — Nova semnja. Občina Plešce na Hrvaškem naznanja, da bode imela dva nova semnja, t. j. dne 10. maja ponedeljek je pa grof Taaffe števanjem gladko že z na- svojih dokazal, da je poravnava na Češkem danje politike. dosedanjih korakov v dosego sprave, sad njegove dose na Izidorovu vrstno robo. in avgusta v mestu Plešce za vsako Plener ugal je, da ostane v opoziciji J zato 1 Novičar iz domačih in tujih dežel. leta, zopet združila dosedanjo veči liberalno stranko, da združena nemška in njegova stranka je vlada prav tako, kaUor prejšnja boj zoper nemška nezaupanje zoper do sedaj svoj Dunaja Pomenlj socijalno vprašanj glasovala bode zopet svoje zoper je na dnevnem redu: Kako bodo delavci praznovali dispozicijki zaklad 50.000 gld Grof Taaffe sprejel to nasprotje, v ponedeljek nov praznik 1. maj in kako izide delavski strajk bila se je bitka za dispozicijski zaklad in grof Taaffe je med premogokopi v Moravski Ostrovi, katerih je sedaj zmagal s svojo dosedanjo večino, znal si je v ta namen krog 30.000 popustilo delo pridobiti nemško konservati središče in pridobil si je Za trenutek pa nadvladuje politična javna vprašanja celo večino lahov, Coroninijevega in pa tridenskega kluba budgetna razprava v zbornici poslancev Pri letošnji razpravi Sprejet je bil dispozicijski zaklad s 154 gla ni hče proti 130 resno pravljal številk državnega proračuna, temveč politični položaj kakor je nastal vsled nemško-češke je manj pomenljiv odgovor na > poravnave obče podaj večj i^or na vprašanje, komu poravnava koristi, kakor sodba o tem, ali je ta po- pa ali se strinj s ravnava Avstriji sploh koristna in sistemo grofa Taaffe-ja? Glede teh vprašanj omeniti je, da prvo zanikavajo samo skrajni nemški in pa skrajni (mlado-) češki zastopniki nihov pa je v soglasji, da je poravnava narodom in Av striji Najnovejše vesti. DUNAJA. — Pri včerajšnji razpravi naslova „Centrale" ministerstva notranjih zadev^ govor?'a sta poleg ministra Taaffe-ja, od vsake strani dva govornika in potem govoril je kot glavni protigovornik W r a b etz 9 kot glavni za ogromna večina slovanskih in nemških zastop i v korist. Glede druzega vprašanja, zar^mivi so govoii finančnega ministra Dunajevskega, glavnega govornika levičarjev Plener-ja, zadnjih dveh govornikov z desnice in pa zanimiv govor grofa Taaffe-ja pri dispozicijskem zakladu dne 21. t. m. govornik dr. F e r j a n č i c, ki se je prav zanimivo bavil z iridenti na Primorskem. Grof Taaffe obljnbil je, v kratkem predložiti zbornici načrt zakona o prisilnem zavarovanji zoper ogenj. Popravek. List 16, stran 125, vrsta 10 od zgoraj čitaj: Kanj mesto kon Odgo urednik Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki