----- 119 ----- Dopisi. Iz Dunaja. (Razmera med osnovno postavo o splošnih državljanskih pravicah in konkordatom.) V sestavkih razglašenih po „Novicah" v zagovor slovenskih narodnih poslancev sem trdil tudi to, da nova državna ustava nima nič tacega v sebi, kar bi bilo veri in cerkvi nasprotno. Res, da je mogoče, sem rekel, da se tudi pod to ustavo sklepi in postave v tem oziru napačne store, ako zborna večina in vlada nimata pravih misli; ali tega ne bo ustava kriva; to, sem djal, bi se bilo tudi po prejšnji Schmerlingovi ustavi lahko zgodilo, pa tudi, kakor vemo od cesarja Jožefa II. brez ustave. — To mojo misel potrjuje zdaj in daje jej popolno vero očitna izjava ali izreka prečastitih avstrijskih nadškofov in škofov od 27. novembra L 1. do predsedništva gosposke zbornice, razglašena po „Volksfreundu" od 5. dne t. m. V njej so visi duhovni pastirji razločno izrekli, da nimajo vzroka reči, da bi osnovna postava o splošnih državljanskih p r a v i c a h nasprotovala konkordatu, in da nimajo za kaj iz samega tega obzira podbijati jo. Njih pomislek je bil le ta, da so nektera načela preveč splošno izražena, da se je za volj tega bati, da bi jih kdo napak ne tolmačil. To isto iz-reko oni ponavljajo v poznejši očitni izjavi, ki jo je „Volksfreund" 4. t. m. prinesel, v kteri spet razločno pravijo, da osnovne postave, če se tolmačijo po besede pravem pomenu, ter po djanski rabi druzih držav, v kterih so že več let v navadi, veri in cerkvi niso nasprotne. To se mi je treba zdelo še enkrat povdariti, ker je moja želja, da bi izginila izmed nas vsaka kriva misel, ktera bi nas znala zavirati, da bi se zadobljenih novih pravic energično ne posluževali. Svetec. V Kastvu 28. marca. — Dne 23. u. m. nas je zapustil spoštovani g. France Bachmann, kteri je bil lečnik naše občine od leta 1863., pa je zdaj od c. k. vlade v Ljubljani imenovan za okrajnega lečnika se stanovanjem v Bistrici na Notranjskem. Za njegovo izvrstno lečenje, za njegovo pravo kristijansko človekoljubje, za njegovo resnično spoštovanje cerkve in duhovništva, za njegovo lečniško skušenost, ktero je pokazal pri mnogih boleznih, za njegovo vestnost in marljivost podelil mu je naš grad z občino častno gradjanstvo; mi pa mu želimo v njegovi novi službi dobro srečo proseči ga, da ne bi nikdar nas pozabil, kakor ga bomo tudi mi ohranili vedno v hvaležnem spominu. On, kakor podpredsednik naše čitalnice, ska-zal se je z besedo in z delom vrlega rodoljuba, tako, da moramo očito spoznati, da smo ž njim na vsako stran mnogo zgubili. Novomesto 29. marca. + — Danes se je igrala v čitalnici naši iz češkega poslovenjena in še od leta 1848., ko se je v Ljubljani na javnem gledišču po dr. Jan. Bleiweisu vredjena prvi pot predstavljala, v dobrem spominu stoječa šaloigra: „Tat v mlinu" ali „Slovenec in Nemec/' Tudi pri nas je ta igra močno dopadla. Osebe te igre: „Tomaž mlinar" gosp. Pogačar, njegova „hči Katerca" gospodičina Zajdelnova, „Javor-nik" gosp. Krištof, „Aron Mavšel" gosp. Kalčič, „Mihel" gosp. Rorman, „Doroteja" gospodičina Durinijeva, in „desetnik" gosp. Zajdelj , javnega odra že vajene, so svoje naloge prav izvrstno rešile tako, da so poslušalci nas zagotavljali, da se niso kmalu toliko nasmejali nego ta veseli večer. Pa tudi na oder danes prvič stopivši „grajščinski oskrbnik", kterega je predstavljal gosp. Ilovskv in pa „Ančika", ktero je igrala gospodičina Tončika baronesa Svajgerjeva sta svoji nalogi prav dobro izvršila, posebno pa je gospodičina baronesa Svajgerjeva predstavljala nemko „Ančiko" tako, kakor da bi bila nalašč vstvarjena za to nalogo; vsled tega je pa tudi v onem prizoru, ko ste si Ančika in Doroteja v prepiru, radosti smeh do vrhunca dospel. Dvorana je bila kakor vselej, tudi danes vsa polna. — Iz vsega se tedaj vidi, da se predstavljanje domačih iger po neu-trudljivi delavnosti naših domoljubnih igralcev in igralk na čedalje višo stopinjo izvrstnosti povzdiguje na čast in ponos dolenske, od nekdaj slovenske strani. *) V to pa največ pripomore posebni takt ravnatelja gledišča našega, gosp. Kalčiča, ki ve naloge tako dobro razdeliti, da vsaka pride na svoje pravo mesto, zraven tega pa si tudi z mnogimi skušnjami prizadeva, da vsaka igra dobro pripravljena stopi na oder. — Znano je dragim „Novicam", da imamo v naši čitalnici ženski pevski zbor, ki nam je že večkrat marsikaj lepega podaril; sedaj pa slišimo, da tudi več domoljubnih gospodov namerava se združiti v možki pevski zbor, in tako se bo začel tudi ta oddelek dozdaj tukaj zel6 zanemarjenega polja domačega petja obdelavati. Temveč se tedaj moremo prijetnih muzikalnih zabav v čitalnici naši nadjati. Pa tudi to, da je tukajšnja meščanska godba pred kratkim v gosp. J. Kelerji prav pogumnega in marljivega kapelnika dobila, bode gotovo tudi petju v pod- *) Žalibog, da se, kakor so spet poslednje volitve za zbornico kupčijsko kazale, novomeška zemlja ne more meriti z drugimi dolenskimi stranmi! Vred. ----- 120 ------ poro. Omenjeni gosp. kapelnik, po rodu Ceh, bilje poprej v Oseku v Slavoniji; ni tedaj dvombe, da ima tudi popolno znanje jugoslavenskih in posebno še tudi po vsem svetu zarad njih krasne izvirnosti slovečih narodnih srbskih melodij in da nam tedaj tudi v tem oziru sčasoma še marsiktera vesela večernica doide. Saj je le treba, da se slišijo premile narodne pesmi — in gotovo je, da zavzamejo srca naših rodoljubov in domorodkinj. Iz Lase 30. marca. Sreb. — Uradnije so začele tudi pri nas sem ter tje rabiti slovenščino, a le po malem; nemščina se še zmiraj v njih košati. Sodnija v Laščah je lani še cel6 slovensko vlogo zavrgla nemški, letos pa vsaj sprejema slovenske. C. kr. okrajna gosposka v Kočevji je na prošnjo županov ribniške okolice obljubila dopisavati jim po slovenski, ako bode po službeni dopušenosti le zmiraj mogoče (!); — nektera pisma zdaj res slovenski pošilja, večidel pa vendar še zmiraj nemški; neko večo slovensko vlogo od županije potem sem videl rešeno nemški; (menda ni bilo po službeni dopušenosti slovenski mogoče?!) — Kaj pa županije naše? V Laščah županija večidel nemščino rabi; videl sem tudi na slovenski vlogi nemški odgovor županov iz Lašč. Dobro slovenski in po novih postavah dobro vredjene županije so v Ribnici in zlasti na Poljanah. Županje naši učite se od teh! — Cerkev v Ribnici je velikanska; zidarsko delo je že blizo dokončano. Tudi prelepi cerkvi v Laščah je veliki oltar dovršen, kteremu v obližji ni enacega. Iz okolice ljubljanske 2. aprila. M. II. (Ne stavimo luči pod mernik!) Liberalizem je zdaj popolnoma v svojem cvetji. Radovedni smo, kakošen sad bo rodilo to prečudno drevo, ki so ga Nemci zasadili v Avstriji? To pač ve le Tisti, ki večno pratiko piše! Bojimo se pa, da namesti žlahnih jabelk se nam bojo le lesnike rodile. Pravijo, daje človek mračan, ako precej, ko solnce za goro zaide, ne vidi; zdravniki menda pravijo taki bolezni „kurja slepota". Mi po deželi mislimo, da tudi tak podnevi pri solncu ne vidi, kdor misli, da bode svet srečen in zadovoljen, ako se vpelje civilni zakon in bojo župani poroČevali, šola ločila od cerkve in se ljudem davki še veči naložili, ker že dozdanje komaj zmoremo. — Zdaj pa imam še eno na srcu,, in ta mora iti ven, naj velja kar hoče. Gospodje, zamera gori, zamera doli: al ni to prečudno, da to, česar nočemo imeti, se nam vsiljuje; kar pa zahtevamo, se nam ne d&? Koliko časa se že pulimo za prvo prirojeno nam pravico, to je, za to, da naš lepi in izobraženi domači jezik dobi veljavo v kancelijskih pismih , in še zmirom so taka le bele vrane! Le tu in tam se komaj ugleda kakošno tako pismo, da ga domač človek sam razume in mu ni treba najemati tolmača iz dobre volje ali za plačilo. Res je, da uradniki morajo tako plesati, kakor jim minister žvižga; mislim pa, da zato nikomur ne bo šlo ob glavo, marveč da le postavno ustreza §. 19. osnovnih postav. Torej ne odlašajte dalje od danes na jutri. Prigovor pravi: da ,,cagovo srce nikoli pri lepi ženski ne spi." Naš slovenski jezik je že tako uglajen in omikan, da sram ga bodi, kdor se ga sramuje! Morebiti pa kdo čaka, da §. 19. še le rodi posebno postavo , ktera odločuje narodne pravice v posameznih točkah. Ako se bode čakalo na to, utegne se še dolgo čakati, kajti „liberalizem", ki dan danes zvonec nosi, ne vidi potreb slovanskih narodov, marveč ga je strah, ako bi po narodni ravnopravnosti slovenski jezik se vsedel na svoje pravično mesto tam, kjer je sedel do-sihmal nemški. Zato je ves puhel tak „liberalizem", ki le z a - s e dela ! Iz Ljubljane. (V poslednji seji odbora dru&be kmetijske), v kterem pod predsedstvom gosp. Fid. Trpinca so bili vsi tukajšnji odborniki (gospodje: podpredsednik dr. Gosta, odborniki M. Pregl, dr. Orel, J. Seunig, dr. J. Ahačič, Jož. Debevec, Fr. Schollmayer, P. Lasnik in pa tajnik dr. J. Bleiweis), izmed vnanjih pa vitez Gutmannsthal pričujoči, je tajnik dr. Jan. Bleiweis naznanil sporočila, ki so odboru došla pretekli mesec. Potem je odbor izvolil 6 novih udov. — Podpredsednik dr. C os ta v imenu 1. odborovega odseka (v kterem odseku zraven dr. Coste sta odbornika M. Pregl in dr. Orel in pa tajnik dr. Jan. Bleiweis) poroča o predlogu Lud. Dimičevem zarad izdajanja kmetijskega časnika štirikrat na leto in o predlogu dr. Aha-čičevem zarad izdajanja gozdnar s k ega časnika. Sporočilo dr. Costovo je bilo na vse strani tako temeljito prevdarjeno, da vsi predlogi so bili soglasno sprejeti, kteri to obsegajo, naj bi se v prostih vezkih, kadar je najmanj za B pole gradiva nabranega, izdajali taki zvezki pod naslovom ^Naznanila o kmetijskih in gozd-narskih rečeh", slovenski ali nemški, kakor pride spis; vse od odbora izhajajoče reči naj se razglašajo vselej tudi v slovenskem jeziku, v slovenski prestavi pa tudi vsak važnejši sestavek, kteri družbi doide v nemškem jeziku; družbenikom se dajajo ti zvezki brez plače. Ti predlogi se bojo prihodnjemu občnemu zboru v pre-vdarek in sklep izročili. — Druga prav živahna razprava je bila o novi osnovi družbenih poddružnic. Tudi v tej je poročal dr. Costa. Nasvetoval je, naj po novi osnovi bode 27 poddružnic (pred letom 1849. jih je bilo 34, zdaj 22). Predno pa stopi odbor s svojim nasvetom pred občni zbor, kteri tudi o tej stvari konečno sklepa, je bilo po nasvetu viteza Gutmannsthal a sklenjeno: naj se razglas po deželi razpošlje, kteri naj domoljube vabi, da zarad krajev, ki naj bojo sedeži poddružnicam, svoje mnenje družbi naznanijo, da se tako pravo zadene. Razglas bode na-črtal vitez Gutmansthal, da ga odbor odobri ali popravi in prenaredi. Dokler pa se ne ustanovijo nove poddruž-nice, bilo je po predlogu dr. J. Bleiweisa sklenjeno, naj se ondi, kjer je poddružnica po smrti ali kakorkoli izgubila svojega predsednika, začasno imenujejo predsedniki, in po tem nasvetu so bili izvoljeni za poddruž-nico kranjsko gosp. L. Jugovic, za radoliško gosp. Fr. Homan, za tržiško gosp. Fr. Železnikar, za kamniško gosp. Jan. Debevec, za podbrško gosp. mar-quis Gozzani, za zatičniško gosp. Jož. Krsnik, za vrhniško gosp. Fr. Kotnik. — Odbornik dr. Ahačič je naznanil, da odborniki gozdnarskega odseka še niso vsi svojega mnenja o Dimičevem spisu zarad „di-striktnih logarjev" mu izročili, — da tedaj v današnji seji ne more še o tem poročati. — Odbornik Scholl-mayer, kot ravnatelj družbinega vrta na Poljanah, je predložil načrt, kako naj bi se saj deloma zid napravil okoli vrta, ker so planke že vse za nič. Glede na velike stroške se je začasno odložil konečni sklep. — Vitez Gutmansthal je razdelil nekoliko semena svil-nih črvičev iz reje dr. Lance v Spletu. — (1% mestnega odbora 3. aprila.) Podžupan dr. Orel bere pismo c. k. dežel, predsedstva, po kterem, dokler traja suspenzija županova, namesti c. kr. komisarja g. Pajka vsled mestnih ustavnih pravil prvi magistratni svetovalec prevzame vodstvo mestnega magistrata. Po takem mesto še ni dobilo svojega postavnega župana dr. Coste nazaj , kakor je mestni zbor hotenje svoje do visoke vlade izrekel v sejah 6. februarja in 7. marca. Po tem molče zaslišanem naznanilu odbornik Stedry željo iz-rekuje, da bi odbor kaj več izvedel o gospodarstvu mestnega gradu pod Turnom, in da bi se bolje culo nad gozdom njegovim. Podžupan dr. Orel mu razjas-nuje korist listja za gnojilo gozda. — Odbornik dr. pl. Kal-tenegger želi, da bi se, dokler je Ljubljanica zaprta, cedili iztoki mestnih kanalov in da bi strojarji poleg ------121 ------ Ljubljanice ne osvinjali vode s tem, da mečejo ostanke Čresla v ravnokar očejeno Ljubljanico. Magistrat je dobil nalogo, da skrbi za hitro odpravo obojne napake. — Potem odbornik S te dr y v imenu stavbinega odseka poroča o obrežji (kai-i) poleg Hradeckovega mosta do gledišča; stroški za ta zid so prevdarjeni na 6250 gld. Odbornik dr. Bleiweis nasvetuje, naj se opusti ta stvar tako dolgo, dokler niso odločeni mestni stroški in dohodki za letošnje leto, da vemo, ali bomo zmogli take stroške ali ne. Predlog ta obvelja s tem, naj magistrat obravnava to zadevo z onimi hišnimi gospodarji, kteri imajo svoje hiše na tem mestu pri vodi in nekako nasprotujejo temu obrežju. — Odbornik dr. J. Bleiweis poroča v imenu šolskega odseka o vlogi ravnateljstva c. kr. realke , ktero zahteva nove mize in stoliče v risarski šoli spodnje realke s stroški od 765 gold. Ker ravnatelj ni povedal, ali poleg učencev niže realke, za ktero plačuje samo mesto, ne rabijo še drugi učenci tega pohišja, nasvetuje dr. Bleiweis, naj se pred vsem ta stvar na jasno postavi, ker mestna kaša ni tako zmožna, da bi za druge plačevala. Odbornik Dež man ugovarja, odbor pa sprejme odsekov predlog. — Potem poroča dr. Bleiweis še o tem, naj se Schmeidova šolska štipendija z 10 gold. 90 kraje, podeli Pavlu Endli-cherju, učencu 2. realkinega razreda. Brez vse debate je bil predlog sprejet. — Odbornik dr. Zupan poroča v imenu pravnega odseka 1) o zadevah najemnika kavarne na gradu pod Turnom in 2) o milostnem odpustu denarnih kazen, ki jih je magistrat odločil hišnim gospodarjem, kteri letos, ko je v božičnem času veliko snega padlo , so bili toženi, da niso počedili tlaka pred hišami. Odbornik Malitsch nasprotuje temu predlogu, dr. Bleiweis in Ho rak pa kažeta, da letos se je v 3 dneh navalilo toliko snega po ulicah, da tudi magistrat ni odpeljal snega cel6 iz velikih zametenih ulic ne. Milostni odpust vsem, ki so že kazen plačali in je še niso plačali, potem obvelja. — Družba hišnih gospodarjev, ki so lastniki meščanske kosarne v Trnovem, je v nedeljo imela svoj letni zbor, v kterem je njen predsednik g. Ho rak deležnikom veselo novico na znanje dal, da kosama nima zdaj nobenega dolga več in da bode tudi brez dolga ostala. Lansko leto se je veliko popravilo v hiši in v okolici njeni tako , da kosama zdaj na prav prijetnem prostoru stoji. Iz vodstva po družbenih pravilih stopivši gospodje Jan. Horak, Anton Heidrich, Srečko Waidinger in Mat. Schreiner so bili v zahvalo svojega koristnega delovanja zopet voljeni. — V nedeljo zvečer je dramatično društvo napravilo „besedo", v kteri so se brala tri djanja žalo-igre »Tomaž Moora in vmes č^eterospevipeli. Veselo je bilo videti, da posebno mnogo gospa in gospodičin se je snidlo v to duhovito večernico; pohvaliti pa tudi moremo gospodičini in gospode, ki so prav dobro Čitali lepo poslovenjeno žaloigro. Al igra sama po sebi nikakor ni za berilo pripravna, ker nima obširniših monologov itd., ki bi duha zanimivali ali ogreli srce. Velik razloček je med igro, ako se predstavlja djansko, ali če se le b e r e; kar v uni obliki utegne biti bolj dolgočasno, je v tej obliki bolj zanimivo, in nasproti; zato je že zdavno znano, da marsiktera igra se da dobro brati, pa je brez efekta v predstavi. Sicer pa tudi „Tomaža Moora" ne nahajamo na javnih glediščih. — 2. zvezek „Slavjanskega Juga" je ravnokar prišel na svetlo. — Tudi trije listi „Slov. Naroda" so prišli že na svetlo. — Tako natihoma se je motala zaupnica grofu Antonu Auerspergu zarad njegovega govora o novi za- konski postavi, da še le po ,,Tagesp." smo te dni culi novico , da 500 ,,der angesehensten Manner LaibachV je po dr. Klunu poslalo grofu Auerspergu zaupnico. Lahko si mislimo, da oni, ki so zbornici gosposki pred nekimi meseci poslali adreso zoper konkordat, so tudi zdaj tisti „angesehenste Manner", ki so se poklonili grofu Auerspergu. Kakor tedaj to mi vemo, tako bode vedel tudi grof sam, da glavno mesto tiste dežele, ki jo je on sam ,,slovenske Tirole" imenoval in se zvesto drži znane prislovice: „stara vera, stara petica, staro vino", nikakor ne čestita novopečenemu liberalizmu njegovemu.