Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV, Lendava, 17. oktobra 1937. Štev. 42. Cena 1 Din. Naročnina: doma na skü-pni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V Inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarov letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 6 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna takša posebi. Popüst po dogovori. Krek lübiteo i dobrotnik naroda! Slovenski narod ma može, šteri stojijo visiko nad svojim časom, kak istinski velikani düha i srcá. Takši možjé so narodi proroki, voditelje, dobrotniki. V njih se je nabralo i pokazalo najboljše, ka narod premore, iz njihove delavnosti se vse to najbolše znova povrača nazaj v narod, da ga prekvási, naj obrodi sad za vse čase. Človek, šteri je dao vse svoje düševno i telovno bogástvo za slovenski narod, je Janez Evangelist Krek. Letos 8. oktobra je minolo dvajset let od njegove nagle smrti. Ves slovenski narod se ga je Spomno, tüdi naša Krajina se ga naj Spomni, ar je njegov velki düh obimao tüdi njo i jo želo zdrüžiti z slovenskimi brati onstran Mure. Janez Ev. Krek se je narodo 27. novembra 1865. leta pri Sv. Gregori nad Sodražico na Dolenjskom kak sin vučitela. Oča njemi je naskori mro, zato se je preselo z materjov v Selce v Škofjo loko na Gorenjskom. Tü med lepimi bregami je preživláo svoje počitnice pri materi, štera je bila dobrotnica siromakov. V Ljubljani je opravo gimnazijo. Po maturi se je odločo za dühovniški stan, ar je želo svoje živlenje darüvati preganjanim i trpečim. Gda je bio posvečeni, so ga poslali v Beč na univerzo, gde je nadaljavao svoje včenjé i postao doktor bogoslovja i tak postao profesor bogoslovja v ljubljanskom bogoslovji i začno svoje velko delo za lepšo prišestnost slovenskoga naroda. Od zdaj naprej kak dühovnikaprofesora, je dr. Kreka najti povsedi: v cerkvi, knigi, delavski vrstaj, kmečki domovaj, časopisa j, drüštvaj, gospodarstvi, politiki, vse to guči od njegovoga vsestranskoga i nesebičnoga dela, s šterim si je pridobo nepozabne zaslüge v zgodovini slovenskoga naroda. Dr. Krek je spoznao i zlübo slovensko zemlo iz vsega svojega srca. Spoznao je povsedi razmere i osebe, zato je zbrao delavce za preporod i lepšo bodočnost naroda. — Skoz celo svoje živlenje se je bojüvao za zdrüženje naših narodnih sil, zato ka je bio Krek osvedočen, ka je samo tak mogoče obvarvati narod i ga z lastivnov silov zdigavati do političnih pravic, višiše kulture i lepšoga blagostanja. Delüvao je neprestano v tom nameni, čeravno v vsej svoji izrazitosti, zmožnosti i dalekovidnosti ne najšeo zmerom zadosta razumevanja za ideje, štere so obrodile telko dobroga na slovenskoj zemli. Rano se je Krek poprijao politike, ar je vido, da trbe slovensko lüdstvo zagovarjati i braniti. Kak politika, so ga spoštüvali tüdi njegovi neprijatelje, ar so vidili v njem poštenoga, nesebičnoga človeka. Meo je izreden govorniški dar, tak da je potegno za sebov lüdske vnožice i premagao nasprotnike. Njegovo politično delo je bilo ogromno, on je vodo dugo časa bivšo Slovensko lüdsko stranko. Višek njegovoga političnoga dela pa je bila takzvana májska deklaracija, to je izjava, štero je 30. maja 1917. dr. Anton Korošec prečteo v bečkom parlamenti. Miseo za to izjavo je dao ravno Krek. V njej se zahteva popuna narodna samostojnost. Ino ravno deklaracija postane zdaj glavno izhodišče narodnoga gibanja pri Slovencaj Hrvataj i Srbaj. Od zdaj naprej se po vsoj slovenskoj zemli začne širiti glas po narodnoj slobodi. Obdržavati so se narodni tabori, na šterih nastopa prijateo dr. Kreka, dr. Korošec, kak glavni govornik, šteri navdüšüje slovenski narod: „Slovenski narod zdigni glave, za to, ar se bliža tvoje rešenje !“ Dr. Krek je bio tüdi velki Slovan : znao je vse slovanske jezike, pri vsakšoj priliki je navdüšavao lüdi za slovansko bratstvo. Žmetno betežen se je povrno domo i 8. oktobra 1917. je pri svojem prijateli plebanoši v Št. Janži na Dolenskom zavolo srčne kapi, nagloma premino. Njegov sprévod je bio ogromen, gda so ga sprevodili k Sv. Križi v Ljubljani, gde kaže lepi spomenik njegov grob: Dva orjaka stojita globoko sklonjeniva, potopleniva v žalost — podoba njegovoga naroda, ki je zgübo svojega velkoga sina i dobrotnika ravno te, gda bi njemi bio najbole potreben. Slava krali Aleksandri I. Zediniteli. V soboto 9. oktobra se je spominjao jugoslovanski narod žalostne obletnice smrti našega viteškoga krala Aleksandra I. Bolečina, štero smo občütili ob britkoj izgübi pred tremi leti našega krala, se je ešče ne vmirila. Ešče komaj zdaj se zavedamo, ka je zgübo jugoslovanski národ z njegovov smrtjov. Ob žalostnoj obletnici smo se vsi Slovenci, Hrvati i Srbi spomnili njegovih zádnjih reči, štere je povedao vmirajoči : ,,Čuvajte Jugoslavijo!“ V Čast Sóboti — sramota M. krajini. „Murska krajinaˮ se je v 41. št. V dvema člankoma razčemerila zavolo članka „Sramota za Sobotoˮ v Novinaj. „Bodimo stvarniˮ pravimo tüdi mi, záto pokažemo na smešne, iz sovraštvá do „Novinˮ napisane trditve M. krajine. 1) Piše, da je voda „baje (!) ovirata dijakom dostop do gimnazijeˮ. Pitamo, naj vsaki, što zna za drügi vzrok, da je pouka ne bilo, to naznani v M. krajini! Ka pomeni té „bajeˮ (=lekaj) — ali dopisnik ne verje toga dejstva ?? Je pač slepi za vodo i neobčütlivi za vodö, če v njo stopi. To je norčevanje iz vse gimnazije! 2) „Očividno nalago to krivdo občinski upravi .. !ˮ Na to kaže pač jasno M. krajína sama s svojim zadnjim stavkom: „Smatramo za primerno, da bi se tudi občinska uprava M. Sobota zavzela, da se ta jarek čimprej očisti...ˮ No — ali je to kaj drügoga, kak »smatramo za primerno" tüdi mi? Čüdno: najprle napadati Novine, na konci pa 'isto zahtevati !! Mi pa smo ešče menje želeli: ne smo iskali vzroka prihoda vodé Odzvüna Sobote, liki smo se zgražali nad tem, da poleg küpov kamna (1), štere že kláčimo v jarek... voda tečé prek cesté od petka do petka, stoji na cesti — samo zato, ar je celi tjeden nišče (menda je tüdi zvün »obč. uprave" kakši Čeden človek v Soboti?) ne poglobo odtoka, šteroga je „smatraoˮ nekak za „primernogaˮ, a je preplitev. Pa ešče dnes je kamen ne na cesto razkopani, zakaj pa je navoženi? Od „denarnih sredstevˮ pa le tiho, edno motiko vam rad posodi što! Ves članek je pisani samo kak zagovor za stvari, štere je nišče ne tajio. Tüdi je dopisnik „Novinˮ ne zahtevao, da trbe „gladko zajeziti dotok vodeˮ. Pač je dopisnik M. krajine ne vido položaja ali pa nema telko lastne razsodnost!, da bi vido, ka se dá popraviti brez stroška v Soboti — i ne čakati na pravdo s Küpšinci. Zato pa je napisao Vodeni članek, ki strela mimo Cila i kaže, da njemi je ne za stvar, liki za smešenje namišlenoga protivnika. Tak zaide celó v protislovje, da guči od „tabora, ki je danes vsemogočˮ i pozabi, što je izdajateo njegovoga lista. Prvo je potrebna pamet, odprète oči — i pótom „denarna sredstva !“ Če so pa oči slabe i drüge zmožnosti, te 1) ne prečtéte prav članka v Novinaj, 2) ne vidite pravoga stanja na cesti. Tüdi objavite dva članka, ki napadata ednoga našega — šteroga naslova pa niti ne zmorete dvakrat prav prepisati. Mogoče vam je sapo zapro, ar vam je grobi. Pa to je vaša navada, da stvari ne imenüjete s pravim imenom, mi ne davlemo vodenih naslovov tak žalostnim dogodkom naše zanemarjenosti ! Uradna okrožnica ravno zdaj šolskoj deci pravi, da trbe „mlake süšitiˮ — ka si pa deca mislijo, če je Sobota puna mlak? Ali naj mlakam slávospeve pišemo? To zmore samo tisti „šatorˮ („táborˮ je ne, ar vas je premalo, ki želete, da bi vsi zvonjali v mlakaj, ki so vam nedoteklive !), ki za vsako ceno hvali svoje i napada, ka drügi zine, pa če de trdo, ka za torkom sreda pride ! Ne z namenom, da bi to „vodenoˮ (v dvojnom pomeni!) pravdo podugšali, liki záto smo napisali té reči, da Povemo: Čast za Soboto bi bila i bo, gda se bodo takša pitanja hitro i brez pisanja na hasek prebivalstva rešávala i gda se bodo v prvoj vrsti zdravji nevarne mlake odpravile i gda nede cele tjedne poleg blata kamen se dugočaso: — sramota za M. krajino pa je i ostane takše pisanje, v šterom napada drügi list, ki je zahtevao isto, ka ona komaj zdaj za njim ponavla i da vsakoj kritiki nasprotüje pa zakriva slabosti s tistim naštevanjom, ka nišče ne taji. Pa ka nam valá „lepaˮ kolodvorska cesta (gde je tüdi voda stala), če je Šolska ulica mokra? Takše nestvarno zavijanje obsojamo ! Več düšne vesti! Den za dnevom se moremo v živlenji boriti s težkočami. Pa najžmetnejša je tista borba s hüdobnimi lüdmi. Vse napraviš, ka premoreš, samo da dosegneš svoj pošteni namen — pá ti hüdoben človek vse prepreči s hüdobnov rečjov ali s hüdobnim djanjom. Pa vnogi, ki drügomi slabo i škodo delajo, ešče mislijo, da so v slüžbi istine i pravice. Jako daleč so od nje, ešče dale pa od krščanske lübezni. Poglednimo edno priliko, zavolo štere ravno kmečki človek dosta trpi. Imanje vsakoga človeka trbe poštüvati. Pa zadnje vodine so nam dosta škode napravile. Ali ka so ne vničile vodine, to ešče vničüjejo božni lüdje. Ar tü i tam tüdi na potaj med njivami voda stoji, pa se vam takši človek brez düšne vesti, brez najnavadnejšega poštenja mirno pela prek po njivi, po sredi, prek posajenoga i posejanoga ! Pa njemi nišče ne bi smeo niti rèči povedati — ešče zlaja na vas ali te vjej! Pitamo samo: gde so tü občine, da ne skrbijo za pravico vsakoga, da ne kaštigajo nepoštenjakov ?! Če občina ne poskrbi, da bi što z motikov vodo spüsto, te naj bar za red skrbi. Višja oblast pa naj pazi na občine v tom pogledi! Rabski Slovenci. Slovenski narod že od davna nema sreče. Naskori, gda so se Slovenci naselili na svojoj denešnjoj domovini, so je tüji narodje začnoli spravlati pod svojo oblast. Tak je glavni deo Slovencov že na konci 8. stoletja prišeo pod nemško oblast. Táljani so ob svojoj meji poitalijanili ves za vesjov. Vogri so si povogrščili velki deo Slovenske zemlje — vse gor do Blatnoga jezera (Balaton) so živeli naši očacje. Tak so nam že v davnih časaj vzeli jezero düš. Dnes smo pá razdeljeni Slovenci po vsem sveti; po boji nam je Italija vzela 580.000 našega slovenskoga naroda, Avstrija pa 150 000. Pa tüdi pod Vogrskov so ešče Slovenci, šteri so nam posebno blüzi. Ne bi bilo lepo, če se ne bi bar zdaj spomnili z njih, Slovenci na Vogrskom so deo nas, njüva zemla je deo naše Slovenske krajine. Ar živejo do Rabe, je zovemo rabške Slovence. Na mirovnoj konferenci v Parizi se je slovenskomi odposlanstvi, v šterom je na- šo Krajino zastopao g. prelat dr. Matija Slavič, vsevučiliški profesor v Ljubljani, nikak ne moglo posrečiti, ka bi naša meja segala do Rabe, do Monoštra. Tak so ostale na Vogrskom ništerne Slovenske vesnice. Rabski Slovenci majo tri fare: Števanovci, v štero spadnejo vesnice: Slovenska vés, Sakalovci, Andovci, Otkovci pa Vérice; k Gornjemi Seniki pa Ritkarovci. Posebi ma svojo faro Dolnji Senik s 720 düšami. Števanovska fara má 2547 düš, gornjesenička pa 1800. Tak je vsej Slovencov okoli 5000. Istina, ka je med njimi tüdi več Nemcov, ali v Ameriki je telko Slovencov iz tej krajov, ka lejko cenimo Slovence nad šest jezero. Naši rabski Slovenci tüdi nemajo nikših slovenskih novim ka bi njim nudile düševno hrano. Samo slovenske molitvene knige ešče majo. Mislimo na svoje brate tam prek pri Rabi. Sami pa ne zametavamo sreče, ka lejko slovenski čtemo ino se slovenski odgajamo! Dr. Janez Ev. Krek. 2 NOVINE 17. oktobra 1937. Protiplinska razstava v srezi Sobota. V denešnjoj dobi je važno, da je vse Prebivalstvo seznanjeno s protiplinskimi sredstvi v slüčaji bojne. Zato je kralevska banska uprava z sodelüvanjom direkcije državnih železnic organizirala potüjočo protiplinsko razstavo, da bi se na te način mogla vršiti uspešna propaganda zaščite pred napadi iz zraka med širokimi sloji prebivalstva. Takša razstava obišče tüdi naš srez i to bo v Soboti na kolodvori dne 24. oktobra 1937 ob 8.45 vöri, odhod 25. oktobri ob 4.30 vöri. Dne 25. oktobra bo razstava ob 5.4 vöri na postaji v Mačkovcih, odhod 26. oktobra ob 5.12 vöri. Dne 26. oktobra bo razstava ob 5.53 vöri na postaji na Hodoši, odhod 27. oktobra ob 6.30 vöri. Sresko načelstvo v Soboti opomina tem potom vse prebivalstvo i šole v srezi Sobota, da razstavo obiščejo i si jo ogledajo. Opomina se, da razstava v te kraje ne pride več. Šolstvo burgenlandskih Hrvatov. Severno od naših rabskih Slovencov, nekak severno od vodé Rabe, ta do Dunave i Beča, živé okoli 70 jezero Hrvatov, pravijo njim tüdi „Beli Hrvatje. Tej Hrvatje so že za časa velkih turških bojov pred več sto leti prišli v denešnje svojo domovino, ar so bili prisiljeni zapüstiti pred hüdim sovražnikom svojo prešnjo domovino tam ob vodaj Save, Bosne i Vrbasa. Velki deo tej Hrvatov spada zdaj pod državo Austrijo i samo menši deo pod Madžarsko. Austrijci idejo tem burgenlandskim Hrvatom jako na roko, dali so njim velke pravice, posebno ka se tiče šolstva. Zato si nikelko poglednimo njihovo Šolstvo. — V glasili bur genlandskih Hrvatov „Hrvatske Novineˮ čtemo od novoga šolskoga zakona. Iz članka naj vzememo ništerne podrobnosti: Po novom zakoni se je vpelalo včenje v 16 hrvatskih vesnicaj, gde se v šolaj dozdáj ne včilo nikaj hrvatskoga. Glede nemščine pa vala, da morajo vsi vučenci na konci 4. šolskoga leta znati povedati svoje misli tüdi v nemškom jeziki. Nemška deca majo v vsej šolaj samo nemško včenje; če dosegne na kakšoj šoli število 25, se za nje odpré poseben razred. Če je skoz 3 leta po 40, se za nje zgodi posebna nemška šola. Hrvatski šolski nadzornik nadzorüje vse šole z hrvatskim učnim jezikom, vse hrvatsko-nemške šole i hrvatsko včenje v nemških šolaj. V deželnom šolskom sveti sta po zakoni 2 do 3 Hrvatje. Pri nekšoj priliki je deželni šolski referent povedao sledeče: Avstrija šče pravično ravnati s svojimi menšinami, ar je krsčanska držáva i je njena vodilna miseo: dati vsakšemi svoje. Lani smo pisali, da mamo svojega hrvatskoga šolskoga nadzornika, letos pa že pišemo, da mamo tüdi šolski zakon, kakšega smo si želeli. Kak prvo, tak tüdi drügo nam bode jako hasnovito, če se bodehrvatska inteligenca zavedaš svoje dužnosti, štera je v tom, da vzgaja svoj narod v materinskom jeziki, šteri človeka najležej i najbole hasnovito izobrazi! „Jest, jestˮ. Ešče ne dugo sam potüvao po našoj Krajini. Srečao me je vojak z vojaškim kufrom. Šo je na dopust. Pozdravila sva se i začno sam pogovor: „.Idete na dopüst?„ „Jest!ˮ Slüžite gde v Srbiji?" Jest, jest!ˮ „Doma pa ste iz Slovenske krajše, kajne?ˮ „Jest, jest!ˮ „Eh, čüjte, ka bi se pačili ! Vi ste Slovenec i idete zdaj na dopust — i tüdi domou „jest“ — v slovenskom pomeni.ˮ „Da tak je, gospodˮ, mi je odgovoro spremlevalec v lepom slovenskom jeziki. „Vidite, zdaj pa si bodeva gučala čisto po domače. Dobro i koristne je, če zna človek več jezikov, a na Slovenskoj zemli bodimo - Slovenci ponosni na svoj jezik !ˮ Soboška lüdska šola v barake. Najbole važno pitanje Sobote, je pač lüdska šola tam pri glavnoj vulici. Ne bodemo pisali od njenih malih, vlažnih i nezdravih, naravnoč za človeško zdravje škodlivih prostoraj, pač pa naj zdaj, gda je palik postanole pitanje soboške lüdske šole kričeče, omenimo samo sledeče: Dosta novih i lepih lüdskih šol se je zadnja leta zgradilo po našoj krajini. Zgradbe so je male naše občine, a Sobota, štera nosi ime, kak kulturno-prosvetno i politično-gospodarsko središče Slov. krajine, je dozdáj toga ne zmogla, čeravno se čüti potreboča po novoj šoli že dobrih 15 let. — Gde naj iščemo krivdo, mogoče v penezaj ? ! — Ne ! — Kak v penezaj, če pa je blüzi milijon dinarov vküper spravlenih za novo šolo i ešče tej penezi se rabijo za drügo potrebočo, štera se vidi gospodom Važnejša, kak lüdska šola — pa pravijo, da so „kulturniˮ! Iskati krivdo pač moremo samo pri lüdeh, šteri v toj zadevi odločajo i šteri vodijo Soboto. Tem lüdem je vsakše drügo pitanje važnejše i prvo — samo kulturno-prosvetno pitanje njim je zadnje i brezpomembno ! Zdaj, gda deca, več nemrejo v staro šolo, zavolo vlažnih i nezdravih prostorov, se je v ništernih glavaj rodila miseo — dajmo postaviti barake i z decov v nje — tüdi barake bodejo za par let dobre i tak bo za par let palik pitanje lüdske šole rešeno. Ka pravite na to, ali je ne to dvojna sramota za Soboto, da bodejo naša deca mogla svoje prvo včenjé dobivati v barakaj — pa te pravimo, da živemo v časi kulturnoga napredka?! Vüpajmo se, da bode bar oblast barake zabranila i prisilila gospode zidati novo šolo, štera bode Soboti i vsoj Slov. krajini v čast i ponos! (Če bode koga pitanje lüdske šole v Soboti bole zanimalo, smo pripravleni njemi dati podrobno i natančno poročilo.) Domača i svetovna politika. Dr. Korošec zastopa predsednika vlade. Ar se bo predsednik vlade i zvünešnji minister dr. Stojadinovič müdo nekaj časa v tüjini, je v imeni Nj. Vel. krala z ukazom kr. namestništva imenüvani za njegovoga zastopnika notranji minister dr. Anton Korošec. Sporazum z dr. Mačkom. Pred par dnevi je bio sklenjen med srpskov zdrüženov opozicijov i pristaši dr. Mačka sporazum. Ešče dozdaj nam je ne znan celoten sporazum, pač pa samo telko, kelko so ništerne novine od njega pisale i to: 1. Odprava zdajšnje ureditve države, štere fundament je narodno i državno edinstvo; 2. priznanje treh narodov, kak Srbov, Hrvatov i Slovencov; 3. sprememba zdajšnje ustave i odstranitev vseh zakonov, šteri so nastanoli za časa diktatura; 4. sprejem „vrhovnoga zakonaˮ, šteri bo do sprejema nove ustave nadomeščao ustavo; 5. sestava nove vlade iz skupin, šteri sporazum podpišejo. Ta vláda naj pripravi volitve v parlament po zgodovinskih pokrajinaj. Uradniške plače povekšane. Zdajšnja vlada se skrbi za vse sloje naroda, kak za kmeta i obrtnika, delavca, tak tüdi za uradnika. Uradniške plače so bile slabe, posebno zdaj, gda je zmerom vekša dragoča na živilih. Zato je gospodarski finančni odbor ministrov napravo načrt za povekšanje uradniških plač, štera uredba stopi v veljavo 1. novembra 1.1. Po toj uredbi predvsem dobijo začetni uradniki višišo plačo. Dr. Stojadinovič potüje v Pariz i London. Naš ministerski predsednik i zvünešnji minister dr. Milan | Stojadinovič bo v najkračišem časi odpotüvao v Pariz i od tam v London po državnih poslaj. V Londoni se bo sestao z angleškim zvünešnjim ministrom Edenom. „Bodočnost Evrope je naša.ˮ Nemčija stoji pod pečatom zmagoslavnoga pohoda italjanskoga diktatora Mussolinija v Berlin, prestolnico Adolfa Hitlera, zdajšnjega kancelara Nemčije. Že v Monakovom je Mussolinija sprejela ogromna vnožica z Hitlerom na čeli z velkimi častim i navdüšenjom, štero se je ešče stopnjevalo ob prihodi obeh državnikov — voditelov evropskoga fašizma v Berlini. — Na poti v Berlin sta se oba državnika müdila na ozemli, gde so se vršili velki manevri nemške vojske. Slavje je najšlo svoj višek na olimpijskom štadioni, gde je hitlerizem pokazao italijanskim gostom vso silo i disciplino. Slavje je zaklüčila velka vojaška parada. Četüdi so razgovori obej državnikov samo ogibanja, vendar kaže ves potek slavnostnih dni, da mora odzdaj Evropa računati s sklenjenov fašističnov frontov, štera šče — da sledimo Mussolinijovim rečam v Monakovom — ustvariti obraz nove Evrope. Kak pa v Španiji? V Španiji divja z vsov silov državljanska bojna naprej. Zadnje čase ma velke uspehe nad komunisti vrhovni vodja nacionalistov general Franko. Japonci napadajo naprej Kitajsko. Japonci so zdaj že več dni pred Šanghajom. Tü se vrši srdita borba. Dosta se piše, da bo Rusija skočila na pomoč Kitajskoj, če bo prišlo do toga se lehko zaneti svetovni požar. Tüdi ostali svet, posebno Amerika i Anglija büdno pazijo na dogodke na Dalnom vzhodi, štere majo tam svoja trgovska i industrijska mesta. V Ženevi je ešče dozdáj Drüštvo narodov ne napravilo nikaj, ar se bojijo, da bo palik tak velki neuspeh, kak so meli pri sankcijaj pri abesinskoj bojni. Angleži pošilajo Kitajcem orožje. Angleži so Kitajcem poslali velko število orožja i najmodernejših zrakoplovov. Hitler zahteva kolonije. Hitler je meo pred nedavnim velki govor. V govori je med drügim omeno i zahtevao kolonije za Nemčijo. V svojem govori pravi: „Dokeč nemški narod ne dobi kolonij, nemre biti miren, ar so kolonije za nemški narod živlenskoga pomena !“ SOBOTA. Spominska obletnica. V soboto 9. oktobra je obhajala vsa Sobota žalostno obletnico smrti našega nepozabnoga Viteškoga krala Aleksandra I. Zedinitela i z njov tüdi vsa Slov. krajína. „Murska ...???“ Na vlaki, v šoli, v krčmi, v trgovini čüjemo: „Kama, v Mursko?ˮ Ka je ta „murskaˮ — ali mürska voda ali ka? Ništerne spačene glavé brez čüta za slovenski jezik ne vejo, ka je kraj „Sobotaˮ, zato od uradnoga iména „Murska Sobotaˮ požrejo v svojoj požrešnosti drügo, glavno ime i samo prvo povejo. To je grdo i noro. Zato je dužnost šole, da to odpravla, da toga ne uvaja i dužnost uradništva, posebno na vlakaj, da te spake „Murskaˮ ne rabijo. Dužnost nas vseh pa je, da takšo obliko zavračamo i pravimo Vseširom samo: Sobota ! Vlak zavozo v auto. V tork okoli 7 vöre zvečer, gda je vlak šo iz Sobote proti Beltincam, je zavozo v auto, šteri se je pripelao od Rakičana naložen s peradjov stvarjov. Na srečo je ne bilo nikše smrtne žrtve, pač pa je samo eden moški ranjeni, šteroga so včasi odpelali v bolnico. Vzrok nesreče je bio, ar je ne železniška uprava spüstila doli zatvornice. Od nesreče bodemo bole obširno poročali v prišestnoj številki „Novinˮ. Eden bataljon vojakov dobi Sobota. Kak se čüje, nede dugo, da bo dobila Sobota eden bataljon vojakov. Dozdaj je bila samo edna četa. Prostor za novo vojašnico (kasarno) je že določen. Kak je to mogoče? V Soboti majo dva tečaja. Eden tečaj je za obrtne vajence, a drügi pa za trgovske vajence. Oba tečaja se vršita ločeno. Čüdno se nam pa vidi, da tečaj za obrtnike traja 9 mesecov, a tečaj za trgovce pa samo 6 mesecov. Ali nam ne bi mogla dati odgovora nato Obrtna ali pa trgovska zadruga v Soboti ? Ali je zakon ne za vse ednaki? Zakaj smo slavili Miklóša Küzmiča? „Novineˮ so že popisale slovesnost, s šterov je 12. septembra pri Sv. Bedeniki v Kančovci na cerkvénoj steni bila odkrita spominska plošča iz čarnoga marmora v obliki odprte knige z napisom: „MIKLOŠ KÜZMIČ- PISATELJ -1737-1804.ˮ Na sredi je zlati kelih, ob strani pa kriš. Vsakši narod je dužen spoštovati svoje velke sini, svoje zaslüžne možé. Zakaj? Záto, ar so njemi oni spravili vse, ka dnes má: slóbodo, izobrazbo, gospodarsko i düševno dobro. Velki možjé naroda, dühovni i svetski izobraženci, so meli pred očmi samo svoj narod, za njegovo čast i dobro so se trüdili. Tüdi naša Slovenska krajína má v svojoj preminóčnosti takše sini, šteri so vredni velke části. Eden med njimi je Mikloš Küzmič. On je bio tisti, ki je našim katoličancom v našem jeziki spisao prve knige. V tom je njegov velki pomen. Naródo se je pred dvesto leti v Dolnjoj Sláveči i štirideset let je bio plebanoš pa vice-ešpereš „Slovenske okroglineˮ, kak jo je sam imenüvao. V „Kalendariˮ za letošnje leto čtemo, kakšega pomena je bio Küzmič za versko i cerkveno pa šolsko živlenje naše krajine pred več kak 150 imi leti. Poslovenčo je „Svete evangeliomeˮ, štere ešče dnes poslüšamo v naših cer- kvaj. Napisao je katekizmuš, biblijo, dva abecednika i dve molitvenivi knigi. Edna med njimi: „staroslovenskaˮ kniga molitvena je bila štiridvajstikrat izdana, kak ni edna slovenska kniga ne telkokrat! Vse to kaže veliko Küzmičovo delavnost, gorečnost za versko i svetsko znanje lüdstva. Pomagao nam je ohraniti slovensko reč, čteli i poštüvali so ga vsi katoličanski pisatelje za njim i se navdüšávali za književno delo. Tüdi v tom je velki pomen Küzmiča, toga poglavitnoga stebra naše katoličanske knige. Če ne bi Küzmič začno pisati v našem jeziki, Bog zna, če bi što to začno za njim. Tak pa so vsi šli za njim, njegov zgled je nagno celo vrsto mož, ki so pisali knige i tak vsigdar zdržavali osvedočénje, da je mogoče v našem jeziki pisati knige, da mámo pravico do svojega jezika i do izobrazbe v njem. Tak je té düševni plamén raseo v velki ogen, ki je naš slovenski tisk, šteri nam je pomagao obvarovati našo slovensko narodnost. Naše dijaštvo, mladina — vsi naj idejo pred Küzmičovo ploščo, k Sv. Bedeniki, naj se potaplajo v njegovo delo i njegovoga dühá, ki njim glási, da trbe v dühi časi i njegovih potreboč delati za dvig svojega slovenskoga naroda. Poznanje domačije! Vsešérom valá: spoznávaj najprle samoga sebé ! Tak tüdi v spoznavanji domovine: spóznaj najprle domačo ves, domačo faro, občino i te vso krajino. Če boš vse to dobro poznao, komaj te boš meo čüt i vesélje do spoznávanja vse domovine. — Vej pa domačo vés poznamo, de pravo Vnogi. Samo kak jo poznaš? Ali poznaš tüdi njeno zgodovino, ali poznaš tüdi znamenite lüdi, šteri so se v domačoj vési ali fari narodili, ali v njoj živeli kak dobrotniki lüdstva? — Ali poznaš znamenitosti domače cérkvi? — I dale: ali poznaš sosedne vesnice, vso Slovensko krajino na vse to gledoč? Dužnost naših prosvetnih drüštev je, da to spoznavanje širijo s predavanji, razgovori i čtenjom. Od naše krajine se je že telko napisalo, da si lejko dosta znanja pridobimo. — Tüdi dužnost šole je to. — Ali kak ništerni to spunjávajo? Mesto da bi povedali deci tisto od domačega kraja, ka je potrebno i trdno znáno, pa gučijo prazne stvari; tak so n. pr. beltinska deca čüla, da je imé „Beltinciˮ nastánolo iz reči „Blatonciˮ, ar je prej tü nigda velko blato bilo. Takše dečinsko i smešno „včenjéˮ je zaistino ne vredno naše šole ! Dajte deci pravo znanje — a prle si ga mora vsaki sam dobiti! 17. oktobra 1937. NOVINE 3 SLOVENSKA KRAJINA. Prekmursko muzejsko drüstvo bo imelo svoj redni občni zbor dne 24. oktobra 1937 ob 10. uri dopoldne v Meščanskem domu (Hotel Faflik) v Soboti. Dnevni red: 1.) Predavanje. — 2.) Zapisnik zadnjega o. z. — 3.) Poročila. — 4.) Volitve. — 5.) Razno. Prosimo, da plačate do o. zbora članarino in da se ga Udeležite. — Odbor PMD. Na znanje tistim, ki kaj pišejo v naSe liste. Vsaki naj se drži Sledečih 3 §.: 1. §. Naj vseli piše istino. 2. §. Naj se vseli podpiše. 3. §. Naj piše samo na edno stran papira, ka je za štamparijo. Spremembe občin. Čteli smo že v „Novinahˮ od velikih sprememb občin v srezi Sobota. Povsedi, gde so bile spremembe morajo biti po občinskom zakoni volitve i kak se čüje bodo nove volitve za dober mesec. Obeta se palik velka volilna borba. Bogojina. 11. oktobra se je po nesreči strelo 21 letni dečko Padarič Anton. Pokojni je bio miren i dober krščanski mladenec, pri svojih tovarišaj jako prilübleni. Bog daj njegovoj düši dobro! Upokojitve vučitelov. Minister prosvete je dao upokojiti vekše število vučitelov po Sloveniji. Tüdi v našoj krajini je vpokojen g. Verteš Aladár, šolski upraviteo na Hodoši. G. upraviteo je bio med lüdstvom jako prilüblen, kak dober vzgojiteo mladine. Želemo g. upraviteli, da bi zaslüženi pokoj v najlepšem meri vživao. Za žebelare v Slov. krajini. Slatkor za včele se lehko dobi po 5 Din. kg. naravnost iz slatkorne tovarne Čukarica v Belji. Prošnje trbe poslati na finančno direkcijo. Znova pesja steklina. Znova se je pojavila pesja steklina v srezi Sobota i to v Rakičani. Na njoj so zboleli 4 psi, od šterih so bile vgriznjene štiri osebe i štere so bile včasi odpelane v Pastejer zavod v Maribor. Zavolo toga je oblast dala spostrelati vse pse v Rakičani. Strehovci. Naši slovenski dečki si bodo ustanovili svoj fantovski odsek. Ustanovni občni zbor bo 17. okt. Vel. Dolenci. Naš prilübleni g. plebanoš Horvat Franc so napravili Plebanoški izpit v Maribori. Vsi njihovi farniki njim iz srca Čestitamo i Želemo, da bi jih naskori višiša cerkvena oblast potrdila za našega stalnoga plebanoša. Sv. Jürij. Naš Župni upraviteo g. Varga Jožef so napravili župnijski izpit v Maribori. Vsi farniki njim iz srca Čestitamo. Beltinci. V nedelo 24. okt. po večernicaj bo v Prosvetnoj dvorani ustanovni občni zbor Fantovskoga odseka. Na občnom zbori bo gučao zastopnik podzveze F. O. z Sobote. Dečki na plan! Pridite v velkom števili! Bog živi ! Imena naših občin so „krasnoˮ spačeno objavili te dni ljubljanski listi. Vsigdar ravno naša iména. Doslednost, pa slaba. Darüvao je za spomenik dr. Ivanocyjá i M. Küzmiča g. dr. Franc Klar, nar. poslanec v Lendavi, 200 Din. Bogojina. 11.oktobra po noči so vdrli v Občinsko pisarno v Bogojini tolvaji i to najmre tak, da so steno prevrtali i tak prišli v pisarno. Odnesli so tri plinske maske i preci posteline i drüge obleke, štera je bila v sosednoj sobi. Vüpajmo se, da bodejo prišli v roke pravici. Na poštnoj automobilaj progi Sobota—Rogašovci je novi vozni red, šteri je stopo v valavo 4. oktobra t. l. Po novom voznom redi vozi na progi Sobota Rogaševci poštni automobil dvakrat dnevno i to: Odhod iz Sobote ob 12 i 17.30 vöri. Prihod v Rogašovec ob 6.25 i 13.20 vöri, a dohod v Soboto ob 7.23 i 14.18 vöri. Tak so dobili tüdi naši Goričanci zvezo z vlakom v Soboti. Lendava. 10 letnico hižnoga zakona sta obslüžavala te dni pri nas jako prilübleniva zakonca g. vučiteo Pečnik s svojov gospov. K toj obletnici se tüdi mi pridrüžüjemo i zakoncoma Želemo, da bi se včakala šče vnoga vnoga srečna leta. Črensovci. Rafaelovo nedelo bo obhajalo Prosvetno drüštvo 24. okt. ob 3 vöri popoldnevi v Našem domi s pestrim sporedom. Na sporedi bo tüdi predavanje gimnazijskoga ravnatela iz Sobote g. ing. Zobca: „Bodimo zvestiˮ, nato pa kratka igrica i šče nekaj drügih točk. Vsi prijatelje prosvete i lübitelje naših v tüjini Vableni. Za člane vdeležba obvezna. Bog živi ! Popravek. V predzadnjoj številki Novin je bilo zapisano, da je v razpravi prof. Novaka „Zgodovina in narodopisje v prekmurski publicistikiˮ nedostatek, da navaja pisatele, ki so tistih člankov ne pisali. To popravimo v telko, da je pisateo razprave meo na razpolago „Kalendareˮ, v šterih je eden prvih njegovih sodelavcov zapisao pri vsakom članki ime pisatela. — Tüdi je ne točno v zadnjoj številki, da je obdelano samo „ka se tiče narodopisjaˮ, ar že naslov razprave pove, da tüdi zgodovino upošteva. — Itak so pa Novine, gda je razprava izišla, že prinesle dugše i točno poročilo. Slüžbo je dobila vučitelica gdč. Kolenkova Marica iz Črensovec. Imenüvana je bila doma i povsedi jako prilüblena. Vüpamo se, ka jo tüdi na slüžbenom mesti v Vidoncih vsi vzlübijo, posebno pa šolska deca. Pred nastopom v slüžbo so njoj prijateli priredili prijetno odhodnico. Kolenkovoj Mariči za nastop slüžbe čestitamo i njoj želemo dosta uspeha. Vel. Dolenci. Po širitelskom sestanki je v dolenskih dečkaj več živlenja. Z velkov lübeznijov se pripravlajo, da si ustanovijo novo prosvetno drüštvo, ki bo kak straža slovenski stražar tam kre sev. meje Slov. krajine. Obsojamo. V ednoj vesi, ki vala za edno najbole napredno v lendavskem srezi, je sokolska četa mela komemoracijo za blagopokojnim viteški kralom Aleksandrom I. Na toj komemoraciji naj bi se spominjali žalostnoga dogotka, ki se je zgodo pred tremi leti v Marsseilli. Srce vsakšega zavednoga Jugoslovan se zresni pri tom spomini. Sokoli v omenjenoj vesi so pa po komemoraciji, ki so jo meli v sobi edne gostilne, odišli v drügo sobo iste gostilne i tam navili gramofon i začnoli plesati. Pitamo se, kak je mogoče zdrüžiti žalno zborovanje s plesom? Kak je mogoče poslüšati žalni govor, včasi za njim pa plesati? To je mogoče samo tak, če se drži žalna komemoracija brez düha, brez narodne zavednosti. Takše komemoracije obsojamo! Bogojina. Preminoči četrtek je bilo v Lendavi pri sodišči zanimiva razprava. Obtožen je bio najmre naš g. tajnik zavolo edne plüske, štero je dao filovskomi Mesariči v občinskoj pisarni. Mesarič je najmre bio pozvani v Občinsko pisarno zavolo vode, štera iz njegovoga dvorišča tečé na cesto, gde Našička vozi svoj les. Mesarič je g. tajniki odgovoro, da zakaj se tak močno zavzema za Našičko. To je pa g. tajnika tak razčemerilo, da je skočo iz stolca, zgrabo za gut Mesariča i ga plüsno, odpro vrata i se je Mesarič mogeo odstraniti. Zato ga je ešče občina kaznovala za 50 D. Mesarič je pa vložo tožbo. Gda je to zvedo g. tajnik, je Mesariči ponüdo poravnavo, da naj ne toži, da njemi te g. tajnik odpüsti tej 50 Din. kazni. G. tajnik se je z Mesaričom poravnao na sodišči najmre tak, ka je g. tajnik plačao vse stroške. Protiplinska razstava v Lendavski srez pride i to: 18. oktobra ob 14.30 vöri v Lendavo, odhod 19. oktobra ob 15.03 vöri, — 23. oktobra ob 8.45 vöri v Beltince, odhod 24. oktobra ob 8.46 vöri. Prebivalstvo lenskoga sreza se opomina, da si to zanimivo razstavo pogledne. Vtopo se je Pomočnik Ivanskoga mlinara gda je po brvi neso melo. Eden celi tjeden so ga iskali i so ga te najšli pri grofovskom böri v ednom grmi. Celoj okolici je jako Žao za njim, ar je pošteni dečko bio. Bog njemi naj bo smileni. Ivanci. Našemi mesari Rous Jožefi je ešče dozdaj neznani hüdodelec vlejao petroli v stüdenec. Voda je več ne za nüc, či gli ka so gasilci s svojim napornim trüdom šteli stüdenec rešiti nesnage. Stüdenec se bo najhitrej mogeo zakopati. Cela sumnja ide na adnoga veščara, šteri se njemi je prepreto, ka več ne bo klao živine, ka njemi on že „zaköriˮ. Beltinski orožniki so se za stvar resno zavzeli i mislimo, da predkratkim bomo vidili toga hüdodelnika v pravici roke. PO DOMOVINI. Preminočo leto 1936. je v Sloveniji izišlo ogromno različnih knig. Tak, da Slovenci spadamo po kulturi (t. j. znanosti, izobrazbi) med prve narode sveta, ešče več: po števili knig i listov, šteri poplavlajo vsakše leto naš knižni trg, smo nekak izreden kulturni pojav. Naš slovenski jezik je do zadnje možnosti razvit; naša kniga je prekoračila meje najvekših držav. I pri vsem tom živejo lüdje, šteri ščejo takzvani svoj slovenski „dijalekt“ (t. j. narečje; i z njim tüdi vse njegove stvoritve), kratkomalo vtopiti v srbo-hrvatskom jeziki. Liki izčiščeni jezik, ta naša najdrakša dedščina i visika kultura, davleta vso pravico do narodne samostojnosti. Nova gimnázija v Maribori. Minister je dao odpreti več novih gimnazij po državi, tak tüdi v Maribori. Maribor bo meo tri gimnazije. Tüdi gimnazija v Kočevji je postanola popuna, osemrazredna. Novoimenüvani profesorje. Prosvetni minister je zadnji čas nastavo dosta mladih profesorov na gimnaziji pa tüdi ešče zdaj so ne vsa mesta zasedena, tak da more trpeti ešče zmerom pouk na gimnazijaj! Žena zaklala moža. V Marijni vesi poleg Maribora se je dogodo strašen vmor, štero je povzročila nesrečna šmarnica. Mohorko Anton i njegova žena sta se napita šmarnice i v pijanosti sta se svadila i bila. Mož je bio močnejši i pošteno ženo natukao, štera je nato zbežala iz sobe. V kühinji je vzela dugi nož i čakala moža pri dveraj. Gda je mož stopo iz sobe, ga je žena z nožom napadnola i ga tak zadela v prsi, da je za 10 minut vmro. Kelko vmorstev i greha povzročuje te nesrečen alkohol. Strašen samovmor ravnatela tovarne. V Karlovci v tekstilnoj tovarni je napravo samovmor ravnateo tovarne Vladimir Motvanski, češki dr- žavlan. Napisao je najprle poslovilno pismo, v šterom pravi, da njemi je ne več za živlenje i na to si je opasao žico (drot), štero je prikapčo z električnov napeljavov i tak električni tok 5000 voltov ravnatela na mesti bujo. Katoličanci v Jugoslaviji. V našoj državi je 20 katoličanskih püšpekij i 5 milijonov 700.000 katoličanov. Najvekša püšpekija je Zagrebačka z 1 mil. 662.000 verniki. Drüga je naša mariborska, ki ma 513.000 katoličancov v 259 faraj. Najmenša je kotorska v Dalmaciji z 16.300 verniki. Nemci i Koroška. V Monakovom je bila pred nedavnim velka kmetijska razstava. V posebnom oddelki je bila v slikaj i številkaj pokazana zgodovina nemškoga kmetijstva i to pod geslom „en narod — ena krv — ena miselnostˮ. Včasi pri vrataj v te oddelek je visila slika knežjega kamna pri Gospej Sveti i ešče slika ustoličenja koroških vojvod. Pod slikami je pa stalo zapisano: Tak si je bavarski kmet sam volo i postavlao svoje kneze i vladare ... — V dvorani samoj pa je visila velka slika, štera je kazala koroško glasovanje: osebe, oblečene v narodne noše koroških dolin mečejo glasovnice v velko posodo. Slika naj bi spominali po rečaj na čas, „gda je koroško kmečko lüdstvo prostovolno odločilo za zdrüžitev z nemškim kmečkim lüdstvomˮ. Drüga karta je pa pri-kazüvala kulturno območje nemškoga kmeta i je bilo videti na njej poboj Nemčije, zarisano Austrijo, tretino Čehoslovaške, dele Madžarske, Poljske i Rumunije, iz Jugoslavije pa nemške menšine, poleg toga pa Štajersko, deo Gorenjsko i Hrvatske. Iz te kmetijske razstave v mesti Monakovom se jako dobro vidi, ka misli i kama vodi nemški fašizem! PO SVETI. Katoličanci v Švici. Švicarsko mesto Zürich ma nad 260.000 stanovnikov. Med njimi je 75.000 katoličancov. V časi, gda se je začnolo luteranske (pred 400 leti), je bilo v tom mesti katoličanstvo čisto vničeno. Ešče leta 1800. je bila zabranjena katoličanska slüžba boža. Leta 1850. pa je bilo v Zürichi 2665 katoličancov. Ruski boljševizem je skleno, da mora do leta 1940-ga vničiti vse versko živlenje na Rusoskom. Na oltar zdigávlejo Lenina, mrtvoga voditela komunistov. V Moskvi je že duže časa pomenkanje mila (žaife), zato ga izdavajo samo na cedala. Zdaj pa so razglasili, da dobijo bolše milo samo deca i delavci prve kategorije. To je bolševiški ráj! Grozotna žetev smrti. Kak pišejo svetovni časopisi, je v koncen-tracijskih taboriščaj na Šolovki v Rusiji, gde je najvekša jetnišnica, nastanola zavolo pomenkanja hrane epidemije legara, od šteroga je do zdaj vmrlo več kak 2000 jetnikov. Posebno se je beteg razširo v „taborišče popovˮ. V tom taborišči je več kak 900 dühovnikov. Tü je tüdi vmro pred dvema tednoma bivši püšpek Poltorackij. Pomislite, to je bolševiški raj, šteroga lüdstvi oznanüvlejo! Častni korporal. Mussolini je Hitlera imenüvao za častnoga korporal. To velko odlikovanje ma tüdi sam Mussolini i ešče ništerni zaslüžni Italijani. Hitler, je prvi inozemec, šteri je bio imenüvan za častnoga korporal. Palik znak prijatelstva med Nemci i Italijani. Velka armada lačnih. Armada lačnih se vali iz juga francoskoga Maroka v Afriki proti morji. Letina je popunoma odpovedala, zadnje zaloge so izpraznjene, tak so prebivalci jüžnoga Maroka prisiljeni, da si svoje živlenje izsilijo na drügi način. Na jezero izstradanih moških, žensk i dece prodira prek nad jezero visikoga gorovja Atlas proti morji. Nad 20.000 stradajočih je od slabosti že vmrlo. Tak so nastanole nalezlive bolezni, štere kosijo ešče ostale. Pol milijona lüdi je zbolelo na tifusi. Pariz je včasi odredo pomoč i po vsoj državi zbirajo dare za siromake, Vlada pa je včasi odposlala v kraje zdravniško komisijo, da pomore izstradanim betežnikom. Papov paviljon na svetovnoj razstavi v Parizi. Pariško svetovno razstavo obišče dnevno na stojezero lüdi. Med najlepšimi pavüjoni je katoličanski. Na kupoli je kriš, šteri je viden daleč na okoli. Na vrhi vitkoga zvonika stoji soha Matere bože, kak da bi ta štela vzeti vse poslopje v svoje varstvo. Sredi paviljona je dragocen oltar, drügi deli pa razkažüvlejo velko misijonsko delo Cerkve. I 462|36 Dražbeni oklic. Dne 25. oktobra 1937 dopoldne ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Lastomerci vl. št. 76, cenilna vrednost: Din 12.034.-vrednost pritikline . najmanjši ponudek: Din 8.023.- Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Gornji Radgoni. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. II., dne 2. oktobra 1937. Proda se trgovska hiša, brezkonkurenčni kraj, trgovina se opustila vsled smrti lastnika, hiša lepa zidana, zraven sadonosnik, njive in vinograd, skupaj 4 orale. — Skupaj Din 65.000.—Vpraša se v knjigami Janko Sušec, Gor. Radgona. Oda se v bližini Dravskoga Središča posestvo obstoječe iz hiše z gospodarskim poslopjom i tri plüge dobre oratje zemle. — Natančne pojasnila se dobijo pri Posojilnici v Črensovcih. 4 NOVINE 17. oktobra 1937. PRESELITEV TRGOVINE Naznanjam cenjenim odjemalcom, da sem se preselo s svojov trgovinov z železninov v sosedno hišo, na Aleksandrovoj cesti 23a. Zavolo povekšanja prostora, mi je omogočeno zadovoliti vsem zahtevam cenj. odjemalcov z ešče bole sortiranov zalogov ino solidnimi cenami, ki so Vam dozdaj že znana. Prosim cenj. odjemalce, da mi dozdaj izkazano zavüpanje obdržijo ešče naprej, ino me obiščejo i ogledajo mojo zalogo brezobvezno za naküp. L. Frim trgovina z železninov, tehničnimi i gospodarskimi potrebščinami M. Sobota. NEDELA po risalaj dvajseta i drüga. Evangelij (Mataj 22). Tisti čas idoči farizeušje tanač so držali, ka bi vlovili Jezuša vu reči. I poslali so k njemi vučenike svoje z Herodianci, govoreči: Vučiteo, Znamo, ka si pravičen i pot Božo po pravici včiš i nemaš paske na nikoga: ar ne gledaš na peršono lüdi: povej nam zato, ka se tebi vidi? Jeli je slobodno dačo dati casari, ali nej? Spoznava pa Jezuš jalnost njihovo, veli: ka me sküšavate skažlivci ? Pokažte mi dačni penez. Oni so pa prikažali njemi eden sod. I pravi njim Jezuš: Čidi je kep ete i napisek? Velijo njemi: Casarov. Teda veli njim: dajte zato, štera so casarova, casari i štera so Boža, Bogi. Razgled po katoličanskom sveti Okrožnica Pija XI. „Divini Redemptorisˮ o brezbožnem komunizmu. Samoobramba zoper nakane komunizma. — 57. Dasi smo to že v nagovoro 12. maja preteklega leta zelo podarili, vendar se nam zdi, častiti bratje, da moramo ponovno na to opozoriti. Komunizem se je predstavljal izpočetka tak, kakršen v resnici je, namreč skrajno zločest. Ko je pa spoznal da se mu ljudje odtujujejo, je izpremenil taktiko in si prizadeva množice pridobiti z raznovrstnimi prevarani ter skriva svoje zle namene za ideje, ki so same na sebi prave in lepe. Tako na primer, ko so voditelji komunizma opazili, da vse hrepeni po miru, so se začeli delati za najbolj vnete zagovornike splošnega svetovnega miru, obenem pa hujskajo množice na razredni boj, ki je kriv toliko prelite krvi, in ker čutijo, da mir ni zagotovljen, se silno oborožüjejo. Prav tako snujejo organizacije in periodične liste pod raznimi imeni, ki nič ne spominjajo na komunizem, imajo pa samo ta namen, širiti z njimi komunistične zmote med ljudi, med katere bi jih na drugi način ne mogli širiti. Da, skušajo se vtihotapiti celo v katoliške in verske organizacije. Tu in tam, ne da bi kaj popustili od svojih zmot, katoličane vabijo na sodelovanje, časih na humanitarnem, časih na karitativnem polju in predlagajo časih stvari, ki so v popolnem skladju s krščanskim mišljenjem in nauki Cerkve. Drugod celo hinavsko zatrjujejo, da bo komunizem v krajih, ki so bolj globoko verni ali na višji stopnji kulture, nastopal na milejše načine, da bo pustil vsem svobodo verovati v Boga ali kakorkoli misliti o verskih rečeh. So celo nekateri, ki mislijo, ker je boljševizem v sovjetski Rusiji zadnji čas nekoliko izpremenil zakone, da bo komunizem sploh opustil boj proti Bogu. 58. Nujte torej, častiti bratje, prizadevajte si kar najbolj, da se bodo verniki varovali teh zank. Komunizem je v svojem bistvu notranje zločest, zato prav v nobeni reči ne bo z njim sodeloval, komur je mar krščanske kulture. Če bi se dali nekateri v zmoto zavesti in bi v svojem kraju komunizmu pomagali, da bi se utrdil, jih bo za to zmoto prva zadela kazen in čim starejša in višja je v tistih deželah, ki bi na ta način vanje prodrl komunizem, krščanska kultura, tem huje bo v njih divjala jeza brezbožnikov. Molitev in pokora. 59. Toda „ako Gospod ne zida hiše, se zastonj trüdijo, kateri jo zidajoˮ (Ps 126, 1). Zato vas nujno prosimo, častiti bratje, trudite se vsak v svoji škofiji na vso moč, da se bo poživil in vsak dan bolj razvnel duh molitve in pokore. Ko so apostoli nekdaj vprašali Gospoda, zakaj niso mogli iz obsedenega človeka izgnati hüdega düha, jim je Gospod odgovoril: „Ta rod se ne izžene drugače ko z molitvijo in postomˮ (Mt 17,20). Ker smo prepričani, da tudi zoper zlo, ki dandanes stiska človeštvo, ni druge pomoči, kakor ta, da se vsi z molitvijo in pokoro skupno bojüjejo zoper skupnega sovražnika, nujno prosimo, da vsi, zlasti pa redovniki in redovnice bogomiselnih redov podvoje svoje molitve in žrtve in tako izprosijo v teh težkih časih Cerkvi pomoči od Boga, po posredovanju Brezmadežne Device, ki je, kakor je nekdaj stari kači glavo strla, tako vedno najvarnejša zaščitnica in nepremagljiva „Pomočnica kristjanovˮ. (Dalje). Ogledalo časa. Dobro je povedao! Nekšega angleškoga vučenjaka so pitali, kak bi on svet v réd spravo, či bi vladao ves svet. Etak je odgovor: Zdrüžio bi vse države v edno samo svetovno državo. Za vsikdar bi odpravo bojno, carino, potne liste; vpelao bi isti penez, naselo bi vse pokrajine; pobijao bi poprijetne betege. Razpüsto bi vse poslanske zbornice pa si zébrao pár čednih lüdi, ki bi mi pomagali. Dača bi bila mala, vojaštva ne bi trbelo. Vsi moški bi mogli biti na isti način oblečeni, ravnotak ženske. Prepovedao bi mazanje obraza i vlasi, kak majo navado gosposke ženske. Gda lüdje mérajo. Neki nemški profesor je zračunao za Nemce, da je od moških, ki so mrli v ednom leti, samo 531 moških prek 55 let starih. Od 360.776 moških pa jih je samo 49 000 mrlo zavolo slabosti, vsi drügi pa zavolo vnogih nesreč i betegov. To pomeni, da od 100 moškov 81 vmerjé pred časom! Vsakši den postane 369 dovic v Nemčiji, ar vmerjé telko zakonskih moškov. Kelko jezikov gučijo v Europi? Izračunali so, da gučijo prebivalci Europe nikaj menje kak 120 različnih jezikov. Med temi je 87 jezikov, ki jih guči menje kak eden milijon lüdi, 52 jezika pa guči celo menje kak 100 jezero lüdi. Največ lüdi guči v Europi sledeče jezike: rusovski, angleški, nemški, francoški, talijanski itd. Kelko je ešče robov na sveti. Robov na sveti je ešče najmenje 5 milijonov. Pa pravijo, da živémo v dobi kulture i civilizacije I Farar postano katollčan. Vučeni luteranski dühovnik v Kopenhageni na Danskom se je nedavno povrno v katoličanstvo. Med lüterani je meo zavolo svoje vučenosti glasovito ime. Krivice. Posebno znamenje našega časa je to, da se ne godijo krivice samo posameznikom, liki celim narodom. Mnogim narodom se godijo vnebokričeče krivice! Narod: to so lüdje, ki so iste krvi, istoga čütenja i jezika, iste preminočnosti: če što ne dovoli, da bi narod vsešerom meo pravico rabiti svoj jezik — njemi dela krivico. Dale: če što narodi den za dnevom kriči laž: nemaš pravice do slobodnoga živlenja — dela narodi krivico. Ali jaj onim, ki delajo narodom krivico! Jaj onim, ki zapüstijo lastiven narod i preganjajo njegove sine! Vse krivice, ki se godijo narodom, bodo bridko i grozno povrnjene prle ali sledkar, svedok za to je zgodovina človečanstva. Kelko lüdi je na sveti neoženjenih? Na celom sveti je približno 382 milijonov lüdi neoženjenih, med temi je največ žensk, ništerne bi se rade, pa ne dobijo para. Bojne ne sme biti več. Svetovna bojna je zahtevala 9 mil. 943.914 mrtvih, 20 mil. 927.458 ranjencov i nad tri milijone pogrešencov, šteri so preminoli brezi sledü. Prof. Charles Devinger je zračunao, da se je število prebivalstva desetih evropskih držav znižalo za 35 milijonov lüdi i to je stalo 840 milijard zlatih frankov. Drügi vučenjaki pa trdijo, da so znašali stroški celo 100 milijard angleških funtov, to se pravi 27.200 milijard dinarov, štero bi znašalo na prebivalce zemle, če računamo, da je 1800 miljonov lüdi na sveti. Ta ogromna šuma bi zado-ščala za odpravo vse siromaščine na celom sveti. Pa vsem tem grozovitim številkam i strašnoj škodi mamo ešče dnes nespametnike, šteri sanjajo o novoj bojni! Budna straža. Minuta je doba počitnic. Minuli so veličastni tabori. Mladina se seli z trgov in ulic vsa vesela polna navdüšenja v prosvetne domove in dvorane, kjer jo čaka polje dela za vero in narod. Trda ledina, ki je dolga leta stala neobdelana, je prebila. Prišel je čas, da njihove prosvete zrahljamo in obdelamo. Seme, ki je vršeno, klije, toda nevarnost je, da je trnje in osat ne zadušita. Ne smeta je, zato smo mi tu mladina, da seme resnice branimo in čuvamo. Šli bomo na njivo, kot gredo plevice, izruli bomo trnje in osat, ga vrgli na ogenj prosvete, ki bo iz slabega naredil dobro. Z veseljem bomo gledali svoje delo, z veseljem želi uspehe. Le trdno voljo moramo imeti. Ne bojmo se sovražnih strasti, ki jih širi šatan po slovenski zemlji. Kristusova fronta proti bolševiški fronti, to bodi naše geslo, naš namen, to naj bo naš cil. Šatana streti, Kristusa poživeti! Resnici dati trdno podlago, imeti pred očmi misel, da le z dobrim si lahko gradimo raj na zemlji. Iz naših src naj izgine kar je gnilega. Zavedati se moramo, da smo katoliška mladina, da v naših srcih ni prostora za grešno gnusobo kot to vidimo pri svobodnomiselni mladini. Naša srca morajo biti čista, kot tabernakelj, naš düh zdrav, če tega ni, smo podobni jabolki, ki je zunaj lepa, znotraj pa gnila. Naše delo na prosvetnem polju nam bodi v ponos. Mi smo mladina novega časa, časa, v katerem se bonta Kristus in satan. Ne smemo spati, bodimo budni stražari cerkve, mi hočemo da vlada resnica, da vláda Kristus Kralj. Proč z bedno materijo, ki išče samo žrtve svojim strastem. Naša ideja bodi zgrajena v čisti smeri, naš duh v stremljenju in hrepenenju po večnih silah. Bodimo udje budeče straže. Ne gluha straža, ki ne sliši! Ne slepa straža, ki ne vidi! Ne nema straža, ki ne zna klicati alarma. Naprej skozi trnje in osat v novo srečnejšo dobo ! F. Kak dosegnem visiko starost ? Živi po sledečih pravilaj: 1. Spi najmenje po 8 vör na den. 2. Leži po mogočnosti na desni strani. 3. Spalnica náj bode zmerom dobro prezračena. 4. Postela nesmi biti preveč v bližini zida. 5. Zajtra si operi celo telo z močnov vodov. 6. Vsakše zajtro pred zajtrkom nekaj minot telovadi. 7. Jej malo mesa i to naj bo mejko. 8. Vživaj zadosta maščobe. 9. Če se nagibleš h debelosti, ne pij po 20. leti več mleka. 10. Ne pij preveč alkohola. 11. Vsakši den idi na dober zrak. 12. Ne püsti stvari v stanovanje. 13. Pij zmerom samo zdravo i svežo vodo. 14. Vlažno stanovanje je tvoj najhüjši sovražnik. 15. Nikdar se ne čemeri i ne razburjaj! Malarija v srezu Sobota Zatiranje komarjev. Kakor v sosednem lendavskem in ljutomerskem srezu ter na Dravskem polju, se. je tudi v srezu. Sobota tekom poletja Pojavila bolezen malarija (trešlika). Malarijo prenašajo samice komarjev (Anopheles), ki jih je tudi v tukajšnji!! krajih zelo veliko. Zato je dolžnost vsega prebivalstva, da ta mrčes z vsemi silami uničuje. Velika nevarnost obstoja, da se drugo leto malarija še bolj razširi in tako zadene naše Prebivalstvo težka bolezen, ki zelo oslabi človeški organizem. Zato se mora Vsakdo zavedati, da je v borbi proti malariji najbolj uspešno sredstvo uničevanje komarjev, ki se zelo hitro množijo, posebno v močvirnatih krajih, kjer je dosti stoječih mlak in nereguliranih tekočih vod. Dokazano je, da se iz ene same samice izleže v šestih generacijah v enem samem poletju do 64 milijonov komarjev. Smo pred zimska, dobo, ko je prilika za uničevanje komarjev najbolj ugodna. Pokončali je treba samice, ki iščejo zavetja . za prezimpvanje po špranjah in razpokah v strehah stanovanj, v kleteh, hlevih, škednjih in drugih prostorih. Pokončali jih moramo, predno se zaležejo v topla skrivališča. One samice, ki ostanejo preko zime žive, polagajo na spomlad v najbližji okolici v mlake in stoječe vode svoja jajčeca. Najbolj preprost in vendar uspe-šen način je pobijanje komarjev po stenah s cunjami ali muhalnikí, kakor se pobijajo tudi mühe. Za temeljito uničenje pa se uporabljajo kemična sredstva, ki sežejo tudi v špranje kamor se s cunjami -ne more, n. pr. 2 do 5% razstopina aphidona, razstopina maznega mila s tobačnim izvlečkom. Komarje uničujèmo z brizganjem teh razstopin. Uspešno je tudi žveplanje prostorov, s čemer se komarji omamijo ter nato pokopajo. Tudi kajenje z borovimi vejicami v zaprtih prostorih je uspešno. Še važnejše je uničevanje komarjevih ličink v vodi. Uspešno sredstvo je pertolizacija stoječih vod in mlak, ki se morajo osušiti. Posebne vrste rib (gámbuzi) se dajejo v vode, da uničujejo zarod komarjev. Čez zimo naj Vsakdo skrbi, da se ne bo nikjer nabrala stoječa voda. V luže in mlake, v raznih odvrženih posodah, loncih in črepinjah se lahko nabere voda, v katero potem spomladi ležejo samice komarjev svoja jajčeca. Zato je treba take posode in črepinje odstraniti, stoječe vode pa osuševati. Sreski načelnik: Dr. BRATINA, s. r. CENE. Penezi. Angleški fünt ... Nemška marka_____ Austrijski šiling ... Vogrski pengo .. Grčka lira....... Amerikanski dolar Holandski goldinar Švicarski frank__ Belgijska belga Italijanska lira ... Francoski frank... Češka korona ... Dinarov vala: 214.54—216.59 17.40-17.54 8.40 8-8.76 31.50 48.80 23—24 9—10 7.37 231 1.40 1.54 Živina. Kg na živo vago v dinaraj : Jünci debeli 5.50—6.50, poldebeli 4.75— 5.75, biki za klanje 5.50—6.- —, krave za klanje 3—4, plemenske krave 3—3l65, krave za kolbase 2—3l50, telice 5—6.50, teoci 7.50—5, praščiči 8.50—9.25, plemenski prasci 5—6 tjednov stari 115—140, 7—9 tjednov stari 120—150 Din. po falati. Konji 3000—3600 Din. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 185 do 190, žito 165—170, oves 110—120, kukorica 120—140, grah 150—220, ječmen 110 do 125, proso 90—110, hajdina 95—115. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok,