Največji slovenski dvotednik | v Zedinjenih državah. & 1 The Largest Semi-Weekly in fj * the United States of America. ^ a naloga: || i in napredek naroda! namen: J|j osti in slogi do cilja! |j PlSfiui NATIONAL HERALD !k WTH. m: Volume III. — Letnik III. DULUTH, MINN. MONDAY, DECEMBER 22. 1913. — PO-NEDELJEK 22. DECEMBA 1913 BOŽIČNI ZVONOVI REV. ANDREJ SMREKAR Zamislil sem se v dni minule, Ko prvič pesmi so se cule Iz ust krilatcev iz višave Na revne zemeljske nižave: Ljudem na zemlji mir nebeški Zvonove čul sem zopet peti V božični mirni, noči sveti, čez dol in gore srčno milo, Kot nekdaj še se je glasilo O miru vsem ljudem na zemlji. A prišli so nemirni časi, In vendar culi so se glasi, Kot petje angeljev nebeških Do dobrovoljnih sre človeških: Ljudem na zemlji mir nebeški! Blizu dva tisoč let je že odkar je Kralj miru obiskal to zemljo in je proglasil svoje uke. Našel je dolino solz in kot Stvar nikov sin skušal je vstvariti mir in 'veselje za vse otroke Adama in Eve. Pridigoval je evangelij res - niče in pravice vsem ljudem; vzlic vsem prizadevanju Vsegamogoč - nega pa vlada še danes med člo - veštvom srd in sovraštvo. Življe " nje na tem planetu je še vedno hu¬ da borba za obstoj — mnogo de - žja, igromenja, strel in hudourja; vendar pokazuje se že malo soln - ca. kar da upati, da bodo nastopi¬ li enkrat boljši dnevi. Človeška iznajdljivost in spretnost je spra¬ vila na dan brezštevilo strojev, ki naj bi olajšali človeško življenje; vendar vzlic vsemu temu ne more noben resnicoljub pripoznati, da so se življenska vprašanja olaj - šala; nikdo ne more reči, da ni opazovati lakote in revščine v de¬ želi obilnosti. Čudno, jako 'čudno, da vlada v deželi, kjer se cedi ‘ ‘ melko in strd, ’ ’ tako nasprot " stvo med človeštvom, med bliž - njimi, kateri bi se morali po naj - večjem zakonu Najvišjega bitja. Nerazumljivo je, zakaj se v tako 'bogati deželi kot so Združene Dr - žave človeštva prepira in mori za službe, za kruh!? Človek pridela in izdela danes z mnogo manjšo močjo tisočkrat več kot so izdelali naši praočetje v ranih dobah Zabučal glas je vojne sile, In vtihnil glas je pesni mile, Gromeli grozni so topovi, Med saboj klali se rodovi_ Miru na zemlji pa. ni bilo'. tožno glavo v dlan položim: “Saj ni miru!” obupno tožim, ‘ ‘ Ker črt in srd med brati vlada, Kdor ima je, kdor nima, strada, To pesem nova je božična!” Glasnejši klic sem čul zdaj z line “Naj vse izgine, Bog ne mine! Krivica mora se podati, Pravica mora kraljevati In mir ljudem na zemlji!” Potres razmajal je ognjišče, Za saboj pustil je grobišče, Ljudje, ki srčno se ljubili Pod smrtno koso so molknili O miru vsem ljudem na zemlji. jieva čez širno solzno dolino , tna pesem vseh izvoljenih, pojejo v uteho vseh onih, ki J y vezeh težkega življenja. , a gogu na višavah, in mir m n . a zemlji,ki so voljni!” teli dneh, ko hodi angelj bo - preko sveta, prikipi marsikai molitev in prošnja *za njim, ka r ošnje in moledovanja pri - 'o največ iz onih nižin, kamor La čarodejna perot angelj e - >ridi, angelj božiča, daj nam j n utehe, nam, ki smo voljni hliti se nas s svojo čudodelno tjo, prinesi nam tiste sreče, ki preobilni meri tratiš na mizi tjnovi, nam, ki dajemo slavo ! na višavah in, smo voljni k 1U ! Daj nam toraj, angelj bo- pravice, da nas ne bodo tep- da nam bodo dali za delo pla- Daj nam, angelj božiča, knr vsakdaniega 'kruha za deeo Jake želje bite za angeljem. Ti, uterili ne pozna angelj 'božiča, p voljni ; oni dajo vse za kruh nojih otrok, oni odpuščajo svojim jolžnikom, oni žrtvujejo vse za jravico — za mir na zemlji. A kje it oni angelj, zakaj ga ni, zakaj it obdari otrok revežev kakor ob- iari otroke bogatašev ? Mimo hodi limo, kakor tedaj pri Izraelu... . ,K ‘em. iš!yni f borni . klavec v revni koči, marsikate - i delavec z gladno družino, pri- Itd Odrešenika Kristjanov, praz- tnjejo oni, ki jih je on dvignil s dami svojih rok do blagostanja, ®i. ki so si z njegovo krvjo zgra¬ bi vso človeško srečo, najrazko¬ šnejše slavlje v bogato in moder - »opremljenih palačah. Glej, da" " v ne bo sega dom, znotraj se Kali v mranornatih ploščah in Fem okrasju nešteto luči. Po poah so razprostrte težke prepro el razkošna oprava 'diči sobane *“ Palač. Notri pa so drevesca, ki F J® nosi angelj 'božiča, /. ne - p 0 ® luči in z darili, ki bi da- r&Mo več delavskim družinami. P n so. veselice, kjer teče raz p oni denar, ki so ga izsesali L^v delavčevih kapitalisti. ’ jo cvet tiste krvi, ki je pa v bledih upadlih obrazih Pp notri je ves tisti blesk, ki f ' °čeh ljudskih. Ves ta kras ŽL... ougastvo in raskošje, vse «j , e ’ Tsa sreča bogatina, to vse K a 'čev dar kapitalistu za bo- VMok '' 60 se truc ^l, c l a ' se -l e fcati* °^ astvo v nenasitne žepe E ' no '-Bogatin, trdosrčen ti- K k a De .če 'dati delavcu več za¬ plati 0 ^ or § a delavec prisili. Kj ko ItlOT v e . na 'Pol zastonj, med ■ej r ?. e ^ ra žijo in delav - s4ji e v ZlDe trpijo povsod pomanj- Kg ■ ' Sem * n ma rsikje umirajo ■ del» v 1 f raza - Angelj božiča, m v 'Shodiš? J«r an a JQo i z °bilje in nasilje bo" a en b ta pretirana, beda in »4v a na drugi strani sta ka¬ pa sk,, ? rotna si oblaka. Ona Jk’Mi .,1 1Pa ’ e ^ e, ktnične sile vda- r n' 101110111 kUsk na zemljo. vendar bitka za 'kruh, bitka za časni, za telesni bla gor je vseeno neizprosna, je huj- ‘ša kot' je 'bila kedaj poprej. Bes - nost naših src nas včasih prižene tako daleč, da postavljamo vse - gamogočnost Stvarnika na tehtni" co, ker pozabimo, da je Bog vstva- ril v obilici vse one stvari, ki so potrebne za vzdržanje človeškega materijalnega življenja; ker poza¬ bimo, 'da je Bog vstvaril človeka po svoji podobi in ga je postavil kot kralja čez fizično vsestvar - stvo. Če trpimo mi pomanjkanje ma - terijalnih stvari, je to vsled naše 'nevednosti in ne vsled krivde na¬ rave. Nevednost je danes, in je bila včeraj, prokletstvo človeštva Veliki duhovni so zoprovali pro - glasitelju pravice svoje čase. To mam pove posvetna in cerkvena zgodovina danes. Čez tisoč let uči¬ la bo naše potomce zgodovina, da so bili 'današnji potentati coklja v civilizaciji, da pomagajo držati ogromno večino človeštva v temi vilegije, je zakopal v prah in bla¬ to vse resnice, katere je razglasil naj večji učitelj Jezus. On klical je Pustite male k meni! On ljubil je uboge. On je prijateljsko spre¬ jel grešnico Marijo Magdaleno. Danes trpijo ubogi nedolžni stav - karski otroci glad, ker namestniki Nazarenea nimajo občutkov očeto vega srca do njih, ampak poma¬ gajo krutem ‘kapitalu blediti že itak upadlo njih lice. Mariji Mag" daleni imamo danes na tisoče; a današnja aristokracija jih vrže na gnojišče kadar odcveto, brez 'da bi kedo premislil, da je človeška družba, mi, jaz ti, on in ona, da ismo vsi krivi tega hudodelstva. Delavcev, trpinov, ubožcev, kedo jih usliši te ogromne trume člo - veštva 1 Kaj delajo danes poslanci Naza- renca za človeštvo? Ali so cerkve zavetišče ornih, katere meče živ- ljensfco valovje neusmiljeno sem g Najveselejši Božič In vso Srečo i v novem letu Vošči vsem Slo¬ ji vencam in Slovenkam S Narodni Vestnik. (Dalje na zadnji strani.) zadnji strani.) DULUTH. — Komisar Hicken in zdrav - st veni nadzornik Webster sta skle nila, da se bo drugo leto pobiralo odpadke po Gary in New Duluth. Določeno je, da v Gary ne,bodo drugo leto zgradili kanalizacije kakor je bilo nameravano. Napel¬ jal se >bo pa spomladi iz New Du - Intim vodovod v Gary. — Steve Jakob je našel v gr" mo v ju južno od 'Superior nago truplo umobolne Mrs. Rozolije Ož- basilski. Rozalija bila je v blazni¬ ci in je zginila že 2. oktobra,. Ta dan je bila peljana. s štirideseti¬ mi drugimi blaznimi ven na pro ' sto. Ko se je sprevod vrnil v blaz¬ nico je nje manjkalo. Vse iskanje bilo je 'zaman. Ženska se je očividno slekla do nazega, potlačila je z nogami ne - kaj v grmovje ter se je vlegla in je umrla vsled mraza in lakote. — V Duluth in okolici je mnogo brezdelnih. Gozdarji so zaprli mno go kemp radi lepega vremena in ker počiva tudi več rudnikov na železnem okrožju pe delavski trg preplovljen z brezdelnimi. Tukaj le je ena slika kako kri¬ vično deluje nova delavška od¬ škodninska postava. Nikolaj Filt je bil vposljen pri Keiley Islamd Lime Co .Odtrgalo mu je pri delu mezinec, prstanec in palec. 'Sedaj ima le kazalec in palec. Kako bo navadni delavec služil 'kruh s tema dvema prstoma si lahko vsak delavec predstavlja. Nesrečnež dobil je $390. — odško¬ dnine in družba bo plačala tudi zdravniške stroške. Delavec, je to krivica ali ne? Ali boš rabil v 'bo¬ doče še tvoj volilni glas za podpi¬ ranje kandidatov takih političnih strank, ki kujejo tako nečloveško .postavo ? .V-sak naj l bi postal državljan iste vlade, Ikjer služi kruh. Tiskar" na “Narodni Vestnik” ima v za¬ logi knjižico “Kako postati držav¬ ljan.” Knjižica ima navodilo za vse Združene Države. Cena je 15c Isti, ki hočete postati državljani in doseči volilno pravico sezite po nji. “Delavci po Minnesoti, vi si pa naročite še knjižico o novi “De¬ lavski Odškodnninski Postavi.” V knjižici je vse potrebno kako se ravnati za slučaj nesreče, da boste dosegli vsaj isto do česar ste po tej postavi opravičeni. Koristna je pa ta knjižic-a tudi za izvenmin- nesotske delavce ; boste vsaj vide - li kakošne postave kujejo ‘kapita - listični poslanci za delavca. Ta knjižica odprla bo marsikateremu slepcu oči. Vsak rojak naj bi jo čital. Dobi se pri Narodnem Vest¬ niku. Cena 30 centov. — Organizirala se je družba Su perior, Wis., katera ima namen zgraditi električno železnico med South Superior, Wis., do Oliver, Wis., ki leži ob mostu Steel kor ~ po raci j e žez reko St Louis nasproti New Dulutha. Uradniki te družbe so izjavili, da nameravajo začeti z zgradbo pocestne železnice spom ladi. — Prenapetemu komisarju Hi - ckenu prede huda za njegov ko¬ misarski stol. Državni pravdnik Lydon A Smith je izjavil, da je Hicken kriv nezvestobe v svojem uradu. Kdor išče, ta najde. Hicken je že mnogim požrl kruh. CHISHOLM. POZOR SLOVENCI! Z dnem 1. januarja 1914 bom otvoril v Chisholmu, Minn, na 1 Ave en block od pošte blizu cer - 'kve novo krojaenico in prodajal - no za vsakovrstne možke oprave. Rojakom se priporočam za obilen obisk. Skrbel bom vedno, da bom stranke postregel z dobrim bla - gom in po nizkih cenah. Frank Žagar. CROSBY. — Armor rudnik št. 2 in Kenne- dy rudnik bosta prenehala z de - lom dne 24. t. m. za 14 dni naj - več vsled popravil. ELY. — Ponesrečil je rojak Matt Agnich, ki ima tukaj zastopništvo Iron Range pive in gostilno. Spla¬ šili so se konji, voz se je prevrnil jako nevarno ponesrečil. Ima ra¬ ne na glavi in voz mu je šel čez trebuh. Nahaja se v bolnišnici v kritičnem položaju. Mož je jako priljubljen med ro - jaki in želimo mu skorajšno oz - dr a vi j en je. — V nedeljo 14. decembra okoli enajste ure so se podali rojaki George Kočevar, Peter Krže mlaj¬ ši in Franc Lesar, na lov in so se¬ boj vzeli male sančice, meneč da bodo hitreje prišli čez Little Long jezero, katero se nahaja kako mi¬ ljo in pol severno o'd mesta Ely. To jezero ni veliko, vendar je glo¬ boko in vsebuje tudi mnogo stu - dencev in vrtincev. Ko pridejo rojaki do jezera sta se podala Frank Lesar in Peter Kerže na sančieah po ledu prek jezera nič nevarnega sluteč. Led se je vdrl in padla sta v vodo. Peter Kerže si je toliko pomagal, da je ostal na vrhu vode in čez ka¬ kih deset minut splezal na led, ter se rešil smrti. Nesrečni Frank Lesar se je pa pogreznil v vodo in ga ni bilo več na površje. Dne 15 decembra okoli poldne ga je tukajšni pogrebnik Seiberlich s pomočjo družili dobil iz vode mrtvega. Ranjki Frank Lesar je rodom iz Hrovače pri Ribnici. Bil je ka- c ih 5 let v Ameriki. Bil je miren, dobrega značaja in priljubljen ro¬ jak. Bil je oženjen komaj šest mese - cev in moral je v 25 letu svoje sta rosti v grob. Spadal je k društvu “Slovenec,” J, S. K, J. Lahka mu bodi tuja zemljica! Soprogi pa odkritosrčno sožalje! — Odprli so zopet “South for- ty” starega Chandler rudnika, Z delom se je že pričelo pred štiri¬ mi meseci. Najprvo se je zgradil novi šeft, potem se je zapuščeni rudnik opremil s potrebnimi pri - pravami in sedaj je že na kupu o- koli 500 ton rude. Polagoma bo vposlenih vedno več delavcev. — Starišem Jožef Mantel je pri¬ nesla štorklja krepkega novoro - jenca, Krst se je vršil 21. t. m. Že¬ limo zdravje fn srečo mlademu princu in tuda starišem. EVELETH. — Otto J. Mayerle se je zglasil v našem uradu grede v St. Paul, Minn.( kjer namerava nakupiti blago za prodajalno, katero name¬ rava odpreti na Eveleth, Minn., nasproti City Drug Store. Proda¬ jal 'bo sladčice, smodke slovenske knjige, ‘drobnarije, šivalne stroje, itd. Popravlja tudi šivalne stroje. Priporočamo novo slovensko pod¬ jetje. — Tukaj sem pošiljajo po sili Glasnik. Mi taeega lista ne mara - mo, ki dela 'zoper delavske koristi, vzlie temu ga nam hočejo vsiliti. — A. E. Borvden in J. C. Poole bosta preštela glasove Saari-.ja in Gleasoma, katera stvar je sedaj v sodišču, ker toži Saari, da so bile neke nepravilnosti pri volitvi. O - menjena dva imenovala bosta tre¬ tjega nadzornika. TOWER. — V odgovor na, več vprašanj od rojakov iz Soudan in Tower, glede ulaganja ‘denarja, tem po - tom naznanjamo, da istega lahko pošiljajo po pošti na naše stroške če sami nemorejo ali ne vtegnejo sem. Banka plača obresti po 3 od stotke od prvega dneva uloge in denar se lahko vsak čas dvigne. Pojasnila glede posojil; in druge važneje stvari se dajejo pismeno na zahtevo. Priporočamo se vsem cenjenim rojakom in jamčimo za popolna tajnost vseh nam zaupa¬ nih zadev, kakor tudi za hitro in pošteno delo. First State Bank of .Ely, Minn. VIRGINIA. — Blizu Wolf Junction okoli 400 čevljev od Missabe železnice so našli človeško okostje oblečeno v strgano obleko. Tik okostja bil je revolver in v obleki je bila lu¬ knja v žepu pa $25. — kar kaže na samomor. V žepu je tudi mala knjižica, ki je pa tako razdejana, da ni nika - ke veljave, da bi se po nji spozna¬ lo mrtveca. NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. Poroča se nam iz Girard, Kans. da delajo tam šest novih šaftov in da se bo tja najbrže naselilo več rojakov v kratkem. Usmrčen je bil v Lincoln 111., ro¬ jak Ignac Jakobič. Šel je zdrav m vesel na delo, ko se je vračal do - mo v, je sunil vanj električni mo " tor- in ga je ubil. Zapušča ženo in sedem nepreskrbljenih otrok. Ubilo ga je v Latham Coal kom - panijskem podjetju. Delal je pri tej družbi 14 let. Doma je bil iz Brezovega dola. Ubilo je rojaka Fran Serek-a v Large, Pa., Zrušila se je nanj skala. Bil je prej član S, N, P, J., toda zadnji čas je iztopil. Umrl je v bolnišnici v Rock Springs, Wyo., rojak Anton Čer- moga, rodom od Rajhenburga na Štajerskem. Spadal je k društvu Trdnjava št. 10. S, N. P. J, Zapu¬ šča, brata v Pensylvaniji Usmrtilo je v Cleveland, O., rojaka John Lazar-ja rodom iz Lo¬ kve, fara Dobrenik, star 30 let. Zapušča v starem kraju ženo in tri otroke. Enega brata ima v Jo- liet, 111. Bil je član društva sv. Janeza, Krst. št, 7, J, S. K, J. Ranjki se je peljal z vlakom na delo Ko je stopil z vlaka je stopil pred drugo lokomotivo, ki ga je zmlela v kose. Umrla je starišem Suhadolc v Cleveland, O., petletna hčerka Mary za davico. SLUŽBO DOBISTE! DVE SLOVENKI. Ena za kuhanje, druga za nositi na mizo jedila. Plača dobra. Felix Culakov restavrant P. O. box 3, Messaba, Minn. ZGODOVINSKE IN ZEMLJE PISNE ČRTICE. Zbira Viljem Bruncshmid Primorje črne gore in Albanije. Črnagora ima dve pristanišči, Bar in Dolčinj, med južno točke kraljevine Dalmacije in severno točko, Albanije. Ta košček 'zemlje je dobil 'kralj Nikita vsled pogod¬ be v Berolinu koncem vojske med Turčijo in Rusijo leta 1878. Od Bara (Antivari) vozi ozko¬ tirna železnica do Skaderskega jezera, katero leži deloma v Alba¬ niji in deloma v Črni gori, in na 'katerem je en mali parnik. Kaj vzdržuje to železnico je uganjka tujcu. Premoga ni, rudnin ni ni - kakoršnih, lesa ni, ne vode, ne kmetijstva, ničesar kot neomeje¬ ne in večne gole skale. Črna gora uvaža za okoli en miljon dolarjev potrebščin na leto, največ slad - kor, kavo, čaj, riž, turšico, moko, sol obleko, železje, les in petrolej, ■kar pride največ iz Avstrije. I>z - važa pa Črna gora za okoli pol miljona dolarjev blaga na leto naj več kože, volno, koze, ovce, živi - no, uka j eno bravino, sardine in žuželčnii prah. Bar ni velik kraj. Kolikor je tega mesteca je raztreseno po oz¬ kem primorju, 'katero senči nekaj jagnjetov. Obmorski breg ni tako raztrgan kot po večini lukah teh krajev, vendar se dvigajo takoj za Barom visoki hribi ki se zdijo tujcu neprelazljivi. Nekje med te mi gorami je skrit prelaz, po ka - tereni pravijo, da teče železnica, vendar s krova parnika se ne vidi, da bi bilo to mogoče. Večji del mesteca je bil razdejan v vojski leta 1877 in 1878, in je še danes vse tako kot so napravili streli iz kanonov. Blizu morja, okoli eno miljo od mesta je velika, štirikotna, bela vi¬ la. Tu je zimsko stanovanje kralja Črne gore, kateri pride semkaj re¬ dno vsako jesen', ker se boji ostre cetinjske zime. V morju pred vilo leži vsidrana bela jahta. To je bil dar Abdul Hamida, prejšnega sul¬ tana Turčije, vladarju malega na¬ roda, katerega ni mogel siloviti Turk nikdar podjarmiti. Podaril je sultan Nikitu to jahto pred ka¬ či« 1 * petnajstimi leti. Nikita rabi redkokedaj ta majhni parnik, ker on ni mornar. On nima veselja na vodi, njegovi otroci so se pa več - krat zabavali po morju na tej la¬ dji, pa^saj itak nimajo posebnega kratkočasja v Črnigori. Nekaj milj proti jugu. pa smo na albanskem primorju, in Albani¬ ja je najdivjejša in najsurovejša pokrajina v Evropi. Blizu črno - gorske meje je mala naselbina Al- lessio, kjer je pokopan najslav¬ nejši Albanec, poznan v zgodovi¬ ni 'kot Skaderberg, glavar jani - carjev. Umrl je leta 1468. Janičarji bili so najznamenitej¬ ši vojaki, kar jih je kedaj svet po¬ znal, in 'bili so v najkrvavejšili in najsrditejših bitkah, kolikor se jih je kedaj vršilo med človeštvom. Janičarji so bili edino vzgojeni v vojake iz otrok, 'ketere so Turki odpeljali, kadar so ta ali oni na - rod premagali, in med temi 'krvolo čnimii vojaki bili so tudi vojaki 'iz slovenskih otrok. Podjarmljeni narodi največ so morali tudi da - jati Turkom otroke za v janičarski zbor. Vsako četrto leto so turški agenti pobirali po kr ist jamskih va seh turškega cesarstva vsacega pe tega. dečka v starosti od 6 do 9 let. Imeli so pravico zbirati, in pobi¬ rali so najmočnejše, najlepše in najnadarnejše dečke, ketere so od peljali v Konstatinopelj. Bili so popolnoma ločeni od vsega človeš¬ tva vzgojeni so bili kot Mohame - 'danci, in bili so varovanci sultana. Nekaj malega janičarjev je šlo v civilno službo, večina je pa služi¬ la v koru janičarjev vse življenje. Ženiti se niso smeli. Odgovorni so bili za dejanja, le sultanu. Kazno - vati jih ui smel 'drugi kot njih ofi¬ cirji. če je sultan dovolil. Podvr¬ ženi niso, bili postavam. Vzgojeni so bil v pasji pokorščini napram svojimi ofoeirjem, adtrgani so bi¬ li povsem od ostalega sveta, in ta¬ ka vzgoja je napravila iz otrok mledeniče in može, ki so bili fi - žično in v krvoločnosti taki voja¬ ki kakoršnih še ni uporabljal no¬ ben despot. V sedemnajstem stoletju so pre¬ nehali Turki pobirati otroke med svojimi podaniki za janičarsko gardo, in od teh mal se je rekru¬ tiral ta grozodejni kor le iz otrok, katere so Turki pokradli v voj - ■skali. Od teh mal naprej je jela pojemati slava janičarjev, in ko se jim je dovolila ženitev so kmalu zgubili svojo veljavo. Gjuro Castriotis, sin Ivana Cas- triotija, 'ki je bil glavar albanske tolpe, je bil ujet ko je bil otrok, vzet je bil v Konstantinopel!,] in vzgojen kot janičar. Njegovo tur¬ ško ime je bilo Iskander Bej, kar so Albanci prenaredili v Skander- berg. Bil je poveljnik janičarjev, in ko jpv-v, 40 letu svoje starosti zvedel 'fj^je rfjegov dom iin kak^ so Turki 'delali z njegovimi stari - ši in sorodniki in z njegovim na¬ rodom sploh, se je vprl sultanu. Leta 1443 je prisilil sultanovega tajnika, da mu je dal pravico pre¬ vzeti trdnjavo Kroja in vse voja¬ štvo v Albaniji. Skozi osem let je kljuboval svojemu prejšnemu gos¬ podarju, sultanu Murad, četudi je Turčija obrnila vso svojo moč pro¬ ti njemu. Skadarberg je organiziral neo¬ dvisno vlado med svojimi rojaki, edino neodvisno vlado, 'ki je bila keda j znana v Albaniji, in je vzdr- žaval neodvisnost za dalje kot dvojset let. Leta 1466 je obiskal papeža Paula II. ter ga je prosil pomoči zoper Mohamedance, ven¬ dar papež mu ni mogel nič poma - gati. Vrnil se je v domovino in leta 1468 je umrl, in ž njim je u’ mrla tudi vlada. Albanci so nasledniki starodav¬ nih Ilircev in so organiziram v žu- pe in tolpe, ko jih vsaka ima gla¬ varja, kateri podeduje svojo ob - last. Nekaj Albancev je nomadov; po leti so v hribih, po zimi pri¬ dejo pa v nižine k morju. Glavar se imenuje bajraktar, in on sodi ljudi kakor se mu zljubi. Najhuj¬ ša kazen je zaplemba živine, ovac ali koz, in Albanec se te kazni 'bolj boji kot smrti. Albanija je sedaj zopet samostojna država, vendar 'dokler je bila pod Turčijo, se ni¬ so Albanci zmenili za turške po " stave, in Albanec ni prišel nikdar pred turško sodišče. Albanci so računjeni k moha - medancem, vendar so zoperni vsa¬ ki dubovšfci in posvetni oblasti, in njih vero spreminjajo kakor 'ka ¬ meleon barvo. Mošej ne vzdržujejo Oni pijejo vino, četudi je po ko¬ ranu prepovedano. Prisegajo pa oni pri devici Mariji. Trgovstva in obrti ni, edino premoženje Al - bancev je živina, koze in ovce. Prva Albanska luka. če se vozi proti jugu, ima velikansko itali - jansko ime San Giovanni di Me - dua. Od tu se je že večkrat name¬ ravalo zgraditi železnico v Srbijo, ■koji še danes ini odprta pot do mor ja, vendar do danes nišo še niti zgradili kolovozno pot. Avstrijski Lloyd ima monopol čez trgovstvo ob obrežju Ablanije, in izvaža fi¬ no olivno olje, vino, kože in les, vendar je ta 'trgovina malenkost¬ na ker ni po Albaniji nobenih pro¬ metnih sredstev, ki bi vezala no " trino z morjem. Drač, drugo pristanišče, bilo bi danes glavna in edina luka Srbije, če bi me devala Avstrija prstov vmes, vsled česar je nastala bra¬ tomorna vojska, 'ki je stala okoli sto tisoč življenj. Drač ali po ita¬ lijansko Durazzio ima ponosno 'zgodovino, četudi se mestecu to ne more prisojati, če se vpoštevajo vrnazane ulice, na pol podrene stavbe in lenoba prebivalcev. Drač se je nekoč imenoval Dyracchium, in tu je bil začetek imenitne rim¬ ljanske ceste z imenom Egnatij " ska cesta, ki je peljala od Adri - jatika v Konštantinopelj. V Dra¬ ču je živel Cicero v svojem prog- nanstvu, in tukaj sta se sprla Ce¬ zar in Pompej za vlado sveta. Tri - sto let po Kristusu bil je Drač naj¬ bolj cvetoče in najvažnejše pomor¬ sko mesto na vzhodnem bregu Adrijanskega morja. Njega slav¬ na zgodovina je pa skoro pozab - lična, četudi kažejo ostanki arhi - tekture nfekdainje bogastvo tega kraja. Iz Drača se je že večkrat merilo železnico v Monastir v Ma¬ kedoniji, vendar najbrže še ne bo kmalu kaj ker v Albaniji se ne gra dijo železnice s tako naglico kot v Združenih Državah. Interesan - tna stvar v Draču je slika zakla¬ ne avstrijske cesarice Elizabete, ki visi nad oltarjem v cerkvi svete Lucije, in ljudje molijo to sliko 'kot Madono. Največje pomorsko mesto v Al¬ baniji je Valona, in je še precej snažno za albanske razmere. Za - dnja 'naselbina je Santi Quaranta (Štirideset svetnikov,) 'ki obstoje iz nekaj nizkih dolgočasnih koč, ‘katerih nekatere so brez strehe in na pol podrte. Zakaj ima ta luk - nja to vzvišeno ime je nemogoča vganiti, vendar 'italijanska imena krajev kažejo, da bo najbrže en - krat Italijan gospodar Albanije, ker med Italijo in Albanijo je le odko Adrijansko morje, in ker so si Italijani in Albanci močno na roko. V turško grški vojski leta; 1897 se je odigrala pri Santi Qua- ranta smešna epizoda. Grška mor narica- je priplula s strahom tu gori dn je bombardirala to malo gnjezdo, kjer je bilo le deset tur¬ ških vojakov pod poveljem četo - vodje. Vsi drugi prebivalci so bili a vesti Grki. Ene ■ topničarka ■ je zavozila na skalo in bi se kmalu potopila. Grki so potratili mnogo dragocenega streljiva in nagrada njih zmage je bil en parnik zelen¬ jave, katero so z vso slavo vlekli v Korfu. Naznanilo in priporočilo. ijJ Slovenski gostilničarji I Moja tvrdka, je prva in edina sloveč ki importira žganje naravnost s RV a „ ■ T 1 SaQ >o S f, • ldn ,iskeg a •kc; pg- IMPORTIRAN KRANJSKI brim IPv 1MP0RTRAN KRANJSKI Slivovt IMPORTIRAN KRANJSKI TRoZl Hir.M I.IVF RITTCDC rilN UVEc HIGH LIVE BITTERS (Gre»« SPF PRAVO ZDRAVILNO GRENKO v ,k A. HORIVAT, ,A0 o > GO O > GO SLOVENSKO - HRVATSIO^^ RANGE HOTEl 713 WEST SUPERIOR ST., DULUTH Mim (BLIZU SOO LINE KOLODVORA)’ ^ TOČIMO SVEŽE PIVO FINO VINO IN RAZNE LIKERJE : SNAŽNA PRENOČIŠČA OD 25c DO 75 c BACiCH & TALKOVICH, lastnika. SVOJI K SVOJIM ! eaminfe mtbeMk comein f iqfigy jomedoy s pogoste i bila obs Evine na mi na 5 NASA BANKA NAJ BO VAsA BANKA. Zi, i u o mese Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvete is jr Rojakom iz Chisholma in okoli¬ ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo GOSTILNO Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojini! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. Stari telefon: Cole 264-A. Novi telefon: Calumet 436-L. Frank Brand —: TRGOVEC :— Z GROCERIJO. MESOM IN KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Commonwealth Ave., NEW DULUTH, MINN. Priporoča se Slovencem in Hrva - tom v obilen poset,. Cene zmerne. jasnila v'raznih kupeijskib zadevah vsem onim, ki se obrneja 1 j)^ nas v takih zadevah. j moret Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prometa f* sameznib oseb, tvrdk ah družb. Srve PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ODSTOTKI Miners State Bank chishoimji^ KOVALL & SON, ely, j GROCERIJSKA IN MANUFAKTURNA TRGOVINA Teni potom naznanjamo cenj. občinstvu, da ima m ° v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsa ^ vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za zens' obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporocaJ' za obilen poset pri nakupovanju. V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN OJSKA f VSE PAROBRODNE DRUŽBE SO NAPOVEDALE V0 jsK CANADIAN PACIFIC STEAMSHIP LINIJI. CANAD1AN PACIFIC SitAiuonn Ne Zamudite Pri* 1 *" TEMVEČ kupite parobrodm list za zenO; v Jomo.. dekleta ali oriiatelia, kateri se se na .b a Lpyj ASTN ni dokler ie cena na nizki voim stoomi- i • k>tK 0 SKI ZAKONI za izselience bodo zelo stiosi. 1 k Us bode naše rojake dobiti v AMERIKO- V OŽNJI LISTEK JE VEUAVEH ZA ENO LETO, POZURITE SE OOKLEBJ I Havre-New York samo $25.50 pftNS KA AN P _L " PrmJjuemn tudi zemliščain lote v New Dninth B V- 1 __ ■ Ji w h tž Prodajemo tudi zemlišča in lote v New Duluth Pišite r slovenskem jeziku. zastopniki M j n it 305 5th Ave W. Du,ul - M % Iz stare domovine. kranjsko. Siro „ n , t Franc Bergant, hlapec M® . -i -1 X.., ,-v, v* ™rJlrv»o 4- V« u j e bil že mnogokrat ka- a Svi ' ter j e na glasu, da je velik f vir t' j„'pretepale. Na večer 21. JEjjOV^ 1 J /-» rvrMfSol v \ra rt -i r\ večjo n.k tatvini...k;)f gpričaio^nje- 1 pogoste in visoke kazni. L. 1892 bila obsojena v Gradcu zaradi tvine na 6 let. 1. 1904 pa v Ljub¬ im na 5 let težke ječe. Toda že 109 je zopet kradla in dobila zo- 16 mesecev. L. 1912 je bila ob _ 'jena na 5 mesecev ječe in zopet i 11 dni zapora. 'Obdolženka ni i!a morebiti obsojena vsakokrat Radi ene posamezne tatvine, ®vee vselej zaradi cele vrste ■vrženih tatvin, veliko število tat- F>) Pa je ostalo prikritih, ker je -Neuhold v tej stroki .zelo spretna Obdolženka v polnem obsegu vse Npava. ŠTAJERSKO. "orotniki so. vprašanje glede iz- tatvin, kakor tudi da je pala obdolženka tatica iz nava- enoglasno potrdili. Sodišče jo Plodilo na 7 let težke ječe. , _ e t dela in truda. Dne 9. t. m. tr |i magistratni pristav in na - r k mestnega popisovalnega Lu a ' gospod Anton Gutnik 40 P sv °^ga službovanja. Služil je l e * a jjjalke, osem let deželne' - I . S °®ču, sedem let deželni vla- r sedaj služi dvaindvajset let ET 11 'občini ljubljanski. V letih si L 0 1887. je bil iz domoljub - j ,^ aik slovenskega gledali - , e ’ l e ’'kakor znano, zadnje ''auega leta pogorelo. G-o " outnik se je posebno živahno za društveno življenje P rav tedaj v najlepšem eiieol ^ ^76- P a d° dru - | az P a d a je bil član ter •Var ! as * ;avon oša pevskega zb o ^.čitalnice. Leta'1889, HratRu* zave 'dnimi pomožni- - 1 lmkl ustanovil Bolniško Elizabeta Roš - vor, zasebnica, 67 let. — Vincen¬ cij Babnik, sin mizarskega pomoč¬ nika, 2 leti. — Marija Skoik, že - na posestnika, 39 let. — Helena Avguštin, dninarica, 42 let. — Marija Golob, 'kuharica, 72 let. - — Marija Vidmar, žena strugarja, 62 let. — Terezija Urbančič, bran j'evka, 74 let. Drzen ropar. V Cirknici je ne - znanec napadel gostilničarja Alek sandra Korčaka na stranišču, mu oropal vse iz žepov, mu vzel ključ od blagajne, potem gostilničarja v stranišče zaprl in popolnoma o- ropal vso blagajno ter vzel tudi različne dragocenosti s seboj. Ško¬ da znaša 3110 kron. Dozdaj drzne¬ ga roparja še niso izsledili. Umrla je mati g. profesorja dr. Frana Ilešiča, predsednika “Slo¬ venske Matice.” Pokopali so jo pri Sv. Juriju na Ščavnici. Pridelovanje sladkorne pese. Dne 19. novembra se je vršil v Dragatušu za nas velevažen shod v svrho pridelovanja sladkorne pese. Predavanje je bilo vse sko¬ zi poučno, jasno in zanimivo, da bi moralo pridobiti še tako zakrk¬ njenega poljedelca za to pomem¬ bno idejo. Kakor povzamemo iz govora dvornega svetnika g. Fr. pl. Šu - kljeta, zahteva taika.pesa pred¬ vsem debelo zemeljsko plast, do - volj vlage in solnca. Za vse to je 'belokranjsko podnebje, kakor na - lašč in tudi lega sveta za rego - lanje in obdelovanje, osobito v na¬ ši dolini, vsekako primerna in pri pravna. Osobite važnosti je pa za nas dejstvo, da pesi ne škoduje toča. Alko je toraj kmet udarjen v vinogradih od te strani, pesa mu ostane gotovo. . Belokranjska,- posestva, gredo- • strahovito rakovo pot. Leta 1880. je bilo v črnomaljskem okraju 30.000 prebivalcev in danes, na - mesto, da bi jih šteli še enkrat to¬ liko, jih ni niti 24.000. Žalostna, a resnična statistična slika. Vse hiti čez morje in ni je hiše, ki ne¬ bi imela naseljencev v novi domo¬ vini. Le kmet, (ki ni zadolžen in ima na razpolago svoje delavske moči, zamore shajati pri teh žalo¬ stnih razmerah, a taki so bele vrane dandanes. Tako nam je do - šla ta akcija za ustanovitev slad¬ kornih tovarn, kakor rešilna mi - sel v zadnjem trenutku našega obu pnega položaja. — Za uresničenje tega podjetja potrebuje izvrše- valni odsek 6000 oziroma vstevši štiriletno kolobarjenje, 24,000 ora¬ lov sveta. Kmetje se morajo za " vezati po predpogodbah, da bodo pridelovali peso 3 — 7 let, akcijska družba pa postane stalen vsakole¬ ten odjemalec. Ko. so ti pogoji u- gotovljeni, ustanovi se v Ljubljani glavna sladkorna tovarna, ki bi baje stala deset.miljonov in produ cirala do 150.000 metrskih centov rafiniranega sladkorja. Tej bi sle¬ dile po deželi tovarne za izdelo - vanje surovega cukra. Cena za me terski cent, pese, postavljen na bližnji kolodvor, je določena na .1 K. 80 vin., poleg tega ja vrne tovarna tudi 30 odstotkov izrez - kov, ki služijo izkisani v cement¬ nih jamah, kot izborno živinsko krmilo. Nesreča. Sv. Jurij ob Ščavnici. V naši župniji je v nedeljo dne 30. novembra na en dan bilo 6 mrličev. Eden teh mrličev je bil 15 letni fant. Delavci so drevesa podirali, ena hojka ni na tla pad¬ la, ampak je obvisela na sosednji; fant zleze na hojko, da v zgornjem delu veje priveže; medtem pa pa¬ de sosedna podsekana bukev s svojimi vejami na fanta; veje so morali odsekati, da so fanta na prosto spravili: fant je drugi dan umrl. Pred sodiščem radi razburjenja umrla. Dne 2. t. m. je zaslišal pre¬ iskovalni sodnik v Gradcu v neki zadevi gostilničarko Leopoldino Tichowar, katero je zaslišanje ta¬ ko razburilo, da je pred preisko - valnim sodnikom omedlela in ne da bi se zopet zavedla, ko so jo do¬ mov prepeljali, umrla. Zaslišanka je bila v 34 letu. Iz Maribora. 30. novembra po¬ poldne je hotel delavec Franc Turnšek iz Trzina skočiti z no - vega mostu v Dravo. Ko je splezal na ograjo, so ga prijeli in zadrža¬ li pasanti. Tuiršek je zgubil večjo svoto denarja in se je hotel zaradi tega vtopiti. — Iz Ptuja poročajo, da je ujel lovski paznik in mizar Jožef Van¬ da z železno pastjo tekom zadnjih 3 let že 17. vidro. Reki je pred dnevi odsekal s se -' kiro glavo svoji ženi Barbari dela¬ vec Ivan Flah, ker se je sprl ž njo. Morilee je pobegnil. Zdaj so pa na šli Flahovo truplo blizu Cirkveni- ce. Mrlič ni imel ene roke. Poiz - vedbe so dognale, da je skočil s skale v globino in da mu je 'bila ro ka med padcem odtrgana. Dne 28. m. m. so potegnili ribiči odseka¬ no žensko glavo iz morja in ni iz¬ ključeno, da so našli glavo Barba¬ re Flah. dih™ 0 ^ ru štvo pomožnih in Ur adnikov za Kransko, prav vspešno deluje ustiu je 14 ] e t načeloval. Je bil društva soustanovitelj 11 je Kil - f “ Liubl j ane; ” f Z Dl1 a let načelnik. Leta 'anovii tamburaški klub Bil ®u je predsednik 2ifl u J'- član cm! 6 ! tega ' mn »g° - ola ’ Sl0venske Ma - pkn V V ' Cirila in Metoda, ■ dQ 'društvg 3rus.:““t: a m drugih na a>f iav>^ eV te svoje na- %terr n ° Sti ^ moral Prehiti grenko > zlasti pod .hetuc. m ’ *°d a vklonil se ni k ' u - ne zapeljivim obl ju Jstig 1 " 6 ^ 0 mar ljivostjo, na m vs trajnostjo se je Gospod nadzornik J. Skalieky iz Rudolfovega se je pouspel v svo " jem predavanju osobito na gos - podarški položaj češkega kmeta, čegar blagostanje je odvisno le od gojenja sladkorne pese, saj mu taista donaša na enem oralu sve - ta do 260 K. čistega dobička. Istih uspehov je pričakovati pri nas, kaj ti po zaslugi gospoda Tu tka. rav¬ natelja kemičnega poskušališča v Ljubljani, se je dognalo, da vse¬ buje kranjska pesa več sladkorja kakor češka. Gospod nadzornik nam je pojasnil tudi način obde - lovanja, regolanje, gnojenje, oko¬ pavanje itd. in 'kako bi se dalo po¬ tom strojev s skupno vporabo več vasi vzlic občutnemu pomanjkanju delavcev, odstraniti tudi te ovi - re. Končno se je zahvalil gospodo " ma predavateljema kot kulturni - ma faktorjema okrajni glavar v KOROŠKO. Mesto samoumorilcev ! Iz Celov¬ ca. Celovec je mesto samoumoril¬ cev. Danes imamo zopet poroča¬ ti, da je bilo od 22. do 30. novem¬ bra v Celovcu in okolici 12 samo- umorov in trije poizkusi samo mo¬ ra. Nesreča v rudniku. Iz Plieber - ka poročajo, da je udarila velika skala, ki se je sprožila v rovu, de¬ lavca Kozamurnilka in ga smrtno nevarno ranila. PRIMORSKO. Požar. 27. novembra je začelo v Trstu goreti v prodajalni Ivana Gianoni za svetilne aparate v uli¬ ci Largo Santorio. Požarna hram¬ ba je ogenj omejila, toda zaloga v vrednosti 6000 kron je vsa zgo - rela. Alkohol. Voznik Franc Suša v Trstu se je tako napil, da je umrl. Igra s smrtnim izidom. Mario Štefe, sin kmeta Ivana Štefeta v Kopru, se je v hlevu z neko na zid pritisnjeno vrvjo tako nesreč¬ no igral — fant je bil tudi slabo¬ umen — da se mu je vrv ovila okoli vratu in ga zadavila. Stavka pekov na Reki. Na Re - ki je izbruhnila stavka pekov, ki se je razširila po vsem mestu. Pomanjkanje kruha se čuti ze - lo na Reki, ker pekovski pomočni¬ ki štrajkajo. V nekaterih pekar - nah pomaga vojaštvo. Mir se do¬ zdaj ni motil. ..Nesreča na Reki. Z Reke po¬ ročajo : V ladjedelnici družbe “Danubius” na Relki se je, ko so sestavljali dvigalnik pri zgradbi vojnih ladij, zgodila velika nesre¬ ča. Ogrodje se je namreč poiruši - lo in šest delavcev podsulo. En delavec je bil takoj mrtev, pet jih je nevarno ranjenih in so jih pre¬ peljali v bolnišnico, 'kjer je takoj eden izdihnil. Tudi ostali se bore s smrtjo. V znak žalosti so dali dne 26. novembra vsem delavcem prosto. Povečini so vsi Ogri. Kriv¬ da leži na slabi konstrukciji ogro¬ dja. Zastrupiti se je hotela v Trstu 20 letna Julija Petranovič in je kot vzrok navedla to, da je hotela svoje stariše prestrašiti; Dekle so rešili. Vlom. Neznanci so vlomili v Tr¬ stu v stanovanje neke Jožefine Bassi in pokradli perila, obleke ter kuhinjskih stvari v skupni vred¬ nosti 1792 kron. Samomorilni poiskus. V ječi v Gorici se je skušal obesiti nek Ev¬ gen Annic, ki je bil te dni zaprt, ker se je izdajal za Barona Le - vetzova (moža grofice Lantieri) in na pošti s tem imenom dvignil pisma ki so na barona dohajala. Jetničar je moža še pravočasno odpel in so ga prepeljali v bolni - co. Preiskava bo dognala, kakšen namen je zasledoval s svojo golju¬ fijo. Ženi odsekal glavo. Morilec tu - di sebe usmrtil. V Smičeviču pri Štrajk pekovskih pomočnikov na reki traja dalje. Imeniten gospod. Pre dtržaš’ kim sodniki je stal te dni Emil To m si g, Tržačan, ki je pod ime - nom “Dr. William 'grof Barbo Thomsing” goljufal lahkoverne ljudi, katere je očaral s svojo ele¬ ganco in znanjem jezikov. Izda - jal se je za angleškega inženir- ja in izvabil iz bratov Rene in Je- rome Fontaine v Trstu več denar¬ ja za neko “iznajdbo;” nadalje je lagal, da je v Bistrici odkril rud¬ nik in v Opatiji napravil veliko dolgov po hotelih in pri krojačih. Obsodili so ga na 2% leta ječe. Hudomušni tatovi. V noči od 1. na 2. decembra je slišal v gostilni Kranjčevi na Reki igrati velik or- 'kestrion. Gostilna ni bila razsvi- tljena. Stražnik je šel v gostilno in poklical domače ljudi. Dognali so, da so vlomili v. gostilno tato - vi, ki so ukradli 60 kron drobiža, dve uri in več druzih stvari. 'Pre- dno so odšli tatovi iz gostilne so iz same hudomušnosti navili av - tomat in ga pustili igrati. O tato - vih nimajo še nobenega sledu. Stavka kočij ažev v Trstu. Tu so pričeli stavkati kočijaži in voz¬ niki splošne transportne družbe in sicer zato, ker se družba po no¬ vem letu noče držati stare pogod¬ be in hoče napraviti novo pogod- too,, s katero -bi bili vozniki zopet prikrajšani. Do sedaj stavka 280 voznikov. Tat si najame poštno predalo. Na goriški pošti se je zgalsil pred kratkem baron Levecov in si je najel poštno predalo. Hodil je re¬ dno vsak dan na pošto In pobiral iz predala pisma in časnike. •— Plemeniti Levecov, ki živi s svo¬ jo soprogo rojeno grofico Lanthi- eri se je začudil, ko ni dobil no¬ benega pisma in nobenega lista. Končno je šel na pošto in razkrila se je tatvina. Počakali so 'drugi dan najemnika poštnega predala in ga aretirali ravno ko je pobi - ral pisma. Tat se imenuje Armich Ko so ga prepeljali v ječo, je ne¬ kaj časa razbijal, nato pa se je obesil na rjuho. Paznik ga je si¬ cer pravočasno odrezal, toda mož je bil že tako slab, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. ce, dokler'Granada ne pade. Kon¬ čno so 'bili ikroverci premagani in kraljica je slekla svojo srajco. Ta trenotek je Kolumb srečno porabil da je kraljici izrekel svojo pro - šnjo. ...” Ljudje so slabi, slabi in hudob¬ ni, se je pritoževal fajmošter Ja - ka, ko je bil izpraznil tretji liter. Poslušajte. Lani smo bili trije du¬ hovniki sohratje v toplicah in ker nam je bilo hudo dolgčas, smo šli seveda z dovoljenjem ribe lovit. Najprej smo se pa zmenili: 'kdor potegne prvo ribo iz vode, plača za vse tri večerjo. No in poglejte kakšna sta bila moja duhovska sobrata — nobeden ni hotel ribe ki se je vjela na njegov trnik iz vode potegniti! Torej ste vi gospod župnik stavo izgubili in morali večerjo plačat. Tisto pa ne — jaz namreč sploh nisem del vabe ma trnik. TRGOVCI IN GOSTILNIČARJI! Leto 1913 se nagiblje h koncu. Še dva tedna in obhaja - Ii bomo rojstvo leta 1914. Dolžnost vas veže zahvaliti se odjemalcem in gostom za naklonjenost’ priporočiti se za nadalje, in izreči jim voščila običajna ob premembi leta. “Narodni Vestnik” je najboljše sredstvo za vse to. Tr - govci in gostilničarji, poslužite se tega sredstva in izrazite svoje občutke napram vašim odjemalcem in gostom v “Na - rodnem Vestniku.” Cene nizke, delo lično. Slovenec k Slovencu! Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni V esinik’ Elco Theatre E L Y , M I N N. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. Smešnice. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10c. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik Miners National Bank, EVELETH, MINN. «-S- Kapital, preostanek In delniška odgovornost $74.000.00 » & a Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.^ Posetite nas. Old Phone: Douglas 63-M. Chas. Strand 1206 COMMONWEALTH AVE., GARY, (New Duluth), MINN. SLOVENCEM IN HRVATOM PRIPOROČAM SVOJO NOVO - UREJENO GOSTILNO, ZALO¬ ŽENO Z RAZNOVRSTNIMI PI¬ JAČAMI IN ŠMODKAMI. Ugodna prilika! i u za one, ki so se odločili iti na farme ter postati neodvisni. V severnem delu AVisconsina, v okrajih ali county: Clark, Rušit, Chippeiva in Priče, je naprodaj mnogo tisoč akrov dobre farmerske zemlje. Blizu mest, trgov, železnic, šol in tovarn za papir. Lepe ceste, čista, hladna voda, zdravo podnebje. Rastejo vsi oni pridelki, kot v stari domovini. Cene nizke ($15.00—$20.00 aker) in lahki plačilni pogoji; vsakdo ima čas plačevati pet let po dogovoru. Kupujte naravnost od lastnikov. — Oglejte si svet in pre¬ pričajte se na lastne oči o kakovosti zemlje. — Kupcem se vož¬ nja povrne. Za nadaljna pojasnila se j-e obrniti osebno ali pismeno na upravnika: LOUIS BEWITZ, 198 First Ave., Milwaukee, Wis. i f = u in =ir —t= =ii 1 .— ( <2J I Sodnik: Kako ste se mogli ta - ko pozabiti, da ste svojo ženo ta - ko grdo pretepli? Obtoženec: Gospod sodnik — ali poznate mojo ženo? Sodnik: Ne! Obtoženec: Potem je naj bolje da o tej stvari nič ne govorite! Spovednik: No — zdaj pa še po¬ vej .... mja. . kako se pravi. .. . mja. .. . ponoči.... kaj grdega storil ? Pepček: Ja! Spovednik: Ježeš, Ježeš, ti ne¬ srečni otrok.... mja.... kaj pa si storil, kaj... . ? Pepček: Keglje sem postavljal. Kaj sem slišal — da se tvoja hčerka poroči z nekim pesnikom ? I, moj Bog, zakaj pa ne! Veš moja hčerka je tako mala, da bo še s pesnikom izhajala. Sodnik: Vi ste obdolženi, da ste urarju iz odprtega okna ukra¬ dli uro. Obtoženec: Prosim, to je bilo drugače. Jaz sem šel po ulici, pa sem videl tisto uro. ki je tudi šla pa sem si rekel, 'kaj bi sam hodil, ko 'bi lahko z uro skupaj šla, no pa sva šla. # # # Na škofovi gimnaziji je profe - sor razlagal zgodovino razkritja Amerike,. Kakor znano, je dala kraljica Izabela Kolumbu potreb - ne ladje in sicer iz veselja, da je njena armada zavzela Granado. Škofov profesor je ta dogodek u- čencem tako-le popisal: “Kralji¬ ca Izabela je storila sveto prisego, da ne bo prej menjala svoje sraj - ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ t ♦ X t ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ ♦ ♦ ♦ * t t ♦ ♦ t t ♦ f ♦ ♦ I ♦ ♦ ♦ ♦ Molenje prebavljenja. Če hočemo biti pri dobrem zdravju ne smemo dovoliti nikakih motenj v na¬ šem prebavljenju, zato ker je to vsikdar znak kake bolezni celega života ali pa tega ali onega sestoja života. Brez pravilne jedi in pravilne prebave ni življenja. Vsled tega je jako važno, da se ima pri rokah kako sredstvo, katero bo hitro poma¬ galo v slučaju slabega prebavljenja. V takih slučajih bi mi priporočali vsakomur dobroznano, zanesljivo in hitro delujoče TRINERJEVO ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Amerikansko zdravilno grenko vino. t t X To izvrstno sredstvo bo izčistilo prebavni sestoj popolnoma, ne da bi povzro¬ čalo kake bolečine; ono bo povečalo tek, dalo bo moč črevesju, in odpravilo bo zaprtje in vse neprilike združene s tem. Rabiti bi se moralo v vsakem slučaju bolehnosti. Imejte to sredstvo v vaši hiši in rabite je v zaprtju, živčnosti, glavobolu, neprebavljivosti, bolečinah v črevesju, izgubi teka, slabosti, zlatici, težkoči po jedi, Ne odlagajte v nadi, da bodo te sitnosti same izginile. Če jih ne zdravite pra¬ vilno, bodo one oslabele organe. Najboljše sredstvo v vseh takih slučajih je Triner=jevo Amerikansko zdravilno grenko vino. V LEKARNAH. NE SPREJMITE PONAREDB. JOS. TRINER UVAŽALEC IN IZVAŽALEC, 1333-1339 So. Ashland Aven e, Chicago, lil. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ x ♦ X X ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ i ❖ ♦ ♦ “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenic Sami-Weekly. Owned and published by the Slovenian Prlnting & Publlshing Company a Corporation. Plače ot Busi ness: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald Issued every Monday and Tbursday; subscrlptlon yearly 12.00 Tbt best Advertlslng medlurr. among Slovenlans In the Nortlmest Rates on apptlcation intered as second-class matter May n. 1911 at the post odlet Duluth, Mino., un der the Act March 3,1879." _ »NARODNI VESTNIK« Izdata Slovenska tiskovna družba, Dulutb, Mlnn. gtiafa vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: a Ameriko In Canado za celo leto . $2.00 za pol leta . . $1.00 _ a Evropo za celo leto . . _. . $34)0 _ Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne poslljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 VV. Michigan Street, Duluth. Mlnn. OF WHAT BENEFIT IS THE AUSTRO- HUNGARIAN CONSUL OF ST. PAUL TO SLOVENIAN PEOPLE? Atoout 20 years ago Slovenians started to settle in this part of the country, first as miners and lumbennen and later on as farm- ers, taking up homesteads in St. Louis and Itasca counties. Rapidly the number of sueh settlers inereased until to)day we can boast of about 18,000 of our countrymen being scat- tered mostly around the northera part of Minnesota. The Minister of Foreign Affairs at Vienna after learning that sueh a number of Slovenian« settled in Minnesota, concluded that Consul ought to be sent to St. Paul to protect their interests, and the Counsul was sent. One day, about tvvo years ago, Mr. Prochnik appeared in St. Paul, rented a suite of offices, placed in them a number of clerks and re¬ tained attorney Moritz Heim to act as at- torney for the Consulate. Mr, Moritz Heim imemdiately proč ed od in a very zealous man- ner to represent Slovenians in the teritory over which the Consul of St. Paul has juris- diction, the same being Minnesota, South Da¬ kota, North Dakota, Wisconsin and Upper Peninsula of Michigan. It seems that he and the Consul paid special attention right from the start to so-called Death Cases. As is shown to the readers, the hazards of the min- ing indusbry are great and every once in awhile a miner gets killed. Slovenians being emiployed as miners quite often met with ac- cidents which result in their dea.fli. Before the times of the Austrian Consulate and his attorney Moritz Heim, the heirs af law of the deceased miners vvould forward the power of at'torney to someone in this countrv in whom they had confidence and this someone usually retained an attomey in Du¬ luth to close up the estate for them. Consul Prochnik investigated cases and came to the conclusion that tbose attorneys are charging exorbita.nt fees, that the administrators are acting for the benefit of themselves and not for the benefit of heirs at la\v who in most of the cases, reside in the Old Coumtry. He concluded that he would send his attorney, Moritz Heim to Duluth and have him appoint- ed administrator in every čase vvhich is re- ported to his Office. ¥e admit that some administrators aeted in had faith. ¥e admit that some atorneys charged a large fee. ¥e admit that some ad¬ ministrators even embezzled the money, hut we also claim that the majority of cases vvere handled right and if the čase was handled by a respectable attorney or a friend adminis¬ trator, the money vvas always forvvarded to heirs at law in the Old Country. Ho\v did Consul and his attorney Moritz Heim proceed to represent those poor vvidovvs and orphans and old parents left far away in the Old Country vvho vvere dependent on the husband or son whom they sent to Minne¬ sota to work in a mine and sent them money for their support? It seems to us that they proceeded in a very business like way. The Statute is in their favor. If the next of kin don’t apply vvithin thirty days for letters of administration, Counsul of the Foreign gov- ernment is entitled to the same. It is prae- tically impossihle to notify sueh heirs at law residing in the Old Coumtry of the death of their husband or son and receive a power of attorney inside of 30 days. It usually takes from 50 to 60 days to receive sueh p o ver of attorney. What did the Consul do? He caused the Government in the Old Country to post notices on every ehureh, on every puhlic building and every\vhere vvhere a poor peasant could read it, that no povver of at- torney shall be sent to individuals but always to Consulate. The Judges of Distriet Courts vvere instrueted not to issue a povver of at- torney to anyone residing in the United States unless he is a Consul. Judges complied vvith the request. Having the question of power of attorney settled, Consul and his attorney, concluded that somehovv they have to be notified of the fatal accidents that occur. Finally an ar- rangement was made with the Claim Depart" ment of some of the independent companies, Mr. Hollister \vas also approached by Mr. Heim, and infomed, “that if he vvill notify him (Heim) of every death čase, he vvill settle vvith him vvith little resistance.” Claim departments are to notify the Consul of every sueh accident and in turn no suit vvill be brought by the Consul against friendly com¬ panies. As Mr. Prochnik expressed himself to a Countryman of ours, “why this is the only vvay to handle these cases, in many of them vve could not prave that the Company is liable and vvhy not settle them ali on an equal basis.” This reminds us of a horse dealer buying a car load of horses, some of them vvorth $75 and some of them vvorth $200 apiece, vvell vvhy not huy them ali at $125 apiece. Just think of the injustice, the cases instead of be¬ ing handled individually are handled collect- ively, settlements vvere made on the so-calbd Relief Plan. We have 'been vvatching the doings of Mr. Moritz Heim for some time and vve could not find that he investigated a single čase in St. Louis county, that he took statements of any vvitnesses or inquired of people who vvere present vvhen the accident happened, how the accident occurred. We found that in many instances, Consul petitions the Court asking for apointment of Moritz Heim as adminis¬ trator and saying that at the present time, the names and residences of heirs at lavv are un- fcnovvn to the petitioner. ¥e notieed that as soon as Moritz Heim is appointed as adminis¬ trator he settled every čase vvith the Claim Agent for the Company and distributed the momey vvithout vvaiting for the Order of the Distriet Court. We found in the files of Pro - bate Court of our eounty, that he vvas ap¬ pointed administrator of the estate of Nick Martinovich. We discovered that he settled the ease of Nick Martinovich for $300.00 for vvrongful death and that he also eolleoted so- called Club Money, vvhich is nothing else than insurance money for vvhich the man pays vvhile in the employ of the mining company. What did Mr. Heim do ? Did he petition the Court for distributing of that money? No. He, knovving that the Probate Court having no .iurisdietion over vvrongful death money, succeeded in omitting an accounting in said Court for vvrongful death money. He dis¬ tributed the money himself. Hovv did he dis- tribute that money? He dedueted $228.00— or caused the Russian Consul to deduet—for his Services as the itemized statement shovvs: Chicago, 111., Nov. 23, 1911. Mr. Wm. Marx, 400 Columbia Bldg, Duluth, Minn Dear Sir: In Re Niko L. Martinovich In reply to yours of the 5th inst., I beg to say that the total amdunt of money reeeived in above mentioned čase vvas $708.35, state¬ ment of charges as follovvs: Cash— Administratork fees.$ 15.00 Paid for Certified Copies. 1.35 Advertising, legal notices. 12.00 Expenses of tvvo trips to Duluth, railroad fare, Services. 25.00 41 letters ;petition of appearance,ob- jections to the appointment of an- othre persou as administrator; at- temding hearing thereon; personal eonferences vvith attorney for the Mining Company; making settle- ment; dravving final account, peti¬ tion for allovvance of the same and for a decree of distribution, attend- ing hearing on final account dravv¬ ing order and decree. 175.00 $228.35 plus $0.70 for Bank Exchanges, leaving a balance of $479.30 vvhich vvas forvvarded by this Consulate to the proper quarters and by this time it has most likely been turned over to the heirs in Montenegro Yours truly, Baron E. Schilling, Imperial Russian Consul. The balance $72.00 and insurance money vvas forvvarded to the Old Country. He also enelosed a receipt vvritten in English for the mother of the deceased son. In the mean time, the brother of the deceased came from British Columbia to Duluth vvith a Povver of Attorney, but unfortunately the čase vvas settled. He vvrote a letter to mother and she left the Old Country and came to Duluth. An atorney vvas retained and he petitioned the Distriet Court in behalf of the mother for distribution of that money, but Mr. Heim re- plied to that petition that the money vvas dis¬ tributed before the nevv rules of our Distriet Court vvere adopted and he vvas sustained by one of the judges of our Distriet Court. Con- sequently, the money vvas not distributed by any Judge and by no Order of a Judge. The attorney for the Consulate settles the 6ase for $300.00 deducts $228.00 for his Services and expenses. If an ordinary man acting as ad¬ ministrator dbdueted $228.00 from $300 DO vvithout any Order of Court, he vvould prob- ably have to ansvver to Court for his vvron« aomgs, but it seems that Mr. Heim not only did not have to account for it, but he is stiil being appointed administrator in other eases. "We also tried to firid out vvhat effort did Mr. Heim make to eollect damages for de¬ ceased and vve vvere informed that Mr. Hollis¬ ter, acting as attorney for the Company, did not have amy difficulties in settling the čase. His offer vvas $300.00 and Mr. Heim simply accepted it. It happened that tvvo partners, Martinovich and Prpich vvorked together. Martinovich vvas killed and Prpich being at a sightly safer distance, lost an eye. Mar¬ tinovich’s mother being represented by at- tomevv for Consulate, reeeived $72.00. Pr¬ pich retained attorney Victor Povver of Hib- bing, and collected $800.00 for the loss of an eye. Mr. Heim ean not claim that there vvas no liability in the čase on the part of the eompainy, because he kuovvs that Prpich’s ease vvas tried at Hibbing and the jury avvard- ed him a verdict of $800.00. The ease vvas taken to Supreme Court and the verdict sus¬ tained. We could recite a number of cases in vvhich Mr. Heim apeared either for Austrian or for Russian Consulate and in vvhich any good attorney vvould have eolleetled double the amount that Mr. Heim did. If any ordinary man settled tvvo or three eases vvith Claim Agents vvithout having them fitst investi¬ gated, the Probate Court vvould refuse to ap- point him in future cases to act as adminis¬ trator, on the ground of incompeteney, and the Judge of Probate vvould be doing the right thing. It seems to us that everyone is acquainted vvith the faet that Mr. Heim handles cases eollectively, that he settles them for the amount offered by Claim Agent, that he never investigated a čase and that the only knovvledge that he has of the ease is vvhat he cbtains from the Claim Agent, vvhy other- vvise, he vvould not knovv if the man fell in the chute or if a stone hit him on the head. And stili most every Monday this man is ap- poimted administrator of some estate and is at- torney for the Consulate. The Consul in¬ stead of being of benefit for our Slovenian people is doing us harm. As a matter of fact, vve do not need him, vve do not need his Services and it seems to us that the only reason he opened an orlice in St. Paul is to remind Austrian subjects of their military duty. It seems to us that in¬ stead of helpimg poor vvidovvs and orphans in the Old Country, he is helping his attomey Heim to get good fees for Services of vvhich a respectable atorney vvould be ashamed. ¥e vvonder hovv long our Courts vvill tolerate sueh a practice. We Solvenians vvill not and eannot tolerate it much longer. Of conrse, vve can not expeet to get justice from “Aus¬ trian” Government. We have had long ex- perience vvith that same government in the Old Country and the less vve have to do vvith that government, the better off vve are. The only justice vve can get and expect to get is from Judges either of Probate or Distriet Courts in this country, and to them vve ap- peal for help. (Bo obljavljeno v slovenščini oh prilik:). ALI JE NAPREDEK POTREBEN? ( Konec.) Če je torej napredek potreben na vseh po¬ ljih človeškega stvarstva, je potreben toraj za vesoljno človeštvo in v tem smo všteti tu¬ di mi Slovenci. O socijalnem stanju mi ni tre¬ ba na tem mestu govoriti, to razpravljal bom pri priložnosti, ker je že z besedo samo zdru - žen pojm napredka. Ime “socijalno” že tako- rekoč samo, tolmači napredek. Treba pa je napredka tudi na duševnem in znanstvenem polju. Ko je človeštvo prvotno vstvarilo prve stroje, je človeštvo najbrže mislilo, da ž nji - mi ne bo mnogo doseči, alko jih tekom časa ne bo izboljšalo. Ko se je lonec prevrnil pod si¬ lo pare, katera je puhtela vroča voda, še nik- do ni mislil, da bo ta lonec vlekel vlak, tem¬ več so vsi uvideli potrebo izpolnitve in napre¬ dovanja. Zato je tudi znanstvo mogoče le po napredku kaj ustvarjati. A tudi samo na se - bi mora to napredovati. To se tudi zgodi, ker se z računstvom že naprej dokaže, da je mo - goč stroj, katerega doslej človeštvo v praksi še ne more izvršiti ali ustvariti. Talko n. pr. ve človeštvo, da je najnižji znani hlad pod 273 stopinj Celzija pod ničlo to je tem - peratura vesoljnega prostora, čeravno člo - veštvu doslej še ni bilo mogoče doseči večje¬ ga hlada kot nekaj čez 250 stopinj Celzija pod ničlo. Znanstvo hodi praktičnem izvaja - nju naprej, in ker je le z znanstveno pomoč¬ jo mogoče doseči kaj, zato je znanstvo za vsa- cega človeka pofrebnoi, neizogibno potreb - no. Tudi v drugem duševnem delovanju, ka¬ kor v slovstvu, je napredek potreben. Sicer pa je ta že danes zakon v slovstvu in se, ki se ne drži napredka, sploh ne priznava. Da¬ je potreben za slovstvo kot tako, razume se že itak na sebi; da pa je potreben tudi za člo¬ veštvo, to je treba premisliti malo bolj. Du - ševno delovanje je mera, kako daleč se je pov- ■spel človeški duh, kaj je rešil, razmotal, kaj odkril, kaj iznajdel, kaj izmislil, kaj vstvaril To stanje človeške duše pa se potom slovstva javlja dalje, se naznanja vsem človeštvu. Ta¬ ko se vzdigne duševno površje vseh ljudij. Namen pa mu je tudi ljudstvo izobraževati ga likati, ga vzgajati, in tudi kratkočasiti. Da pa se vzgaja vsaka generacija, to je vsak rod bolj, vemo, zato mora tudi duševni nauk rasti, da preseže splošen napredek ljudi j. Napredovati pa mora duševni razvoj že radi samega sebe, ker se drugače neha; a sta¬ ti ne more, kajti v trenutku, ko preneha, člo¬ vek otopi, se poživim. Tudi za duševni razvoj je napredek neobhodno potreben. Nobena zem- ska stvar ni popolna; vse se izpolnuje kar (Dalje v prilogi.) AUSTRO-AMERIGANA PAROBRODNA DRUŽBA. Direktna črta med New Yorkom in * Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. in MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & GO., General Agents, Si 2 Washington St., Nevv York, ali na njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi ČE Sl ŽALOSTEH ALI OTOŽEN poseti naš Ely Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. ZNAK DOBRE OBLEKE CloLhinj Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za možke in fante; najboljše blago po primernih in poštenih cenah. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. Frank Veranth ELY, Minn.=Phone 96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. ROJAKINJE POZOR! LEPA PRILIKA za učenke, ki se žele naučiti šiva¬ ti ženske slamnike. Učenke se sprejemajo po dogovoru vsaki dan od osmih dopoldan do osmih zvečer. Naslov Helena Vičič 458 N. Halsted St., Chicago, 111., 2. nadstropje zadaj. Ljudje, ki poznajo dobri tobak, kadijo Havana cigare. Poskusite cigaro S. N. P. J. ki je najboljša cigara na Range. Varos in Iby so tudi dobre ci - re. Vse te izdeluje LOUIS TILLMAN Aurora , Minn. POGLEJ! POGLEJ! POGLEJ! len j enim rojakom Sloveneeem Hrvatom naznanjam, da imam alogi veliko kalifornijskega a. Staro belo po 75e črno 70c, o belo po 65c črno 60c galon s odo in voznino (freight) vred Rangu. Manj kot 28 galonov ne more naročiti. toplo priporočam za ofeila Anton Fox, bx 887 Virginia, Minn. V gijo ali trganje Po £ ^ » bolečine in trdosti 0l aj - Z , - ” sanje p 0 bolečine m trdosti v čT"' 1 ' l Iz vrstno zdravilo, že \ 0 , h * ne, za hromost ter 11 ozdravi prehlaienL T^ja. ■r ; — ter nA i> ozdravi prehlajen ] l !l nahod - Zabrani’2°> Ki scanje v prs ih. plj u ,-. Ozdravi glavobol in , , 4—5 kapljic v ko 7 » °b°bol. vrstno sredstvo 2a j vnetja grla. gr § r anje v sIt Ce se užije (4 kap]* v , de) je izvrstno zoper L k ° 2ar F ' frašč' i ?° v01 ,iu kal rnosl 0 '^ l ° j Pozori Najboljši in najnovejši GRAMOFON samo Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si lahko naprava* prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal denar. Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. Nadkriljuje m druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga najtopleje ph poročamo. Ako si naročite naš GRAMOFON, smo prepričani,' da br* dete z njim jako zadovoljni. Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov in godbenik-: po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz nove snovi ter sr pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ne razbijejo, in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki. Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v slučaju neza. dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se morajo pre¬ plačati. Cenik pošljeftio vsakomur brezplačno. Pišite ponj. B ENKO RUS & 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. G Slika kaže trgovsko poslopje iz opeke in cementa v Barrows, Minn. \ .—11^3 , Zgdovi -- it== g si ie iz opeke 1 ^ «’ tre dn. išiasa ] Delajo tukaj tudi novi šaft 12x18 čevljev. ®P 01 ^^aja® 0 kraj mnogo dvignil. Sedaj je čas, da kupite lote. na lahka odplačila. Iron Range Townsite Co. DULUTH. MIN N TORREY BUILDING o it Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevaj e , Baltimore and Ohio železni CHICAGO do NEWY 0 RKA Nnrt.hvvestern Passenaer Pišite : R. C. HAASE, m ZA SVOBODO IN LJUBEZEN j O ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. fDalje.) Tr eba j*-’ bll ° ° ce ’ ,^ e oc te ovon l z drhtečim glasom, držeč starega •irtko dlan- »Stopiva v hišo, da naju kdo: ne sliši ; in hodite prip- ' ll S “ i^-hudo je, kar vam imam povedati . 11 ^“grtfdavno, domače pohištvo je ležalo zavrženo pod streho; kmet >ba je bila P oslllcaJla s sab lonami in napolnjena z mestno robo, ki k avlja svet f V6hklh tov f ren ‘ In še sakeje kakor nekdaj je P 1 , ul Ivan zdaj to izpremembo; odkimal je očetu, ko mu je pokazal na zofo, tpr sedel na star kmetiški stol, ki je stal po naključju .^ e k 0 g e p‘ je Spregovoril počasi in s povdarkom, ohranjaje si trudoma jiirs« jlovekn kri. ,,'Prav sem imel, ko sem vas prosil: ne dajte Jerice temu če ga tudi sama rada vzame. Kdo ga je po poznal? Jaz Oto jji tudi 'vi g a niste. Prišel je, rekoč, da je graščak na Solnograš- •f.to lahko reče vsak. Bil je tu na letovišču kakor st4'dn sto ljudi %Lgt, 'k* P b moči pretehtati, ali prihajajo z odkritim srcem. ,j sa m Bog, ali se y es Piše tako, kakor pravi, in ali Lnia res 'kje : „ r ašeino! Kramljal je z vami, hvalil vas, da ste pameten mož ; , a govorite dobro po nemški, pripovedoval, kako silno ljubi ce- “Va in kako se zanimajo na Duinaju za Gorenjce, ter vam obetal, da f izposloval po svojih znancih visoke podpore za tuj skr'promet.... samo zato ste go imeli za finega gospoda! In vi, ki pravite ^no daje denar sveta vladar, se niti niste prepričali, ali ima kaj , J«. Še računa mu niste predložili—kako bi, ko je postal vaš zet. f e to bi vam rekel, a kaj, ko je.... “ »Ko je zaman!” je zaklical stari Javornik trdo. “Ali meniš, , se m otrok ?. Moj zet in tvoj svak, ki se lahko ponašaš z njim, ; j e pokazal vsa pisma — vse listine, in tudi pisma svo jih znancev— *j(ga strica, ki je general! Možu, ki se lahko sklicuje na takšne »sebe, ne boš očital, da je goljuf.!” Ia besno je udaril po mizi. “Potrpite, oče. Dobro — da je goljuf ne bom trdil tja v en : a!1 Toda to vam ponavljam, kar sem rekel že prvikrat: Jerica ne uore biti srečna s tem človekom. Če je bila tudi tri leta v zavodu in e naučila nemško in vrag vedi, kaj še — ona je vendar naturna ekliea; ne more razumeti njega, in on je ne more ljubiti res glo- hoko in trajno. Res ga je marala sama — toda vi bi lahko vedeli, jtšne reve so naše ženske ! Večno so nezadovoljne, pa se zagleda- v takegale_ omamijo jih gladke manire, fino se jim zdi vse ipaj, kaj pa da.... in zdajci misli neumnica, da ho ob njegovi Lani sam paradiž, ter je pripravljena roditi otroke sovražniku bhhmpni mojega naroda!” “ Končaj!.” je kriknil oče in planil kvišku. Žile na čelu so se mu Nl Hh apele v skrajni razjarjenosti. “Schratten je mož, da je malo takih! ga najtopiejepj govek, ki govori o cesarju tako spoštljivo in poroči dekle •— on, 'kot ilemenitaš — čeprav mu njen oče ne more našteti več kak-r bore ivajset tisoč kron....” “Toraj ste mu jih na šteli — kar na mizo?” je vzkliknil sin d vstal takisto, kakor da mu je šinila v glavo huda slutnja. Naštel — kar na mizo!” je ponovil oče s kmetskim pono - In. la ? limit h.] “Inkam sta odšla na žiinitovonjsko potovanje?” h serafi “V Pariz! 1 ’ se je odrezal stari.. “Schratten pravi, da je na Las¬ tna! denar. 1 prepričani, Al ikov in golš iz nove snofiKi mo, se neaij kem zdaj že premalo nobel.” “To ni res!” je vzkliknil Ivan. “V Pariz nista šla, ker ju je srečal moj prijatelj v Zemunu — na poti proti Carigradu. ...” Nato je povedal očetu v kratkih besedah vse, kar je že znano našim bralcem, ter položil predenj tajinstveno Jeriemo pismo na listu iz Prešernovih poezij. “In še nekaj oče,” je dodal nazadnje. “Jerici je ugajala njego - va črna brada -— v Zemunu pa je bil obrit, gol kakor lonec!” Oče ga je gledal izpvra posmehljivo, nato neverno, nazadnje pa se je izpremenil ves njegov obraz; spodnja ustnica se je začela tresti, in oči so zastrmele v široki, otroški plahosti. “Grom in strela!” je zamrmral, povešaje glavo. “To so čudna Znamenja: v Carigrad, ko mislimo vsi, da Se vozita proti Parizu. ... obrit, ko je nosil prej brado.... in tole Jeričino sporočilo.... Ne, ne, to ni mogče!” je vzkliknil nenadma, izkušaje se tresti strašne misli. “Kaj se ti blede, fant! Če bi res ne bilo vse s poštenjem in pravico — Bog nebeški, čemu pa bi bilo vse to? Kakšen pomen bi imelo .... Jezus Marija? Ne, ne.... vse skupaj ni nič, in to pisanje.. ta list.... saj še vrag ne pretuhta babnic, kaj ji pride na um,! Po- kregala sta se, pa že misli, da je vse pri kraju — ne, ne!”5 In boječe se je ozrl v sina, kakor da bi ga prosil, naj potrdi njegove besede — naj reče, da je gotovo vse le videz — da ni mogo - ee, da ni res, z eno besedo! Takrat pa se je zdajci zaslišal izpred hiše trd' korak. Prišlec je stopil po stopnjicah do hišnili vrat in poprašal deklo, ki je stala na pragu. Ivan je spoznal njegov glas! Zgenil se je v prvem trenutku, da bi planil ven in skril nezvasne- ga gosta, skril ga kamor koli, samo da ga oče ne vidi. ... Zakaj, ni malo ni dvomil, čemu je prišel! Toda že je prisluhnil tudi oče. Njegov zdravi, rdeči obraz je prebledel, kakor da je padla sla¬ na nanj. Spogledala sta se: nekaj groznega je šinilo med njima sem in tja, in kakor bi udaril, je stala v dušah obeh enaka strašna gotovost. Potrkalo je na vrata in v sobo je stopil žandarski straž,mojster Videc — tisti, ki je včasih obračal oči za Javornikovo Jerico! “Kaj — kaj pa je?” se je izvilo očetu. “Službeno, gospod Javornik, službeno.... Vašega zeta iščemo — vašega gospoda zeta,!” pa dodal stražmojster s porogljivim pou¬ darkom. “Mojega zeta!” je zakričal Javornik z nečloveškim glasom: “Kriste nebeški — kaj pa hočete mojemu zetu?” “Le mirno, gospod Javornik, lepo mirno! Veste, uradna ose¬ ba j'e uradna oseba. .. . Torej, kje se zdaj nahaja vaš gospod zet? Prišlo je pismo — takšno, veste, ki mu pravijo tiralnica. Podpis in slika soglašata do pičice — tu poglejte. Posebno znamenje: brazgo - tina nad desnim očesom.... Izdaja se za von Schrattemna; sicer ima pa svdjih petnajst imen.” “Tak kaj pa je naredil, za Kriščevo voljo.?” “Z dekleti kupčuje!....” “Jezus Marija!.... Moja hči!.... Moje dohro ime.... Moj Kaikar težka gruda se je sesedel bogataš na kmetski stol, ki je otrok!....” stal zaničevan in pozabljen med novodobnim pohištvom.... “Oče! Pomirite se.... za božjo voljo!” je zaječal Ivan v srni¬ nem strahu in podprl očeta, da se ni zvalil na tla. “Saj še ni pre¬ pozno .... oče, lepo vas prosim.... saj sem prišel, da jo grem is kat!....” “Iskat.... Jerico!.... Ta lopov.... mojega otroka!.... Po¬ štene hiše poštena hči — in vsak pes.... ki pride s ceste.... vsem na.” (Dalje prihodnjič.) FRANK VERANTH, se rojakom za naročila trdega in meh¬ kega premoga. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. V SLUŽBI KALIFA. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. . __ (Dalje.) — Ali je to sramota? — Tega nisem rekel. A čuidno je, da nisi delal, kakor delajo dru- B mladci tvoje starosti. Ali so pri vas na Hrvatskem drugačni lju - kot pa pri nas? Ali ne sede pri vas možje v svetlo-rdečih in B® haljah na divanih, poslušaje ljubavne pesmi deklet in gleda- Npe odbranih veselih suženj ? Ali je mogoče, da ste tako ledene 1 vam pogled deklet ne vzvalovi krvi po žilah ? No čudi se. Pisano je: “Videl sem na gori Sionski jagnje »bog njega stoštiriinštirideset tisočev: in pevali so novo pesem v™ a i aiogel pevati te pesmi, nego samo onih stoštiriinštirideset ® v > ki so bili odkupljeni. To so oni, ki se niso onečastili z ženami, Dm so nedolžni. Oni spremljajo jagnje, kamor de.” ■j. rezin j a j e citiral te besede, kakor jih je. slišal od svečenika I ^ ra “’® e ' Prišle so mu na pamet, ali ni jih izrekel nav - 0ln z zanosom, kakor navadno, ko se ga je polaščala skušnja- e "° z nekakim malodušjem. ^ w .Arabec opazil in djal: -hsliš, -da naš koran nima takih besed, ki se. lepo čitajo in ^ 1 °- Najdejo se tudi ljudje, ki se tega strogo drže, ali to so JV ljudje, ki pravzaprav ne spadajo med mas. Lepe so odred- ' e tosti zakona, o zvestobi napram ženam pri vas, in pri nas. tp/° S ^ a ^° dvomim o čisto tsti Hrvatov? Pri nas'v Kordovi ZVezc * v čarobnem plašču noči, preveč je bisernega cvet- t; duhte z vonjem opojnosti, preveč je oči, ki te gledajo hre- Preveč je koralnih usten, ki so željne poljubov... . Mladec ^ iT m ^ se ravnaš po svojih nazorih, hi ne smel prestopiti nl niil Iti ^ a ' ^ Irako hočeš, da spremljaš, kakor si rekel, jagnje , W' fev^^ unaške > beži pred mestna vrata, stresi prah s san- L v J. 1 se uiti ne ozri na to mesto. J 1 1 ' na šsvetnik je djal: “Pogled na ženo je strupena pušica, Stori „ ee ’ J 11 je kakor iskra, ki pade v slamo, in če se takoj ne • z upali strašen ogenj- K! h resnico si povedal — se nasmehne trpko Arabec, a tega K j )-- 1 °P az H. Zato te opozarjam, čuvaj se žensk. Ogibaj se 1 S J r '^ OTeev s sužnji. Ogibaj se zbirališč odličnega islamske- Kjejo' . am se mladi, bogati ljudje zajbavajo z deklicami in J°l e dneve v šali in igri, petjem in plesom. Sužnje so tam, F 9 ’ Pod ? ^ ru g e in če prideš tja, si izgubljen. Ako te zagleda Prsi^ p te zaljubljeno, mahne ti z ročico in tvoje srce posko- .Arti 0 • 1 CVa ^ a bo in ponudila vrč opojne pijače, pila s te- “^Ijefl 1 a ®°^ e ’ roke okrog vratu. In tvoje oči bodo gleda¬ nj 6 Da ramena in ulovi te, kakor bedasto ribico, v k'£ dar , ^klikne Strezinja. — Čuval se bom. Nu, tega b e alo, da me omami taka ženska. To stane mnogo de- To St, Paul Minniapolis Chicago Milwaukee SPLENDID TK AI \ S Electric Llghtod. Vaciium Cleaneel. TICKET OFFICES: DVLUTH—J. P. Gearey. D. P. A. City officc, Spaldinp; Hotel block. Depot, corner Nuperior St. and Slxth Ave., West. r SUPERIOR—J. D. MorriMHCT, G. A. CIty Office, 823 Tow- er Ave. Depot, corner Wln- ter St. and Ogden Ave. ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. MINNESOTA HELO PRIJATELJ! je.f Ju 6 * e *te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) na 311—3. Ave. Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik. JOSIP INTIHAR, rojakom v Eveleth in okolici za razna stavbna dela, bodisi pri novih gradbaii ali popravah. Dela izvršujem solidno ter po nizkih cenah.- JOSIP INTIHAR, 206 Monroe St., Eveleth, Minn. MATH. VIDAS slovenska trgovi¬ na. Cenjenim ro¬ jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice priporočam svojo lepo urejeno in bogato založeno GROCERIJSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana “Gremo" moko; dalje prodajem krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav¬ ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬ vec, Biwabik, Minn. JOHN TERAN KROJAČ Ely Minn. se priporočam vsem Sloven cem in Slovanom za izdelovanje mož kih oblek in površnikov, čistim in popravljam tudi možke in ženske ob leke. Vse po zelo nizkih cenah. Za delo jamčim vsakemu, da bode za - dovoljen. JOHN BARTOL, ‘SSEMfe PRODAJAIiNA. Naj starejši slovenski trgovec v Minnesoti. Prihranim vam denar na vseh potrebščinah. Prepri - čaj te se! JOSIP SELIŠKARi ELY, MINN., kBox 62, se pri¬ poroča rojakom za obilen obisk GO - STILNE, kjer ima vedno na razpolago dobro pijačo, istotako tudi lepa preno čišča. — Priporoča se tudi rojakom za vsakovrstna stavbinska dela, katera izvršuje ceno in dobro. MIKE DANCULOVICH S 529 W. Michigan St., Duluth, Minn., priporoča Slovencem in Hrvatom svo jo dobroznano in z najboljšimi pija¬ čami in smodkami založeno gostilno, katero vodi pod imenom SLAVENSKI SALOON FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček -- - - $1,550.000. V to banko vlaga država svofe vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačufefo od dneva vloge. POZOR: Rojakom po Minnesoti in po 'drugih okrajih se naznanja, da se loti, ki so na prodaj v Gary, Minn., pri eni največji jeklar¬ ni v Ameriki še lahko dobijo po primerni ceni, to je, za kratek čas. Ker je naseljevanje vedno številnejše, prišla je družba do zaključka, da bode morala cene lotam povzdigniti. Zato rojaki, kateri hočete naložiti svoj denar sigurno in da vam bode nosil višje obresti, imate sedaj priliko, da ga vložite v zemljišče na Gary, Minn. Za natančna navodila se je obrniti na: MAKS VOLCANŠEK, zastopnik OARY LAND CO., Eveleth, Minn. FRANK TORKAR, zastopnik, Gary, New Duluth, Minn. ali pa na GARY LAND CO. OEN’E OFFICE, 802 FALI.ADIO BUIEDING, DULUTH, MINK. Townsite Office, Cor. Commonwealth Ave and Gary St., GARY, Minn. J S i AFI A D D ARTČ zimsko obleko, ne J\.rkIL/rlI\ UiiDlJ pozabi se zglasiti v trgovini Jos. Sekula na Aurora, Min¬ nesota, kjer dobiš veliko zalogo vsa - kovrstnih oblek po najnižji ceni. — Vsakdo naj se prepriča, predno kupi kje drugje. Cene nizke. HARMONIKE Delam in poprav¬ ljam vsako jake har¬ monike in se priporočam rojakom za naročila. — Andrej Gale, Box 19, New Duluth, Minn. LJUBO B0GICEVICH, Building, Duluth, Minn., priporoča se Slovencem in Hrvatom za izvrševanje pooblastil, kupnih pogodb, vojaških profienj itd. Posreduje pri družbah v sluaju poškodb. IGNAC HOČEVAR 312 Jackson St., Aurora, Minn., se priporoča Slovencem in Hr¬ vatom v mnogobrojen poset gostilne, kjer toči vedno sveže pivo, ter prodaja dobra vine in likerje. Posebno se pa priporoča potujočim skozi Auroro, da ga posetijo, ter bodo dobro postreženi. S1 misliš — se nasmehne Arabec. — Mnogi bogata - »i ^li na * n v. -“ , ® Hov i. ! ak na beraško palico. Za las njene glave ji a , ak sandale iz Kanboje, prstne in nakite z dra- a i odrezek njenih nohtov ji plača s svileno obleko in plaščem iz Naisabura. O, prijatelj, čuvaj se ‘in ne hodi k trgovcem s sužnji. To so ti vrlo nevarni kraji. Sploh pa, kafkor sem ti rekel se ne boš ravnal po svojih nazorih o ženskah. Sedaj še sieer bežiš a bojim se, da padeš vseeno v mreže žensk. Strezinji se je nekako čudno dozdevalo, kako njegov gostitelj nekaj časa hvali lepoto žensk in ga nekako hoče premamiti, a nato ga 'zopet svari. Ni vedel, kako naj to raztolmači. In v glavo mu je šinila mi- g Gr C sel, če ne govori Arabec tega zato, ker je ljubosumen na svojo lepol sebn ° za potnike, ki potujejo skozi du- v • it, , • luth. Držimo se gesla: Svoji h svojimi sužnjo Fatimo. — Ej, ničesar se ne bojim — odvrne Strezinja. — Kdor'se ničesar ne boji, ta ni dovolj oprezen — odvrne Ara¬ bec — in kdor ni dovilj oprezen, navadno vedno pade. Ne boj se zame — reče Strezinja. — Vem, kaj mi je storiti. Oborožim se z orožjem, 'ki mi ga nikdo ne stre. Ko mi bo katera onih krasotic, o katerih mi govoriš* vrgla trnek, bom mislil na’ oazo, na kateri cvete palma prave, ljubezni; ko me obsije kateri žairki pogled, spomnim se solnca, ki sije močnejše; ko zapazim koralne ustne, ki so žejne poljubov, zatisnem oči in zrl bom v duhu rožo, iz katere bom, kakor čebela strd, pil moči svojini mislim. Ko 'zaeujem pesmi dekli¬ ških grl, zaprem telesno uho in v duhu bom poslušal rajsko, do - slej še neslišno pesem, in močan bom. Strezinja je govoril vedno glasneje. Domišljal si je, da ga ča¬ je lepa Fatima v drugi sobi in v resnici, ni se motil. Trenutek zatem se je začula zopet njena pesem: Dragi moj je kakor cedra libanon - ska, ki je pe streta burja ne vihar. Viharji buče, gromi grme, strele švigajo, a on stoji neustrašljiv. Na njegovem čelu je pisano moje ime in njegova usta šepetajo tajinstvene besede ljubezni Kakor gazela, drhti moje telo, glas lubezni z lahkoto prodre do srca mla¬ de deklice. Vrata mojih nad so odprta in . čakajo, da pride skozi nje luč njegovega duha.... Arabec je dobro razumel Strezinjo in Fatimo in se neprestano smehljal. .. . — Ribica se je ujela — je zašepetal sam pri sebi, 'ko je napo - sled Strezinja, nekoliko vinjen stopil iz njegove hiše, ter obljubil, da se hoče skoraj, 'če mogoče že jutri, zopet vrniti pod njegov gostoljubni krov. SEDMO POGLAVJE. Quadalquivir je blestel v odsevu luninem, ko je stopal ob njem Strezinja. Mesečina je trepetala v vodi in se poigravala v valovju. Vsa Kordova je izgledala v nočni raizsvitljavi svojih tisočerih hiš, stoječih med cipresami in palmami nekako tajinstveno. Strezinja poln občutkov, je hitel da pride čim prej do alkazar - ja, svojega stanovanja. Ni še bilo pozno in zato so še bile ulice polno ljudi, ki so se vračali s. svojih dnevnih poslov domov. Oster in sveži zrak je hladil plamteče lice hrvatskega mladca. — Kaj poreče Wadha el Ameri, da me tako dolgo ni? Djal je, da me bo čakal z 'večerjo, a jaz sem se tako zakasnil. Niti sam ne vem, 'kako je potekel čas, — se je spraševal Strezinja po potu. Ali takoj je imel odgovor. Lepa Fatima je zakrivila to. In spoznal je, da se je v njem in Fatimi vzbudilo nekaj, nekaj neraz¬ umljivega, to, kar ljudje imenujeo lubezen. -— Da, Tubim te, ljubim te, krasna Fatima — je govoril sam s seboj. — Ti boš moj ščit, da 'se ne izgubim v tej Kordovi, o kateri mi je strašne stvari pripovedoval tvoj gospodar. Ne, ne grem 'k tr - govcu sužnjev, zakaj tvojo ljubezen hočem čuvati čisto, kakor ro - žo nedotaknjeno. f Dalje prihodnjič.) A. M. MURNIK Grant Avenue Eveleth, Minn. Največja zaloga MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANINE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU¬ GIH DOMAŽIH POTREBaoIN. Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE- PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. i I « $ $ m * 9 MARKO MAROLT, Minn., se priporoča rojakom Sloven - cem in bratom Hrvatom v mnogobro¬ jen obisk gostilne, v kateri je vedno dobiti sveže pivo, dobro vino in razne likerje. Vsak Slovan dobrodošel. _ Slovenci pozor Stem naznanjam Slovenskemu ljudstvu, da imam v zalogi vsa eovrstne obleke za moške. Sloven ci ko rabile obleko, obiščite nas. Pri nas se govori slovensko. Max Wine & Co prva vrata od First Natinonal Banke. Chisholm Minn MICHIGAN PETER MADRONICH SSK VATSKI POGREBNIK, 416—6tb St., Calumet, Micb. Se priporoča cen j. ro¬ jakom. Tel.: Res. 313: Livery 185. MAT. D. LIK0VICH VE&Sz Range, Midi., se priporoča Slovencem in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬ dev, spadajočih v notarsko stroko. KDOR ČITA P0LUTEDNIK “NARODNI VESTNIK” IZVE NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, KI SO ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE. Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI. JOHN BARICH, Mleli. Naj večja trgovina v Gornjem Michiganu z DO¬ MAČIM VIKOM in TBOPIKOVCEM. Prodaja vozne listke za vse prekomor¬ ske črte ter pošilja denar v staro do- movlno po dnevnem kurzu. WISCONSIN. PICTURE FRAME C0 grafični atilje. Fine slike. Poročne sli¬ ke naša posebnost. 323 N. 8th St, na¬ sproti pošte, dva bloka on slovanske cerkve. Sheboygan, Wis. Hi Hi Hi n tt Hi i “ Hi & Hi vrste, smodke in vse kar spada / gostilniško ovrt. M. F. SKALA, agent za Pabst“ Milvvaukee in Peoples“ Duluth pivo. Fina zaloga domačih in importiranih pijač Hi Hi Hi Hi Hi Hi HiHfiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHFiHiHitfiHiHiHiHiHi Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v ELY, MINN. Telephone No 52. K Hi Hi Hi Hi Hi Hi vsake Ifj Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Dopisi. Minneapolis Minn. Cenjeni urednik: Izvolite nati sniti tek par vrstic v predalu lista Narodni Vestnik. Priganja me gnjev, da se izve resnica, in priganja me tudi la stma skušnja kot 'bivši rudar na Michigan, da se oglasi s par bese - dami glede stavke na Calumet, Mich. 'Pred prilično ducat leti sem tu di jaz priromal na Calumet malo si ogledati tisto neprecenjljivo de želo in skusiti stud, ki se po nji ce¬ di za delavca. Vsaki bivši Michi - ganee, katerega sem videl naj si bode v eni ali drugi državi, vsaki je pravil od tram kare, to so tisti ljubeznjivi vozički, ki tehtajo sa - mo po tri tone eden. Te vozičke morata dva sužnja, ki sta brez srajce, toraj naga, na - fcladati, in kakor hitro imata ta voziček napolnjen, kar se mora Ugoditi v naglici, se tudi že sliši osorni glas nadutega tram bosa, ki stoji za sužnjema, in zakriči “hurry up, John!” John nima niti časa, da bi si obrisal od znoja mo¬ kri obraz, taka naglica je s sprav¬ ljanjem bakrene rude iz globokih podzemskih jam, da to rudo zopet dragi sužnji preustvarijo v miljo - ne dolarjev, kateri lete potem ne¬ delavnim trotom v žepe. Tisti John, kateri je hotel biti zvesti suženj ene ali druge kompa- nije (gospodar vseh kompanij je Calumet in Hecla), je potem pri¬ moran prisiliti še eno žensko in po znejši sad njegovega telesa v suž- nost; primoran je zbrati nevesto in oženiti se, ker s tem je John bolj priklenjen v calumetsko po - korščino, in taJko priklenjen su - ženj ima vse prednosti dela pri teh kompanihaj. John začne premisi j e vati. Misli si, ni še dolgo odkar sem prišel iz stare domovine, de¬ narja nimam, komalj sem poplačal dolg za šifkarto, in že me sili ta in oni kompanijski trabant, da se moram ženiti. No, pa kaj se če; bo že nekako šlo, saj tudi drugi rinejo, če ne naprej pa v dolg, si misli John, in začne gledati za nevesto. Dobro; John se je oženil pohištvo je kupil na up, zadolžil se je tudi drugače ob časit ženit¬ ve. John še ni izplačal dolga, že ga dkušajo družabni agenti okova¬ ti v druge spone in ga silijo naj kupi hišo na družbimeni zemlji - šeu, ako ne, ne bo delal dolgo za dražbo. Kaj bo sedaj, premišljuje John. Primoran sem bil v ženitev; še tistega dolga nisem izplačal, sedaj pa že moram kupiti hišo. John se obrne 'k »brani spremlje¬ valki v življenju, k ženi za uteho in nasvet. Kaj hočeva storiti, ji tarna John,? Gospod kepten so mi 'djali, da moram kupiti hišo od družbe, drugače ne bom delal za C. & H. Žena ga tolaži, češ( do - 'bro bi bilo. John, ako bi imeli svo¬ jo hišo. John pomisli resneje in odgovori: dobro, dobro, žena; kje je pa denar? Žena ga tolaži, češ nam bodo že drugi posodili na hi¬ šo. John ne misli daleč v bodoč - nost, na um mu ne pride ta odkom panije prekanjeno nastavljena past, in res, on kupi hišo na kom- panijskem zemljišču. Predno je mogel John kaj na hišo plačati ga je tako v rudniku pobilo, da je bil na pol vbit. John je belehal šest. mesecev; dohodkov od nobe - ne Strani; obresti je treba plača¬ ti na izposojen denar za nakup hi¬ še. Upnik pride tirjati za obresti; obresti se morajo plačati, če so do¬ hodki, če je denar v hiši ali ne. John komaj potolaži prijatelja, da počaka za obresti, že pride človek od zavarovalne dražbe zoper ogenj tirjati zavarovalnino. John je raz¬ burjen ; pomoči ni od nobene stra¬ ni. Cerkev za $100,000. — John s svojo družino pa v revni koči, ki ■spada drugim, to je logika na Ca¬ lumet, Mich.! Tn takih (kot je opisan John ima tisoče v obljubljeni deželi calu - metske okolice. Trgovci in gostilničarji na bak¬ renem okrožju na Michiganu, se večinoma ne zavedajo v sedanjem času ‘borbe delavcev za nepretira" ne zahteve, da oni vsi živijo od istih trpinov, ki so delali pet do osem tisoč čevljev pod zemljo. Tisti, kateri premorate danes par tisočakov, ste se večinoma pridru¬ žili tisti “Alliance,” ki deluje za koristi družbe in za škodo delav - nasprotujete, ki so vam dali premo ženje. Ali je tako postopanje pra¬ vilno in pravično? Ne, ne, stokrat ne! Vi dedci, zakaj ne držite ; delavstvom, ki je obogatelo druž be, vas, ves isti okraj. Vaša dol¬ žnost je, da držite z onimi v hu - dih časih, ki so vam pomogli v do brih časih. Kakor zlato v ognju tako se skuša v sili prijatelja, in prepričani bodite, da se bo delav¬ stvo na veke zapomnilo, kako de¬ luje ta ali oni. Ali je to mar taka nesreča, če se pripozna unija? Unija kot taka hoče le pravic in ■nič druzega, in kjer vlada unija ni le boljše za delavce ampak tu- di za vse trgovce. Zahtevajte tudi vi trgovci pripoznanje unije, me sto da se družite v “Citizens Alli¬ ance” zoper njo, zoper delavce, in štrajkarji bodo zmagali in ž njimi zmagali boste tudi vi. Delav ci so isti iz ko jih so se stekli vaši tisočaki, saj vidite kakošna trgo¬ vina je sedaj ko boljši delavci stavkajo. Družba in vsi njeni agen ti ne bodo dobili nikdar bogatih zakladov izpod zemlje; treba je čvrstih delavskih rok, treba je ru¬ darskega znanja, treba je delav - -škili mišic in 'delavskih potnih srag, če hočete da bo prišlo trgov¬ stvo zopet na pravi tir. Nikar ne mislite, da so vam tisočaki od ne¬ ba padli. Vsak zaveden človek ve, da jih niste prinesli iz stare kon - tre; vsakdo, ki stvar premisli, mo¬ ra priznati, da so prišli iz delav - Skih žiljev. Zakaj toraj nastopate zoper trpine, ki nečejo nič druzega kot svoje pravice, in te pravice, če ste pošteni možje, zahtevati mora¬ te tudi vi za delavce. Krivica je, ki upije do neba, da bi trgovci ne držali z delavstvom, katero prideluje in izdeluje vse, od katerega mi vsi živimo. Grda ne¬ hvaležnost napram vašim odje - malcem in gostom je, če skušate stavkarje v tem kritičnem času bacniti še bolj globoko kakor je ■št.. 5 Tamarack rudnik, kateri je eden najglobokejših rudnikov na zemlji. Bratje, ali mi zamorete pokaza¬ ti na zemlji kraljestvo, ki bi vspe- valo brez industrijelnih, trgov - skih, prometnih in kmetijskih vo¬ jakov? Jaz mislim, da ga ni. ki mi, iki delamo to ali ono, z roka¬ mi; ali z glavo, smo tisti vojaki, kateri vse pridelamo, izdelamo in razpečaino med človeštvo. Zakaj hi potem ne imeli toliko da bi se mogli pošteno obleči, najesti do sitega, izobraziti našo deco, in pri¬ skrbeti si dom, ki ne bo le streha, ampak tudi sredstvo za dosego kruha. Te pravice nam spadajo po naravni, človeški in božji postavi, in če se moramo za nje boriti, je potreba, da se združimo vsi, ker le z združenimi močmi bomo hitro premagali nasprotnika in vstano- vili mir in red. Te pravice in pra¬ vice do organizacije, do združe - nja nam -spadajo, in kdor nam jih krati, tistemu boj dokler ne pod¬ leže. Ali. hi ne bilo boljše, če bi vi trgovci in salunarji držali z de - lavstvom in bi mu pomagali dose¬ či svoje nepretirane zahteve? Me¬ ni se -zdi, in jaz vem, 'da bi bilo stavke kmalu konec kakor hitro Vsem stavkarjem po Michigan in Colorado kakor tudi njih dru - žinam, in sploh vsem zavednim ro¬ jakom in rojakinjam voščim veseli božič in srečo in zdravje v novem letu. Vsi živeli! Minneapoličan. A-urora Minn. Mnogo se je že pisalo o zdru - ženju Jednot in Zvez, sedaj pa, ko 'imamo samo še kak mesec do sestanka delegatov, je pa vse ne - kam zaspalo, dasiravno je sedaj bolj kritičen položaj kot kedaj poprej. Posamezne države te republike so stopile jednoticam in zvezicam na prste kar bo povzročalo goto - vo ogromne stroške. Vzemimo n. pr. v državi Minnesota posluje šest ali sedem različnih jednot in zvez. In teh sedem, ene z raa - limi člani, se mora boriti za svoj obstanek. Samoobsabi umevno, da mora 'kupiti vsaka posamezna jednota ali zveza dovoljenje (li¬ cenco.) če stane vsako dovoljenje le $25. — so stroški za dobavo pa $25. — toraj skupaj $50. — in sedemkrat 50 je $355. — Če vzamemo dobo 20 let dobimo svo- to $7.000. — Vzemimo n, pr. da te jednote in zveze poslujejo le v 1 ost ih državah, potem dobimo svoto $105.000 — Toraj. ako 'bi bi¬ la ena sama Jednota, bi prihrani¬ li v 20 letih $90.000. — na samih dovoljenjih (licence). Koliko bi -se pa prihranilo na 'konvencijah? Vzemimo, da stane vsako jednot o konvencija samo $5.000, toraj stane vseh sedem $35.000. Na primer naj ima vsaka jednota in zveza vsake tri leta konvencijo, brez izvanrednih; to¬ raj bi imele približno vsaka 7 kon¬ vencij v dvajsetih letih katere bi stale $245.000 Ker bi imela kon - veneija ene jednote več delegatov in ibi malo dalje zborovala, se vse eno še prihrani polovico omenje¬ ne svote, to je $122.500. Torej bi prihranili samo na konvencijah in dovoljenju (licence) za posamez¬ ne države $212.500. Kje je potem pa še drugo, kakor plače glavnih odborov, vožnja istih, društvenih odborov, najemnina dvoran za zbo rovanje, itd.? Tako smelo trdim da lahko prihranimo v dvajsetih letih najmanj $300.000, reci tri - sto tisoč dolarjev! Pregovor jra - vi, “Številke govore.” Tudi tukaj številke govore. Sedaj pa pride vprašanje, kako pa plačati ves ta denar? Delavec mezni zuženj. 'Potem pa pridejo še ljudje, neke vrste voditeljev, pa pravijo, mi se ne rabimo zdru¬ žiti. Reči moram, da imamo med slo¬ venskim narodom še mnogo takih veleučenih voditeljev, ki jim je le za čast osebni profit, mastno pla¬ čo, itd. Z eno besedo rečeno, tisti ■ki je zoper združenje jednot in zvez ni delavski prijatelj, marveč gleda samo za svoj žep in čast, ti isti je pripravljen na vse — Nam delavcem je popolnoma vse eno 'kedo je jednotin predsednik, taj¬ nik, blagajnik, itd. Glavna je, da je pošten in nepristranski. Nam de vadni delavci, mezdni sužnji. Vse 'drugače bi bilo, da se združimo. Z lahkoto hi si postavili v vsaki ve¬ čji naselbini svoj dom, kjer bi se zbirali; napravili si čitalnico, kjer bi si z dobrim čtivom bistrili um, razpravljali o gospodarskem'in po litičnem vprašanju. Slovenci smo eden najmanjših narodov v Ameriki. V starem 'kra¬ ju so nam že v nežni mladosti ce¬ pili v glavo, pa naj si bo v šoli, pri¬ žnici, ali spovednici, povsod se je culo eno in isto pesem, da edino tisti ki lio-di v cerkev in daje vbo- gajme pojde v nebeško kraljestvo. Grdili so nam vse, kar je 'bilo na - prednega; cepili so nas v več ta borov. Zasejali so nam prepir stran karstva kateri se je vkoreninil med našim narodom v dno srca. Tako smo prišli v Ameriko. Prvo delo naših prednikov za narodno korist je bilo na društvenem polju kar je vsekakor hvale vredno do svoje meje. Vstanovili so društva' in jednote; največji zlo je bilo, ker so mešali v podporne organi¬ zacije vero, podpiranje cerkva, pri silno spoved itd. Slovenci so se pričeli zavedati; niso mogli prena¬ šati več .šikanij par hinavskih vo¬ diteljev. Pričeli so misliti na nove organizacije, katere so tudi rastle kakor gobe po toplem dežju. Vsa¬ ka bolj uplivna oseba je hotela bi¬ ti predsednik, tajnik ali blagajnik 'kake zveze ali jednote. Zopet dra¬ gi je hotel da društvo zboruje pri njemu. Slovenski delavec jim je sledil v popolnej slepoti. In kar so zagrešili naši predniki, popravimo sedaj mi, združimo pa še podporne organizacije v eno močno zvezo. Mi smo vsi delavci; mi smo vsi ena ko izkoriščani, brez razlike verske ga prepričanja. Zakaj se toraj ce¬ pimo? Delodajalec nas ne vpraša kaj verujemo, samo koliko smo producirali. Ravno tako ne vpraša oziroma ne vpošteva nobena, pa naj bo še tako versko blazna ali klerikalna jednota, ako gre kedo vsaki dan 'k spovedi ali pa nikdar ako le da celo mesečno plačo za cerkev. Narobe pa, če gre član tu¬ di v Rim k samemu papežu, ako ne plača asesmenta je črtan in ni deležen nobene podpore. Pustimo vero na stran; naj člo - vek veruje, kar hoče. Delavci pov¬ zdignimo svoj glas in zahtevajmo od naših voditeljev združenje jed¬ not in zvez, ker kakor rečeno, kdor je zoper združenje je zoper delavca, tisti je samo za svoj žep, ali je pa ignorant. Pozdrav zavednim Slovencem. V. Mikulieh. prične trgovstvo sočustvovati s lavcem je popolnoma vse eno, kje stavkanji in z unijo; brez tega bo pa nemir in sovraštvo še leta in leta. Držimo vsi skup: tistim pa, iki so zoper delavstvo obrnimo hr¬ bet. Združite se trgovci, gostilni¬ čarji in delavci, in svet bo kmalu videl moč združenja, kmalu bo videl triumfirati delavstvo pod praporom unije. Vi stavkarji v gorenjem 'poloto¬ ku države Michigan, vi vzdržujete kompanije, trgovce, cerkve, šole gostilničarje, sodnike, odvetnike, vi vzdržujete vse, ne le v tamkaj¬ šnji okolici ampalk tudi lenuhe v Boston, vi vzdržujete z vašim de - lom blagostanje mnogih družin, za toraj držite se, dokler ne pribori¬ te večjega kosa kruha tudi, za se in svoje (drage. Rabite pogum, po trpite, držite skup, ne skeba.jte, in zmaga mora biti vaša. Meni so znane tamkajšne razmere in vem, da je pod takimi okoliščinami va¬ ša borba težavna; a drugiče se ni moglo pomagati, do stavke je slednjič maralo priti, vi trgovci veste dobro Ikot delavci, zato pa držite skup da dosežete že dolgo zaželjeni cilj. Sedaj Ste v boju, za¬ to držite se, dokler ne zmaga pra¬ vica.. Iti nazaj v sužnost, in priče¬ ti čez deset ali dvanajst let z no¬ va boj, bilo bi skrajno nesmisel¬ no. Delavci, držite se; eden za vse vsi za enega; agentom kompanij naj ne da nikdo posluha, pa naj sfva; odtujili ste se pa oniin, onimjbo ta agent Peter ali Pavel. bo prihodnja konvencija in kedo bo delal biznes in kedo me; glavno je, da je konvencija kolikor naj - 'bol mogoče v centrali. Nam delav¬ cem je vse eno kedo je delegat; glavno je, kedo je zmožen zato, in da deluje v korist, jednote in ne v korist sebe ali prijatelja. Vem iz lastne skušnje, da pride marsikalk na konvencijo popolnoma vse iz druzega namena kakor delat za dobrobit organizacije. Gotovo se bo kedo čutil razžaljenega, ali nič ne de; tisti, ki ima dober namen se gotovo ne bo; kogar pa zadeine naj pa laje kod kužek v luno. Združenje bi nam pa tudi dru¬ gje koristilo. Sedaj imamo v mali naselbini šest, sedem društev par ducatov članov. Ako bi se združi¬ li v eno močno društvo, ki bi štelo več sto članov, zbirali bi se pod eno zastavo, združile bi se vse bo - Ijše moči skupaj, ker so sedaj razdeljene v več krajev. Sedaj de¬ lajo društva eno drugemu kotnku - renco, .kar bi poltem odpadlo. Se¬ daj, ko smo razdeljeni, zborujemo v kaki 'zaduhli sobi, ako se združi- žimo si lahko postavimo lastno dvorano, katera bi odgovarjala po treba m. Sedaj ko smo razdeljeno se zbiramo pri “jaslih,” pri pija - či, zapravljamo denar, mračimo si um, eden je bolj moder ko drugi, po domače rečeno modri smo kot Salomon, bogati kot Rockefeller, močni kot gorila: tko se nam pa skadi alkohol iz glave, smo pa ma- Minneapolis, Minn. Dragi prijatelj in urednik: Za - vedajoč se revščine v kateri so stavkarji in njih družine na Mieh- gan in v Colorado, kjer je mnogo naših ljudi v borbi s kapitalisti za boljše življenske razmere, potru - dil sem se tudi jaz, da naberem nekaj prispevkov za stavkarski sklad. Kakor ti je znano, dragi pri jatelj, je tukaj mala peščica na¬ šega naroda, vendar zavedam se pregovora “zrno do zrna pogača kamen do kamna palača,” im ta¬ ko smo tudi mi pristopili k isti - mi vrlimi vrstami zavednega de - lavstvo ki se spominjajo svojih tovarišev, žen in uboigh otrok kateri trpijo pomanjkanje radi grde gonje kapitalistov, in nabrali smo $27.50 za stavkarski sklad, katero svoto pošiljam podpisani na Narodni Vestnik z željo, da se blagovoli odposlati na merodajne mesto. Prispevali so sledeči: po: $5. — Peter Belopavlovič h, salu - nar; po $3. — Marko Ognjenovich (Bradaš); po $2. — George T. Njegovan; po $1. — Nikolaj Po- povich, Mike 'Perich, Vašo Mande- rich, Tonv Baltrus, W. A. Martin, Jovo Bubalo, Ilija Jovicli, James Gibbson, Valentin Miskovich; po 75c, Vase Pavlovich; po 50 cen¬ tov John Ruhavdna, Ivica Rogič, Ivica Sladoje, Dušan Kakutovich, Mile Gemič, Ilija Zegarac, Rade Klašnja, Milkan Bogdanovich, Ge¬ orge Canak, Ilija Četurilo, Mile Daieh, Stajan Borovich, Dane Ognjenovich, Same Delich; po 25 centov Joe Davenski, R. Vucetich, Ilija Sovina. Ta mali dar položi¬ mo mi delavstvu na oltar 'in upa - mo, da se v tem kritičnem položa¬ ju vsakdo spomni na svoje brate; ki so v boju za pravice vsega de - lavstva. Peter Belopavlovič, salunar. NOVA SLOVENSKA NASELBINA v Wisconsinu, prvi poljedelski državi ameriške Unije. Med vsemi državami prostrane republike zavzema Wisconsin naj¬ odličnejše mesto, kar se tiče po - ijedelstva, živinoreje in sadjere" je. V nobeni drugi drževi ne živi farmar v tako ugodnih razmerah, kot ravno v tej napredni djržavi, katera tudi v mrsičem dragem nadkriljuje ostale svoje sosestre. Wiseonsin je država, katera po svojem zdravem podnebju, po svojih čistih, hladnih vodah, po svojih krasnih jezerih, po svojih bogatih loviščih itd., najbolj pri¬ ja našim ljudem. Zato pa je tudi v državi Wisconsin toliko sloven - skih farmarskih naselbin, kot v nobeni drugi državi Unije. Ljudje se trumoma naseljujejo na farme, ker vedo, da je le na farmah njih bodočnost in ker jih razuntega k temu takorekoe silijo že skoro neznosne delavske razmere po mestih (splošna draginja, vedna nevarnost brezposelnosti, slabe plače, naporno in nezdravo delo po smrdljivih tovarnah itd.). Kar je bilo dobre farmarske zemlje, dostopne doslej Sloven - cem, se je vsled kričeče judovske reklame od strani raiznib zemljiš¬ kih agentov v drugih državah ve¬ činoma že vsa razprodala, tako da ej sedaj to, kar še ponujajo zemlje le bolj dvomljive kakovosti in manjše vrednosti. Wisconsin pa je obsežna deže - la in še daleč ne tako obljudena in naseljena, kakor bi po svojih naravnih prednostih pred drugi¬ mi državami lahko bila. V JVis - cosinu se še 'dobi dobra zemlja; vendar Slovencem doslej ni bila na ponudbo, pač pa dragim Slo - vanom, v prvi vrsti podjetnim Če¬ hom, ki so priznano najboljši po - ljedelci med vsemi Slovani. Kjer se naseli razboriti Čeh, je to že samoobsebi zadosten dokaz, da zemlja tam ni slaba! — Podpisani naselbinski dražbi se je po. dolgem prizadevanju posre - čilo, da je dobila edino zastop¬ ništvo v svrho razprodaje te izvr¬ stne farmarske 'zemlje med Slo - vence. Ne bomo hvalili naše zemlje, kakor hvalijo svojo na vse prete- ge razni chigaški špekulanti a- gentje; — kajti stojimo na sta¬ lišču, da se vsaka dobra stvar sa¬ ma hvali, — pač pa vam pripo - ročatno le, da nam pišete še danes po natančen sloveski, bogato ilu- strovani popis zemlje z dotičnim zemljevidom, ki ga na zahtevo pošljemo vsakemu brezplačno. V tem popisu najdete vse, kar želi - te zvedeti o zemlji, ki jo hočete kupiti. Ta farmarska zemlja se bo po 31. decembru takoj podražila. Pišite nam še danes in mi vam drage volje damo vsa potrebna pojasnila o tej novi slovenski na selbini. Slovenska Naselbinska Družba, 198 First Ave., Milwaukee, Wis. (Adv.) Naročite si Narodni Vestnik, »ko želite dobro čtivo EBO CORK TIP 10 5 C cigare^ Najboljše cigarete vseh cigaret Prlstne-bogate- zadovoljive Izvanredno kadenje, z izvrstnim okusom SIROTIŠNICE IN ZAVETEčAŠ0ŽIw3?r-~l. RITANSKEGA USMILJENJA; ČE SMO KRktu' % CU, VSTANOVLJAMO JIH. KRfSTTAM., Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Drust Složni Bratje Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth iv Društveni odbor: Predsednik: John Intihar, Box 123. Podpredsednik- r, I. tajnik: Frank Peterlin, Ttox 706 . n. tajnik- Ant«., 1 Blagajnik: Josip Francelj, Grand ™ Bolniški odbor: Frank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat „ Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Frank Platnar me8 '°' Nadzorniki: John Tanko. Frank štrukelj, John Kapuš. Društveni zdravnik: Dr. Johnson Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu Prane el j. v dvorani Dragi rojaki Slovenci in Hrvatil Zanimajte se za „ stvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolehni f^Porne Joiip^ j Naselniška družba “Ilirija”, smo skega se je vstanovila nova slovenska naselbina. Prostor ležrv šredinTb^at.i lu kažejo imovitost lastnikov. Svet leži med tremi državnimi cestami in č-ii stm milje dalje se nahajajo stare naselbine s šolami in trgovinami kako-tir s parnimi žagami, ki kupujejo ves les od naseljencev, železnica ie dve ™ oddaljena in zvozi ves les od naseljencev za male stroške v mesto Merrii; 1 * ' tovarne, ki izdelujejo papir. Kdor kupi farmo tukaj, ima to prednost di k lahko prežiivi s tem kar skupi za les in da dobi v zimskih mesecih od lastmia zemlje vedno delo v tovarnah v mestu, katerih je 10, ali pa v tri milje Ka¬ ljeni parni' žagi. Kdor je sedaj brez dela ter se misli izseliti na farme, es*:, takoj stori, da mu ne bode potreba biti celo zimo brezposelnim. Dosedaj«« tukaj naselile družine, ki ž,-e na delu že po eno do tri leta. V pomoč'jim j( kakor se izražajo to, ker je vedno priložnost dobiti delo, in ker vsak kos !e» lahko prodajo, ako ne na žago, pa v pa-pirnice; nadalje je tudi v veliko pomoč sirarna, katero so si farmerji ustanovili in kamor se lahko mleko prata. v o- dm* komu, kdor ne najde vse tako, kakor tu popisano, se povrnejo stroški, ako pr.- de semkaj in si ogleda. Za pričetek tukaj se potrebuje polovico manj osnuj« kot drugod in lastnik zemlje, kakor tudi družba sama, ki je podpisana, pom ga naseljencem, da jim olajša delo in stanje spočetka. Cena akru je od $H1» *18. Kdor se misli izseliti na farme, naj se takoj oglasi, ker ta priložnost bo« le še malo časa. Pišite po pojasnila takoj na: ILIRIA COLONIZATION CO. FRANK NOVAK, upravitelj, SHEBOYGAN, WIS. r- mo NAZNANILO vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni prodajalec zem¬ ljišč, lotov, pri Steel Plant, Gary in Neve Duluth, ter glavni za¬ stopnik štirih največjili Insurance Company. Zavarujem tisi in pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem prepise zemljišč, iz¬ vršujem dolžna pisma in pooblastila za Ameriko in E' ropo. sploh vsa notarska opravila. Max Volčanšek Telephone 104 509 Grant Ave. kupujte pri KI OGLAŠUJEJO LISTU. TRGOVCIH, V NAŠEM O B E BOŽICI NOVO LETO U S i $ • • se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovin in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : : : : vse hitro in točno odredi. : : * * Frank Saks^ r 82 Cortlandt Street, New York, N. ■b h u ► v $ CLEVELAND. O. m fmi. y SPOMIN REV. ANDREJ SMREKARJU. gredi ndraftbra 1913 raznesli so mi| . Jenski časniki med slovensko , v blittiS javnost tužno vest, da ni prvega ' zc ® 1 io,cahii slovenskega pesnika v Ameriki »č med 'živimi, ker preminul je ' r -.'"'ina»i,dne 9. septembra 1913 Rev. An- :, 'leznica jtfc^ j r ej Smrekar v Collimvood, Ohio. ma* to pretaii' Ra ^ ki bolehal i e le neka J &asa J lih mesecih ritaapie 4. septembra poslal je še br- 'i l"i v tnliljsi* iDjavko konvenciji J, S. K J. v seliti na firaua ' „ , . . , • , n-M-lniin. Dmiijji Pttsburg, Pa., ki se je glasila, i Irta. V poniji; -Delajte v slogi za koristi revnih " ln kf 'Slovencev,” a zdravje se mu J e th, ter. Zavaruj?,' mašniko 6. junija mašo na Tovver, 'tenslabšalo, zato je bil prepeljan 'rw,i" stiošii,fe t Gleaville bolnišnico, kjer mu je kfjepo^ 1 ! mit Že drUgi dan P rp ' tr gala živ Vna akni je lis* Ijensko nit. Rojak A. Grdina, po- - kfrt *iSi P^nik T Cleveland, O., je kon - feneiji J. b. K J. brzojavno nazna~ til smrt rojaka, duhovnika in pe¬ ska Člani konvencije so vstali v »k-sožalja in položili so na krsto Rnjkega lep nagrobni venec z na- ®°m na .trakih “S sočutnim po- pavom od delegatov devete red- ■r konvencije Jugoslovanske Ka- »liske Jednote v Pittsburg, Pa. •Andrej Smrekar se je porodil «29. novembra 1868 v Knežjah •* Primorskem dve pičli uri hoda M doma pesnika Simon Gregor- p V Ameriko je prišel leta 1891 s/ Ir ijhikoj vstopil v semenišče v £jP|{ jtol, Mina., kjer je prejel leta 3 _ 1 zakrament svetega !J? posvečenja. Dne i e pel novo • Tu smo ga videli resno zami a ze ob času njegove inove 'kjer je slavnostni govornik , n S’ m izrekel: “Andrej, 1 Je kot cvetna nedelja. V 1 c 'etju in slavi si. Zapomni pride po cvetni nedelji ^Pdek. Tvojemu Učeniku so , s ' eve tn° nedeljo hosana! L** Petek križajte ga! S ti , ako Se zna tebi goditi. Isti Jianes kričijo slava, te bodo \ a I Cez ® as sovražili.” °ver je ibila potem nekaj „ a _ casa n 3 e gova prva služba tef ^ aa ju pri Rjght Reverend > - u 'U, starosti slovenskih ' Ameriki Iz Tower-ja Ni „i ran ^* Smrekar odkrbova- Elv ? r '. ensko faro sv. Anotona fej ( ttlk ar- na Idil ^-j' abn e pesmi., in kjer je i a zak rament svetega ;„ ari -’ i Habjan dne 28. ' bor. 1897 ' Leta 1898 mu J e 6ij a ^ na v oskrbo slovenska fj e Tj Antona na Ely, Minn, Mve l e t >Q p 0 ? 3 ^ neika j malega (%fc e R„rf.v <)SIlovan -i u Ju g°' lli an . 01'ske Jednote na ak Vf ran iki Smrekar dal C M obri jnn., so postavili pod Hev. Bmfh-a že leta er je že kod se- počitnicah koval nasvet. Slovenci 511' i 0tn Rt. k ®VoirL , ’' ""»“-a ze [j* Pa tir erkev - E 1 y- 3ka župnr ,i : »Uro ra ’ ’ J® Pretesni rastla, ceilkev po toik Sm^ es , namta ' k '°j e ranj- rokar izposloval med svojimi župljaini, da so pod njego¬ vim vodstvom sezidali sedanjo le - po cerkev; stara se pa rajbi za dvo¬ rano. Nova cerkev na E!y je bila blagoslovljena leta 1900. Na Ely je spisal dramatično igro sv. Magdalena in bil je jako navdu - šen in vesel ko so šli ely‘ški igral¬ ci predstavljati igro na Tovver. Kmalu "potem je šel ranjki Smre¬ kar zopet nazaj ma Tovver, Minn. Tu je župnikoval skozi tri leta dokler ni bil prestavljen za du - hovnega oskrbnika rimskokatoli - ške bolnišnice sv. Antona v Be - midji, Minn., kjer je deloval med bolnimi 'le nekaj mesecev. Leta 1904 poverjena mu .je bila župnija sv. Antona v Duluth, Minn. Vle - Iklo ga. je vedno med svoj narod in, iker v Duluth ni bilo Slovencev, preselil se je že leta 1905 v najve¬ čjo slovensko naselbino v Ameriki — Cleveland, O., kjer je duhovni¬ kova! najprej v slovenski župni¬ ji sv. Lovrenca in pozneje sv. Vi¬ da, Med istim časom je mnogo pi¬ sal za tedanji clevelandski sloven¬ ski časnik “Nova Domovina,” še ■več si je pa iskal utehe s pesniko- vaujem, 'da je vsaj deloma poza¬ bil bridke ure onih časov »loven - skih prepirov in nemirov med fa¬ rani, katere je netila skrivaj zlob¬ na duša. Leta 1908 je bil poverjen z mir¬ no slovensko župnijo Collinwood, O., kjer je 'župnikoval in pesniko- val do smrti. Na tej fari izpolnila se mu je najsrčnejša želja živeti med krvnimi sorodniki, ker prišla je sestra k njemu gospodinjiti. Smrt mu je vgasnila življenje ob polu dvanajsti uri zvečer, dne 9. septembra 1913. Pogreb se je vr - šil dne 12. septembra. Bil je rojen v petek in v petek je bil pokopan. Ob smrti njegovi visele so na ste nah njegove priproste sprejemne sobe slike Prešerna, Aškerca, Gre¬ gorčiča, Rt. Rev. Buh-a in tudi slika njega samega. Na steni vise¬ la je tudi častna diploma pevskega društva “Lira,” katera mu je bi¬ la poklonjena leta 1913. Ginljiv nagrobni govor je govo¬ ril hrvatski župnik Grškovič. V Cleveland, O., je svoječasno zložil pesem “Izpod Triglava jaz sem sin,” katero je vglasbil ro¬ jak Zorman. To skromnemu Srn - rekarju ni bilo povsem všeč, ker bil je ponižen in ne častiiakomen posebno mu ni ugajalo ker se je natisnila ta skladba v neki list. Povodom raznih veselic in na. - rodnih prireditev je kaj rad po ¬ stregel rojakom z zato nalašč pri¬ pravnimi govori in napisi. Rad zahajal je v čitalnico, in nekega dne, ko je bilo precej občinstva v čitalnici v Cleveland, Ohio., in se¬ je nabiralo prostovoljne prispevke za novo naročene knjige in čašo piše, je on opazil, da je dobival zaničljive poglede od nekaterih, češ zakaj nič ne daruje. Njegovo blago srce je razumelo poglede, občutilo je njih pomen., zato je iz lastnega nagiba vstal in je rekel, tu imam 'dvo dolarja, to je ves moj denar. Treba mi bo danes večerje tu poglejte rojaki čevlje imam str¬ ganega za narodno stvar dam za¬ dnji denar, tu imaste oba dolar¬ ja. On se je zavedel, da sloni či¬ talnica in ž njo izobrazba Sloven - cev na ramenih rodoljubov, in kot so ubogi betlehemski pastirji po - klonili rojenemu kralju nebes in zemlje ovčice v dar, tako je tudi ranjki Smrekar -z veselim srcem položil .zadnji denar na oltar na - rodni. Rojaki so uvideli požrtvo - valnost blagega rodoljuba, zani - čljivost je izginila, presunila jih je radodarnost Tnjegdva, in dvignili so ga ter nosili so ga na ramah po čitalnici med burnimi živijo kli - ci. Zahtevali niso nič od njega, njega ki je bil vnet za narod svoj, in s težkočo so ga prisilili, -da je vzel en dolar nazaj. Ranjki Smrekar je bil slovenski sin z dušo in telom. Bil je odkri¬ tosrčen, značajen miren mož, Bil je duhovnik, a bil je tudi človek in kot tak je poznal razne človeš - ke slabosti, in ni vprizorjal stra - sti in gonje zoper one, ki so bili družili nazorov kot on. Bil je bla¬ gega srca. Deloval je kot duhov - nik mirno v vinogradu Gospodo - vem, kot slovenski rodoljub pa na narodnem polju za napredek in prospeh svojega ljudstva, katere - ga je ljubil iz vse duše. Andrej je bil ubog na posvetnem bogastvu bogat je pa bil na duševnih krepo¬ stih. Sovražil ni, in bil ni sovra - žen. To pokazal je narod, ki ga je spremil v tisočih k zadnjemu po¬ čitku. Nepregledna vrsta Sloven - cev in Slovenk in drugih narod - nesti in razna društva brez razlo¬ čka na stan, stranko in politično mišljenje korakalo je tužno za. kr¬ sto pokojnika in gomilo njegovo obsuli so s cvetjem in venci in so¬ čutnimi napisi. Umrl si; zapustil nisi zlata ne srebra; zapustil si pa dragoceni zaklad narodnega pesništva, in kot se po dolgi zimi prikažejo než¬ ne spomladne cvetke izpod snega, talko gredo na dan njegove mehke čutne pesmice in kličejo: “Kje so nekateri rokopisi?” Andrej, ti si bil 'duhovnik v pravem pomenu besede. Prominulo je tvoje mesno telo na veke; tvoj duh pa živi in bo še bolj živel ko zvemo kje so nekateri rokopisi. Andrej Smrekar, ti si zaslužil kot človek, kot Slovenec in kot du hovnik častni priimek “Reve¬ rend,” zato blag ti ostani spomin ne veke! Matija Pogorelc. Gilbert, Minn. Zadnje čase se je mnogo povpra¬ ševalo kje so nekateri rokopisi ranjkega Rev. Andreja Smrekar - ja. On bil je pesnik v pravem po¬ menu besede in je spisal in presta¬ vil v slovenščino najslavnejše an¬ gleške poezije. Mož ni bil časti - lakomen, zato je pridržal sfcoro vse njegovo delo, da se pridene slovenski literaturi še le po smrti in obelodanjenja teh rokopisov čaka slovenska javnost še vedno. Kje so toraj nekateri rokopisi? Naj se otaja srce onega ali one, ki jih ima >z dovoljenjem ali brez dovoljenja, ker pesniški stvori Rev. Andreja Smrekarja so bili namenjeni narodu slovenskemu. Pisec tega -zbira delo onih, ki so več ali manj pisali za narod. Ta¬ ko še je našlo več mičnega, ki je prišlo iz peresa mladega duhovni¬ ka Rev. Burgar, ki je umrl v Pu- eblo, Colo., leta 1907 kot mladi du¬ hovnik. Kdor ima kaj naj ne skri¬ va, naj ne drži v skrinji, kjer lah¬ ko ogenj ali miši vničijo drago - ceno delo uma naših pesnikov, ki so zlivali občutke srca na papir. Sestra pokojnega Rev. . Andreja Smrekarja piše med drugim, žal mi je, ker so lepe stvari zginile z dneva. Njegovo srce je čutilo za narod in vero, in te občutke je zlival ranjki na papir, ne za nje¬ govo slavo ali denar, ampak kot prispevek k narodni književnosti. Mrtvi ne rabijo naše slave, ne petja, ne vencev na grobeh, ven - dar čast komur čast, in vsa čast gre ranjkemu Andreju za drago - ceno narodno delo, del katerega je -zginilo izmed slovenskega sve - ta. Popraševanja po njegovih roko¬ pisih prihaja iz vseh krajev. Ivan Mulaček, svoječasni urednik No¬ ve Domovine v Cleveland, O., se - daj na useučilišču v Gradcu na Štajerskem povprašuje po njih. On ima 47 pesmic pokojnega An - drej Smrekarja. Več prašanj do - šlo je iz Gorice zaradi njegovih spisov. Kje so nekateri spisi? Men¬ da niso šli z ranjkim v grob. Ob priliki pogreba bil sem tudi jaz navzoč v Cleveland in Collin- wood. Po želji -delegatov .J. S. K, J. položil sem sveže cvetke na grob pokojnikov. Nekateri so me sumničili da sem si iz dobička - željnosti 'prilastil rokopise pokoj¬ nika brez dovoljenja dedičev. Ne¬ ki gospod me je celo obdolžil, da sem odnesel krstne in ženitne knji ge. Bolelo me je srce, ker so me po krivici sumničili. Nekateri li¬ sti so kričali in pisali so v takem slogu kot bi bil jaz tat. Odgovar¬ jal nisem in ne bom, ker se je ne¬ naravnost napadalo in sicer brez povoda. Poleg tega sem dobil ne¬ kaj pisem od vplivnih mož, ki so me tolažili, češ ne kaži se vro¬ čekrvnega. Predolgo in nepriprav- no bi bilo tukaj navajati, kaj se je vse bruhalo na me; nekateri so me hoteli celo linčati. Rečem le toliko, 'kedor kaj ve, naj vrže ka¬ men direktno na krivico, in če ne bo zadel pravega so oblasti zato, Rev. Andrej Smrekar sedeč živ —v krsti mrtev. ■kjer se bo dokazalo kedo je kriv tatvine ali napada. Po mojem mnenju se nekateri listi prehitro zavzamejo -za stvar o kateri nima¬ jo nikake bistvene podlage, ampak le sumničenja. Škodaželjnost in natolcevanja naj bi zginila v čas¬ nikarstvu in prostor naj bi zavze¬ la resnica in poduk. Matija Pogorelc. W Headliner ^ y The star act on every Bill'I (of fare) is an OLD B. W. HARPER WH 5 SKEY / ^ highball. Ifyou wantthebest,order M this grand old Kentucky brand. Na prodaj pri: Louis Larson_ Ely, Minn. John Gouže, Frank Veranth, makes the evening'** meal a easure. St., Dulutii. Minn. — Phone: Grand 1800 tlelo prijatelj! Kadaj si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) Kadar prideš s poulično karo, oglasi se na 311—3rd Ave. za dobro pokrepčilo ali za vse dru¬ ge posle, kjer boš vedno dobro postrežen. na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. JOHN P0USHA. lastnik. John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJSI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! KOLEDAR “Glas Naroda^ za leto 1914 je izšel; oskrbljen je z lepimi slikami in dobrimi spisi, ter zaeno tiskano polo ob¬ širnejši. Velja s pošto vred 30 centov. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York City ali v podružnici Frank Sakser 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. LOUIS BAUDEK Grand Avenue, - - Eveleth, Minn. Priporoča Slovencem in Hrvatom svojo lepo ure¬ jeno in z najboljšimi pijačami založeno SLOVENSKO GOSTILNO V zalogi imam vedno vsakovrstne domače in im- portirane pijače. Posebno priporočam izborni TROPINOVEC. V OBILNI P0SET SE PRIPOROČA. Dulutii taiiig & Malting Co. Dulutii, lun, Vari najboljšo iti rojakom dobro znano pivo v steklenicah pod imenom „REX“ kakor :: tudi pivo v sodčkih. :: Math. Kostainshek upravitelj za Mesaba Range. Virginia, Minn ( ffi Svoji k svojim! i m Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim KR m gospodinjam iz mesta Bivvabik in okolice svojo lepo ure- Ifj j eno in bogato založeno Lgj 1 grocerljsko trgovino. I V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- Si 31 daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Si «i Si Si „ - -- -J -- „ w **« - V KM «* Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja- Si jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA' Si Za| vseh žilah od preobilne pijač*, ni mogla premagovati, zasgaia pri mizi-To je bil tisti rč*.| ko se je drugi dan prebudila jm strašena in polna kesanja.... da bilo je storjeno v zmoti. r spoznanju in konec je bil t vsemu razočaranju gotov, (j}e 'bila gotova poguba s dnem, ko se ji je zahotelo življenja- Potem je služila drurod - različnih mestih dve leti in se vrača in gleda na rok- ki je vsa kakor nekdaj, a ve, toliko drugačna. Zunaj na zasneženi st« 1 — na tisti stezi, kjer je pred dvemi leti tako srečna nočnici. Luči mežikajo ' in vabijo v sredo domače. Anka vidi v duhu svoj brate in sestre — vsi ' s1 : kor nekdaj.... Ob jasi.c* veselja jim žare obraz božic pones t in vi ti, da ej gr° fi je 1 »k. ve' istno t Po m f la me leta 1 g. ki i groz iljivo ireeni ižin in je pc ;o tud 1. Št ir zadeti ki je i kedaj , mw je srcu vsakega je kakor lepa sem. Nič ne govore, samo j gleda vajo se — Anki se ali* na nekoga mislijo: bogre v - • i.; it (M bogve kako je žnJ ?V tf korlNI za srečo. Mati strmi - ko namišljena in misli mor® čas, ko se odpro vrata m * * kaže med podboji, ki je o ponižna in osramočena. • • ■ j Ali ne zvone zvon ovit A " vabijo k polnočnici kakor kdaj? — Anka 'bega z oemiPV _ sti drobni stvarci, ki jo s*’’ prsih .... , Sveta noč.... se vije po belem prtu. ] ' so polni veselja. ■■ zi sreče, ki jo čuti ruje v dobroto m Anka je šla in vendar je nebo in nad vasjo mir svet Ali naj gre in prosi i»P® IK e m 1 ali ,) ateri j uu ko j "osmi, a bi u s Sant °?e ot ^’čna ”'Pno J hoži 'Smnja hi 'fanin ‘i-en a , la aau e f r °tnil a kim e ! ie vr * ** Sl P> 'ki D. tud flv » ' ii V Vl , Sr 0!; __? Ali naj stop. jjad Čih z grehom v du* ra v m srcu v lastno ne, le vasice? Zopet je napr , Ije. .. . trudna je ze. ■■ gleda in pomišlja — 1 s je poromalo mimo nje je upala, a nejasni Sl ’ 1 pojmi. ... Vrača se od polno' ,,lC( Zopet se je '“infin-Vj, vse samo ' 1 ec zunaj vasi----’ ! , Ai'^ 8 čS trudna na P r cibstezen plot — ' ,j v ^ si; mio i« 11 s0 jo našli trmi ^ bni stvorici, 1 ,,„1, »i bil” vee “ ues turška mošeja Omar. V tej dolini solz je danes oko¬ li pet sto miljonov Kristjanov, kamor se prištevajo Rimski kato - ličani in vsi Protestanti, katere prištevajo mnogi starokrajski du¬ hovni po kmteih med neveree, vsi pa med krivoverce; okoli dve sfto miljonov je Mohamedancev, in o - koli dvanajst miljonov je Judov, kar znaša približno polovico prebi valstva te zemlje, in več kot tre¬ tjino civiliziranega človeštva, ki zre na Palestino kot na sveto de- čela. Sveta dežela je majhna dežela mogoče kaeih 150 milj dolga in 50 ali 60 milj široka. V tem oz - kem pasu ozemlja je mnogo topo- grafičnih znamenitosti. Od Liha - nonskih gor na severu do pušča - ve, ki objema goro Sinaj na ju - gu, je razdeljena dežela v štiri ozke pase. Ob primorju je ozki trak zelene krasote; potem pri¬ de strgana veriga rujavih gričev, katere sta človek in narava že davno oropala flore in faune; po¬ tem globoka dolina reke Jordan, ki teče doli v strašno Mrtvo mor¬ je, in potem rudečkasti vrhovi onih gor, kjer je stal Mozes ko je zrl v obljubljeno deželo. Čudno se zdi človeku dvajsetega stoletja, pa bodisi Kristjan ali ne¬ kristjan če premišljuje kako maj¬ hen je bil orijentalni oder na ka - tereni so se odigrala dejanja, ka¬ tera so vlila razne religij ozne ve¬ re in katere so izdelovala poli¬ tični razvoj vsega okcidenta sko - ro skozi dva tisoč let. Še težje je razumeti zakaj je danes Palesti - na domovina najnazadnjaških in najrevnejših ljudi, ki so nasledn' niki istega ljudstva, katerega de - janja so jo napravila sveto deželo vseh Izraelcev, Kristjanov in Mo- hamedancev. Težko je razumeti Kristjanom ! izven svete dežele ob tem času, ko j-se ponavlja oznanjenje rojstva i Kralja miru že 1913 krat zakaj je | potrebno še danes, da stojijo mo- | bamedan-ski vojaki uro za uro, 'noč in dan, leto za letom na straži v kriktjamskih cerkveh, da zabra- n ju je jo sektam naslednikov po - n/iznega Jezusa, da se med seboj me pokoljejo in da ne posekajo glav Judom v njih domovini. Človek tega modernega časa ki stvar trezno premisli, ne more zaipopasti, 'zakaj se ne vblaži fi¬ zična beda in propalost svete de¬ žele, saj vendar roma tja leto za letom tisoče pobožnih in vsipajo v cerkvene in oblastvene skrinje imiljone zlatov. Kam vse to gre, je nezapopadljivo, če človek vpo - števa revščino ljudi in krajev, kjer je Odrešenik živel vse svoje življenje, 33 let. Nekje mora hiti brezdno, ki je globeje kot pekel, ‘kamor se vsipajo vsi ti ogromni darovi vernikov. Čudno je, da je ljudstvo te svete dežele, kjer se je porodila vera snage, bolj umaza no in nesnažno kot kjerkoli dru¬ gje na svetu. Čudno je, da je v tej deželi, kjer je slavni Zdravnik zdravil gobave, danes več gobo - v/ih kot v katerikoli drugi državi. Težko je razumeti zakaj je Pale¬ stina skoro tako nazadnjaška še danes kot je bila ob času življen - ja Tesarjevega sina, ko je vendar uk ki se je porodil v tem majhnem kotičku sveta, revolucijoniral ves zapadni svet in ga je povspel v višji blagor. Domačini, Judje, rojaki Jezusa imeli niso menda do leta 1909 no¬ benih pravic do svetih relikvi iz - za časa Čudodelnika. Skozi osem - najst stoletij pomenilo je za Ju - da smrt, če se je predrznil stopi - ti v cerkev Božjega groba. Skozi dvanajst stoletij ni stopila noga Juda na prostor, kjer je stal tem¬ nel Salomonov. Krvoločni Kristjani, pozabivši na besede Mojstra na križu, so mo rili Jude, ki so se upali..približa¬ ti gomili Jezusa. Surovi čestiteiji Mohameda so rezali vratove .po - božnim Judom, ki so hoteli daro¬ vati svojemu bogu molitev na griču, kjer so Melkizedek in- Abra¬ ham, Izak in Jakob, Dati-d - in Sa¬ lomon, Hezekija in MakabeJ- pro - sili pomoči Jehove. Maščevali so se pa tudi Judje, ker so bili pre¬ ganjani, in klali in morili so tu - di oni drugoverce. Odkar je Je - zus umrl na križu na Kalvariji je bil Jeruzalem in sveta dežela na - makana s krvjo, katero so preli - vali morilci v imenu vere. Še le leta 1909 po Kristusu, ali 5669 po Judovskem štetju, ali 1327 po Mohamedanskem koledar¬ ju, -ko so Mladoturki vprizorili re volucijo, je prisijala luč verske svobode v Palestino in razsvetlji- la je cerkve, mošeje in sinagoge z enakim žarom. Despotičen sultan Abdul Tlamid je bil vržen s pre - stola v ječo, in Turčija, koje del je tudi Palestina, je dobila vsta¬ vo. Danes sme tudi Jud na Božji grob, sme v mošejo in v kristjan- sko cerkev, in tudi v Palestini zgublja, verski fanatizem svoja tla, četudi je še skrajno napet. Nikdar poprej od časa ko so vi¬ deli modri možje iz Jutrovih de " želj betlehemsko repatico, nikdar poprej od časa ko je angeljski zbor presenetil pastirje s svojim petjem v višavah, nikdar poprej odkar je bil Jezus položen v jasli, se ni obhajal Božič v Palestini to¬ liko -svobodno kot se obhaja od leta 1909, odkar so novodobno izobraženi Mladoturki dovolili v-sem podanikom večjo svobodo. Oživi Bo-g Vsegamogočpi, ljubezen do bljižnega med vsem člove - štvom, da ti bodo peli vsi “Mir ljudem na -zemlji.” tfaša naloga: prebuja in napredek naroda! Na š namen: V edinost in slogi do cilja! NARODNI VESTNIK PRILOGA NATIONAL HERALD. *j< Največji slovenski dvotednik * ^ v Zedinjenih državah. ^ The Largest Semi-Weekly in the United States of America. j|| DULUTH, MINN.’ MONDAY, DECEMBER 22. 1913. — PO-NEDELJEK 22. DECEMBA 1913. Volume III. — Letnik III. milica spusti STAVKABJE IZ JEČE CIVILNO SODIŠČE prevzame jetnike, sneg na ca - LUMET. stavka ZNIŽALA DIVIDENDE DELNIČAR. JEV. j Trinidad, Colo., 21. decembra. L M 1 pritiska delavskih unij, ki r^ile z odpoklicani guverner- r ^] liise) če ne oddajo vojaška so¬ ji... Z aprtih stavkarjev civilnim □iščem, je dal g° neral Chase na - fr ^ se odda vse stavfkarske jet i -L e ivilnim oblastim. * V državi Colorado je bilo zadnje j. S ]roro toliko 'bitk kot v Mek - 'p vendar sedaj se je že vzelo nasilni milici, ki ni nič druzega . t stavkolomci, nelkaj moči. Stav- , lomci so največ izmeček mest, katere se oboroži in podim 1 naj morijo- Čim grji 'krvoločniki so, tem večjo šaržo dobijo. Kapitalisti T Coloradi uvažajo skebe, milica tirani skebe. 9keb 'n dkebska mi - lica protežirata kapital, zato proč ijd skebstva- in proč od skebske ijiitiee im bič bo kmalu nehal švi - Ljti po hrbtih delavstva. ; Calumet, Mich., 21. dec. Včeraj -apadlo tri palce snega v stav - ferskem okraju, in to bo stališče stabkarjev otežkočilo. Italijanski stavbarji so na sli o - Idu na South Range in Hancock Protestirali zoper oblasti, ker so [preiskovale njih stanovanja radi orožja. Vsi e d stavke, 'ki traja že od ju¬ lija so delničarji preimogarskih družb dobili mnogo nižje dividen- de, in to je naj večji vzrok, da na - stopa Citizens Alliance tako kru - to zoper stavbarje, ki so člane te meščanske zveze obogateli. Divi - dende so imeli dosihmal blizu pet miljonov dolarjev zgube, in to je glavni vzrok, da hočejo kompanije s pomočjo cerkve, vlade, sodišča vojaštva in Citizens Alliance pre- gnat 1 W. F. of M. iz bakrenega okraja. Družbe bi ne zgubile ni - česar, če bi pripoznale W. F. M. Njim ni treba .plačevati tej uniji, toraj mora biti drugi tehtni vzrok, da se družbe boje unije. Ta vzrok je očividno to, da, če bi se delavci podali na delo brez pripoznanja unije, potem je bila vsa dosedanja borba zastonj, iker družba bi po - lagorna zopet podaljšala ure, pri¬ ganjala delavce in znižala plače, da bi pokrila ogromne zgube, ka - tere ima vsled stavke. Ti stroški bi se naložili na rame delavstva, ti stroški bi se izprešali iz rudarjev, zato ne podajte se brez pripozna' nja unije, ki bo skrbela za vaše pravice. ŽENIN PODVRŽEN NABORU V WISCONSIN. Ashland, Wis., 16. decembra. • — P prvim januarjem 1914 stopi v državi Wisconsin v veljavo novi jbitninski zakon, ki se tiče samo icninov. 'Po novi postavi mora iti vsak min v Wisconsin na nabor, da ga pravnik popolnoma preišče, če je ftauglicli” in če bo zmožen izvr- vs e zakonske dolžnosti. Že" F 1 se mora prestaviti zdravniku blni predno vzame ženitovanj - I 40 zglasnico (marriage licence), j® noben okrajni pisar (county p) ne sme dati ženitovanjske Rlasnice brez zdravnikovega spri- i^ a ' če tem ali onemu zdravnik P, da zdravstvenega spričala se P 0 Potoži na State Laboratory “[»‘ene, Madison, Wis. 1'ravnik ne sme računati čez ~~ za preiskavo. Fantje, le v ^ nSi 'i jarem, predno pride še z<1 preka na zakonsko pot. J°ŽIN ŽENSKA R0p ATA DRAGULJADNO. CENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE. Rojak John Sodec je opravičen pobirati naročnino za Narodni Ve¬ stnik, kakor tudi oglase, naročila za tiskovine, prodajati knjige itd. Nahaja se v državi Illinois. Rojak Sodec je zgubil v premo¬ govniku roko, ne more služiti kru¬ ha, m zato ga tembolj priporoča - mo v prijateljsko podporo. Narodni Vestnik. KATOLIŠKI DUHOVEN IZSTOPI IZ VERE , . _ S CELO FARO. South Bend, Ind., 1. decembra. Rev. Viktor Von Kubiny in nje¬ govih 200 faranov so istopili iz rimske katoliške cerkve in so šli gologlavi v Episkopalno cerkev te? so sprejeli vero. Rev. Von Kubiny je bil takoj blagoslovljen episkopalnim du - hovnom. Rev. Kubiny je ogrski plemič in je bil 16 let katoliški du¬ hovnik. TOLPA V NORTH DAKOTI LINČA MORILCA. Vzame jetnika iz ječe in ga obesi na most. žrtev je bil trdosrčen morilec treh. Ljudje razburjeni. CENJENI PRIJATELJI IN PRIJATELJICE! To je prvo leto, da bom izostal s pismenimi voščili, ki so običajni ob tem času. Vzrok ne bom nava¬ jal ; rečem le, da 'bi rad pisal, a ne morem. Sprejmite tem potom za Božič in Novo leto odkritosrčna voščila vsi vi, moji prijatelji in prijateljice in prosim ohranite mi vašo prija - teljstvo tudi zanalprej. Živeli vsi!! Viljem Brunschmid. MILICA ZABRANI LINČANJE. Waynesboro, Ga., 17. decembra. Kompanija milice je čuvala ječo v kateri so zaprti tri Negri obdol¬ ženi vmora Mrs. Seth Irby, žene farmerja. Množica okoli 50 far - merjev je hotela vdreti v ječo in zamorce linčati. SUFRAGETKA PANKHURST ZOPET SVOBODNA. London, 17. decembra. Danes o- poldne so oblasti zopet spustile vo¬ diteljico militantnih sufragetk. Mrs. Eipmeline 'Pankhurst, iz Hol- loway ječe. Zaprta je bila le pet dni. Vsled lakote in žeje bila je-ob vse telesne moči in militantke so jo spravile v ambulant 1 na njih glav¬ ni stan, kjer je čalkal zdravnik. Kakor hitro pride toliko k močem da bo 'zamogla zapustiti posteljo, odpotovala ‘bo radi zdravja v Švi - co. $17.000. — VKRADENEGA S POŠTE. Wallace, Idabo., 15. decembra. Vlomilci so odnesli iz tukajšne po¬ šte tri zavoje denarja v znesku $15.000. — in $2000. — poštnega sklada. O tatovih ni sledu. Denar je bil poslan iz Spokane, Wash., v Mullane za izplačevanje majnarskega zaslužka. KRETA FORMALNO PRIKLOPLJENA GRČIJI. Kanea, otok Kreta, 15. decem - bra. — Kreta je bila včeraj urad - no priklopljena Grčiji. Kralj Kon¬ stantin je osebno razvil zastavo Helenov nad trdnjavo. Ljudstvo je bilo polno iz vseh krajev oto - kov in iz Grčije in je viharno po¬ zdravilo kralja. Kralj se je vdeležil bogoslužja najprvo v grški pravoslavni cer kvi in potem še v judovski sina - gogi. \ ifj nsa * Ci 'ty, Kans. 17. decem - / ‘ aid ?i° noč sta dva bandi- m °žki in drugi ženska, o " :i j].. , ra SWljadno L. Goldmana v mno v vrednosti $2000. — j r o°vin° sta stopila mož in _ tik pred uro ko bi se imela |avt ' la Zapre ti- Pripeljala sta se - . ®°Wlom na katerem ju je p r i n ' a ^ ad a °fer. Draguljadnar i 0v ^ Ua zahtevo dve tasi pr- J bll ° Jih je 24. Ko so bili *žlti ^ ova jeina je vrgel 5 j f j' a CUri ha tekočine trgovcu i:a pM Q ' moged gledati. Ropar¬ ica 1 a ^ a l )r ' s i an e in sta se od- 2 avtomobilom. PODPISANI lta VSpm Hjejj j sv °Jini gostom, pri - \]j e m Zna ncem vesele božične %'eiti ^ SreŽn ° 110V0 let0 - Zah - tbp 0r 2a dosedanji obisk in Za naklonjenost na- Nik- Anton Fritz, ^ar Eveleth, Minn. 2000 MOŽ V BOJU ZA ANO GOLDMANN. Pattersom, N. J., 17. decembra. Policija je pregnala anarhistinjo Ano Goklmann iz govorniškega o- dra, kjer je govorila množici oko - li 2000 delavcev v neki tukajšnji dvorani. Poslušalci.so bili večinoma čla¬ ni I. W. W. in so branil 1 govorni - co. Vnel se je pretep med policijo in delavstvom, vendar slednjič je policija zmagala. Ani Goldman n je policija prepovedala govoriti in j 1 je zaukazala, da mora zapustiti mesto. TOBAČNI DELAVCI NA STAVKI. Westby, Wis., 17. decembra. Pet sto delavcev, kateri razrezuje- jo tobak, je stopilo v stavko, ker se jim je znižala plača od 90c na 85c za 100 funtov. Delavci niso organizirani. Zvoli- li so odbor, ki naj bi se pogajal z delodajalci. Delavci v Sparta in Viroqiua, Wis., grozijo s simpate- tično stavko, če se ne dovoli so ' sednim delavcem stare plače. DELOVANJE OGNJENIKOV SPREMENI OBREŽJE. Pariz, 17. decembra. — Franco - s l ka vlada je dobila brzojavko od guvernerja v Novi Kaledoniji, da so izbruhi ognjenikov spremenili zapadno obrežje nekaterih Hebrid sikih otokov. Ogromni toki lave so pregnali mnogo ljudstva in več poslopij in kokoa plantaž je poškodovanih in vničenih. Pet dni je padal z neba dež pepela in peska in pribivalci so bežali v čolnih na druge otoke. Rešili so se vsi ljudje. Williston, N. D., 16. decembra. Razjarjena tolpa je vzela iz Wil- liams county ječe Cleve Culbert - son-a, kateri je bil obsojen vmo - ra družine Dillon, obstoječo iz treh članov, in obesila ga jc na most blitzu tukaj. Linčarjev je bi - lo veliko število največ farmer - skih mož, kateri so bili maskirani razbili so z železnim drogom vrata v ječo, in vzlic svarilu šerifa Erickson so vdrli v ječo in vlekli so jetnika s seboj do mostu čez Middle Muddy reke, poldrugo miljo od tukaj, kjer so ga obesili na most.' Ko so pozneje i oblasti truplo snele z vrvi so našle, da je bilo truplo mnogokrat; prestreljeno. Culbertson je prosil milosti, a razjarjeni linčarji so mu odgovo¬ rili, da ker ni on imel vsmiljenja z Dillon-ovo družino, ga tudi oni ne bodo imeli ž njim. Policaj Lucinford in delavec James Johnson sta hotela rešiti Culbertsono nasilne smrti, a tolpa ju je hudo pretepla. Ljudstvo v Willams county je razburjeno, ker je bil Culbertson obsojen le v do¬ smrtno ječo in ljudje so javno grozili z linčanjem. Culbertson je vstrelil 18. okto¬ bra farmerja Dillon v hlevu. Že¬ na je slišala strel in je'hitela gle dati po vzroku streljanja. Cul - bertson jo je vstrelil, ko je prišla blizu hleva. Potem .je šel krvoločni morilk; w-*sefeo «gd«ajega -naHstre^ pja 'hiše, kjer se je slačila 14 letna hči vsmrčenih starišev, ker je na¬ meravala iti spati, in jo je umo - ril potem ko je vlomil v njeno sobo. KARDINAL GIBBONS PROTI VSAKI SUBVENCIJI Baltimore, Md., 10. decembra. V pridigi, je izrekel danes kardi¬ nal Gibbons sledeče besede.: “Ne želim doživeti dneva, ko bi cerkev prosila in dobivala od države podporo za zgradbo cer - kev in vzdržavanje duhovnikov. Meščanski mogotci bi nam po - tem hoteli diktirati nauke, katere naj bi učili.” Kardinal je nato izjavil, da je sedanji položaj najboljši, vsled kojega so stiki me'd duhovni - štvom in ljudstvom direktni. Afco se je članom cerkve kratilo nji¬ hova sveta prava meščanske in verske prostosti, ni bila cerkev nikoli zadovoljna s takim pošto - panjem, temveč se je zgodilo to vedno proti njeni volji. POZOR PREMOGARJI, RUDARJI IN DRUGI DELAVCI! OGENJ NAPRAVI $300.000 ŠKODE. Peoria, 111., 15. decembra. — Po¬ žar je vničil skladišče Illinois Grain kompanije. Zgorelo je 20 va gonov sladkorja, več vagonov mo¬ ke, grocerijsko in drugo blago v skupnem znesku za okoli $300,000. — TAJNIK WILSON RAZ¬ ŽALIL BAKRENE BARONE Wasbington, 12 . decembra. — Predsednik Združenih Držav je dobil iz Calumeta, Mich., brzojav¬ ko, katere besedilo protestira zo - per govor zveznega tajnika delav¬ stva, katerega je držal v Seattle, Wash., ob času konvencije A. F. of L. Brzojavni protest je podpi - salo 150 oseb, (ki so z dušo in te- lom naklonjeni in udani lastnikom rudnikov. V protestu se namiga- va predsedniku, da naj zahteva odstop tajnika Wilsona. Tajnik Wilson je v svojem seat" tleškem govoru omenil, da je C. & H. družba investirala rudnike ua Michigan le $1,250,000. —, in da je napravila dobička blizu $200,000,000. — , zato ker je daja¬ la nizko plačo za dolgourno težko in nevarno delo. KARDINAL RAMPOLLA MRTEV. Rim, 17. decembra. Kardinal Rauipolla je nagloma prominul. Včeraj je še opravljal posle, ven - dar počutil se je slabo. Čez noč se je obračalo na slabeje in poklicani zdravnik mu je djal, da mu je po¬ treba edino počitka. Zvečer se je stanje kardinala slabšalo. Poslal je po svojega tajnika in zdravnika a ko sta prišla 'bil je Rauipolla mrtev. Rampolla bil je 70 let star. Po¬ rodu bil je Italijan kakor je večina kardinalov. Bil je eden naj vpliv - nejših kardinalov in bil je tajnik društva svetovne inkvizicije. Pa - peža in sestro kardinala, baroni - co Pezzana je novica hudo zadela. ZMAGOVALEC STORI SAMOMOR. Chicago. 111. 15. decembra. — Vstrelil se je W. J. Miliman iko je zmagal v dvoboju z noži svoje¬ ga nasprotnika Sokoloff-a ki tu¬ di vmira. Miliman je obdolžil Sokoloffa, da zapeljuje njegovo ženo. Soko - loff je stvar zanikal,jip M iliman I je zahteval, da senaj vrli, dvoboj za njo. Miliman je vzel nož in So- koloff-u je dal tudi enega in dvo- bojevala sta se na Milimanovem domu. Sokoloff je smrtno obklan in Miliman se je vstrelil. SUFRAGETKA PANKHURST NEČE SPATI. London, 15. decembra. Sufra - getka Emmilie Pankhurst je pri - djala k njenem uporu 'zoper vži- vanje hrane in pijače še stavko zoper spanje, da tako prisili vla - do, 'da jo čim preje izpusti. Ona se neče vleči, ampak neprestano hodi po celici. Njeno fizično stan¬ je je opasno. Militantke delujejo s požigan - jem in z izgredi kot protest zo - per vječenje njih voditeljice. „ V kratkem bomo začeli objav - Ijafi velekoristna navodila kako dati v slučaju, nesreč v rudnikih, premogovnikih, tvornicah in de - lavnicah, sploh ponesrečenim prvo pomoč. Opisan bo ves sestoj člove¬ ka in delovanje njegovega telesa. Če dobimo dovolj naročnikov po - jasnili bomo spise s slikami. Ta razprava bo velike važnosti za vsacega, posebno pa še za pre- mogarje in rudarje, ki so vedno v žrelu katastrof, Samo ta razprava je vredna mnogokrat več kot zna - ša naročnina na polutednik Narod ni Vestnik, namreč $2. — za eno leto. Kdor se hoče poučiti o svo - jem telesu, o njegovem delovanju o sredstvih kako pomagati pone - srečenim v tem al> onem slučaju, isti naj se naroči na list in naj blagovoli tudi delovati, med roja - ki, da se Narodni Vestnik še bolj razširi. Obračamo se najprvo do naših cenjenih zastopnikov, 'kakor tudi do cenjenih naročnikov in naroč - nic, da nam ohranijo njih prija - teljsko naklonjenost. Vsakdo naj stori svojo dolžnost in mi storili bomo rade volje svojo. Nekaj na - ročnikov je zaostalo z naročnino. Kdor hoče, da mu list po novem le¬ tu pošiljamo, tisti naj poravna na - ročnino. Vsakdo, ki plača naročni¬ no za eno leto naprej, dobi zastonj če zahteva, knjigo “Navodila ka¬ ko postati- državljan Združenih Držav.” Podjetj e Narodnega. Vestnika je unijsko in unija zahtva gotove pla¬ če, gotove ure, gotove delavce za gotove stroje. To so veliko večji stroški kot z neunijskim ali skeb - skim podjetjem, kjer se ne ozira mnogo na uslužbence, se jih pla - ča kakor se gospodarju zdi, se jim naloži težje breme kakor zamorejo nositi, se jih porabi pri tem ali onem stroju ali delu. Naši strošk 1 presegajo $700. — na mesec. Mi te¬ ga nečemo skrivati; odvisni smo od 'Slovencev in Slovenk križem MLADO DEKLE VJETO V PAST BELOSUŽENJSTVA Los Angeles, Cal., 15. decembra. Berta Laike, 23 let stara, hči bo¬ gatega trgovca, je iztihotapiila iz svoje ječe listek, in pplicija jo je rešila belosuženjstva. Dekle je od¬ pisalo ne neki ženitovanjski oglas in je šlo iz Providenee, R. I., v Los Angeles, Cal., da bi se poro - čila z možem. Mož jo je držal za¬ prto 14 dni zunaj mesta.. On je miadi Avstrijec z imneom Ciboč in je poslal dekletu denar, da naj pride do njega. Poročati je ni hotel. MILITANTNE SUFRAGET- KE ZAŽGEJO CERKEV. Liverpool, Anglija. 16. decem - bra. — Sufragetke so zažgale tu- kajšno cerkev sv. Ane. Ogenj je napravil velikansko škodo. Okoli cerkve je bila raztresena sufra- getška literatura s katero se je na¬ znanjalo, da je bila cerkev zažga¬ na v protest zapora voditeljice Pankhurst. OBDOLŽEN VTONJENJA TREH TOVARIŠEV. Mobile, Ala., 15. decembra. — R. B. Chow, 29 letni raznašalec časnikov v St, Louis, Mo., je bil aretiran in je obdolžen, da je kriv, da so vtonili trije njegovi tova - riši. Fantje vozili so se po reki Mo - bile in Chow ni pustil veslati s čolnom h kraju, četudi je čoln puščal, ampak je čoln tako gugal, da se je prevrnil. TROZVEZA PONOVLJENA. Rim, 17. decembra. Minister vnanjih zadev Marquis de 'Sangu- iliano je naznanil, da je trozveza zopet ponovljena brez vsake spre¬ membe. Izrekel se je, da med Itali¬ jo in Nemčijo najbolj prijateljske razmere med Avstrijo in Italijo se bodo pa razmere zboljšale s snide¬ njem grofa Leopolda pl. Berchtol- da, ministra vnanjih zadev za Av- stro"ogrsko. Združenih Držav, v Canadi, v sta - ri domovini, v Nemčiji, in nekaj po drugih državah, in slovenska jav - nost, ki vzdržuje to podjetje, je opravičena, da zve razmere. Naš urednik zahteva pomočnika. Enkrat je stopil že v pasivno re - zisteneo in ni hotel urediti pone " deljskega lista na osmih straneh. Mi vemo, da je preobložen z delom, in to mu mora priznati vsak, kdor ve koliko dela opravlja. Vendar, kakor razmere sedaj stoje, bi podjetje preveč trpelo, če bi uposlilo pomožnega urednika. Skušal 1 borno stvar rešiti kolikor mogoče vgodno za vse prizadete. Upamo pa tudi, da nam bodo šli cenjeni rojaki in rojakinje na po - moč, da bomo ložje rešili našo tež¬ ko nalogo. Mii zahvaljujemo se tudi našim cenjenim dopisnikom in dopisni - cam za izvrstne dopise, katere so prispevali dosihmal in pomagali so s tem mnogo k izobrazbi svoji in drugih. Upamo, da bodo tudi vna¬ prej ostali nam naklonjeni, in da se jim bodo še drugi pridružili. Tudi istim, ki oglašujejo v Na¬ rodnem Vestniku svoja podjetja, simo dolžni hvale, ker list odvisen je mnogo od njih. Mi ne oglašuje - mo vedoma slabih tvrdlk, zato pa brez iskrbi priporočamo, da kupu - jejo Slovenci in Slovenke od onih, k)i oglašujejo v Narodnem Vestni¬ ku. Tudi te prosimo za nadaljno naklonjenost, in vabimo tudi dru * ge,-da bi pristopili v ‘krog naših .oglasiteljev. 'Oglasi so najboljši agenti za pospeševanje vsakega, podjetja, in zato imajo Angleži ta¬ ko velike trgovine, ker verujejo' v oglase. Ponovno se zahvaljujemo vsem za naklonjenost, in prosimo za na - daljno prijateljstvo. Veseli Božič in srečno novo leto vošči vsem skupaj Slovenska Tiskovna Družba Narodni Vestnik. PISMO POTUJE 11 LET. Peekskill, N. Y., 15. decembra. Pismo, katero je odposlala po po¬ šti Mrs. Hugb Wilson pred ed- najstimi leti na neko mlado žen - sko v Syracuse, je ravno lošlo do svojega cilja. Pismo je bilo na pošti po po - moti založeno. CURRENCY PREDLOGA SPREJETA. Wasliington, D. C. 20. decem¬ bra. »— Danes so se sešl 1 odborni - ki poslanske in senatne zbornice, da izdelajo in popravijo končne razlike med Owen-ovO' in Glass- ovo Ourrency predlogo. Glass-ovo predlogo je predlžila vlada poslan ski 'zbornici in je bila sprejeta. V senatni zbornici je pa Ovven pred¬ ložil drugačno predlogo in ta je bila končno sprejeta z nekimi po¬ pravki. V 0\ven-ovi predlogi osta¬ nejo temeljne točke Glass-ove pred loge skoro nespremenjene, zato bo odbor, ki je izvoljen od senata in od poslanske zbornice, najbrž e predlogo v nekih dneh popolnoma izdelal, da pride predsedniku še pred božičem v podpis, da postane postava. Predloga je bila sprejeta od 45 proti 34 glasi. S to predlogo se bo¬ do vstanovile rezervne banke po raznih krajih republike. Zvršile se bodo tudi druge bankirske pre- osnove, ki naj bi imele namen za- braniti financijelne panike, ven •• dar delavstvo dvomi, če bo imelo od te “šlavne reforme demokra¬ tov kaj več dobička kot ga ima od tako razkričane nove tarifne postave. Dokler bodo 'kovale po¬ stave za delavce kapitalistične stranke, bo delavec vedno zadaj, pa če se zgodijo še talke reforme. ZA STAVKARSKI SKLAD. Zadnjič poročano .. .. $919.83 John Agnič, salunar Eveleth, Minn. 5.— Peter Belopavlovič, salunar, Minneapolis, Minn., nabral med gosti. 27.50 Danes skuipaj . . . . $952.33 STREŽNIKI STAVKAJO V HOTELIH V CLEVELAND Cleveland, O., 16. decembra. — Unijski strežniki v nekaterih tu - kajšnih hotelih so zastavkali in zahtevajo povišanje plače za $5. na teden in en dan prost v tednu. POTRES ZRUŠI PREDOR. 4 MRTVI. 34 RANJENIH. Chemnitz, Nemčija, 15. decem - bra. — Vsled lahnega potresa se je zrušil predor na skozi vozeči vlak in štiri osebe so vsmrčen 34 jih je pa ranjenih. Velike ska¬ le so zasule lokomotivo in osem voizov. 81 RUDARJEV ZASULO V COLORADI. New Castle, Colo., 17. decem¬ bra. Vsled eksplozije, ki se je pri¬ petila v rudniku Vuican je zasulo 81 rudarjev. Delavci so večinoma Ameriltanei in družinski očetje. Dosihmatni rešilni uspehi kaže¬ jo 29 mrtvih; drugi so še zasuti i ; n najbrže vsi mrtvi. To je zopet grozna katastrofa ki upije do neba po maščevanju za kri, katero preliva delavstvo za ■kapital, ker ne skrbi kapital za varnostne naprave. Poročila javljajo, da so vb'ti večinoma Angleži, mi simpatizuje- ■ino sicer v prvi vrsti s Slovenci, vpoštevati pa moramo, da so tudi angleški delavci naši razredu 1 bratje, in zato sočustvujemo slo - venski delavci z ubogimi udova - mi in sirotami, kakor če bi zadela grozna katastrofa nas. (■Dalje iz četrte strani.) Ali je napredek potreben? je vstvarila človeška roka, člove - ški um. Isti, ki misli,,da je socijali zem popolen, je tako v zmoti kot oni, ki misli, da je popolen Pobe- •dionostseff ali pa Pij X. Prvi je za carjem prvi papež mogočne pravoslavne cerkve; drugi pa je glavar še mogočnejše religijozne organizacije li kateri spadamo tu¬ di mi Slovenci. Prvi in drugi sta .gad ženskega telesa kot sem sad ženskega telesa jaz in ti, in moji prepričanje je, da je teli meso ■ravno tako nagnjeno k slabim, kot ‘je nagnjeno k slabim meso vsaee- ga človeka. T,o je moj nazor, od katerega ne ganem za las, pa če me danes linčajo. Kakošnega na¬ zora si ti in je on ali ona, za to si jaz ne belim las. Svet napredu¬ je in napredoval bo; in če sem jaz v vseh mesecih mojega uredova - nja odprl le enemu ali eni oči, vsem povsem zadovoljen in se se¬ daj koncem leta ne zmenim za pljunke, 'katere je izpljunil v me ibrez povoda dragi kolega Drobti - ničar. Za napredek med narodom koje ga sin sem, sem deloval in bom deloval, ker sem prepričan, da je na vsakem polju napredek potre¬ ben, in zato ga moramo i mi Slo¬ venci dejansko podpirati. Česar je pri hiši v gospodarstvu in gospo¬ dinjstvu potreba, to si bo vsak preskrbel, če le mogoče, in tako naj skrbi tudi za napredek vsak¬ do. Napredovati je treba pjred vsem kot človek in potem kot, de¬ lavce — in delavec naj bi bil vsak, vsak naj 'bi delal duševno ali fizično za blagor, ne bogata - šev in delaničev, ampak za bla - gor vse iste človeške družbe, ki se bori z naravo za obstoj vsega delujočega človeštva. Napredek je le mogoč dandanes, ako ga razvi¬ jemo sami; zato nabrusimo meče in nože, zavihnimo rokave in vsi v boj za napredek naš, za napre¬ dek vsega delujočega človeštva. Še nekaj. Jaz, slovenski rojak v tujini, kličem vas, slovenski ro¬ jaki in rojakinje v tujini, za pri¬ ča, ‘ki ste trpko občutili vso silo maščevanja usode, ki je zadela na rod, ki ni napredoval, ki nam ni dal primernih pomočkov pri delu, ki nam ni vstregel s pravico in je- dnakopravnostjo! Zakaj pa ste morali pustiti doma ženo in deco; zakaj ste morali zapustiti mater očeta, brate, sestre, sorodnike, pri¬ jatelje in znance.; zakaj ste za - pustili domačo hišo pod lipko ze¬ leno, zakaj vam leži domačija do¬ ma brez, gospodarja, zakaj se mo¬ rate truditi za kruh v tujini, v novi domovini med vsakojakimi človeškimi plemeni med člove¬ štvom različnih narodnosti im raz¬ ličnih ver? Zakaj nas je v tujini toliko tosočev, ara našo grudo pa vre Nemec? Italijan in Madžar? Zakaj smo oslabili moč svojega ljudstva? Jaz in vsi vi zavedni rojaki in rojakinje lahko izpove¬ mo, da manjka našemu narodu 'njegove življenske sile, da nima svojega napredka še tako visoko, kakor bi to zahteval čas v kojem živimo. Narod pa ni kriv sam te¬ ga ; krivi so oni, ki so pošiljali hudobnega duha na verigi z leče nad ljudstvo; krivi so vsi oni po¬ licisti dveh kategorij, ki so ga dr¬ žali v temi, ki so ga trpinčili in krivili mu hrbet do najnovejše do 'be. In zato trpeti moramo vsi bolj kot je treba, pokiriti se moramo ker smo bili preveč poslušni in se nismo oklepali napredka, ki bi nam bil potreben kakor živa voda. (!e bi bil narod naš bolj napreden, če bi strgal spone, ki ga držijo v beraštvu, če bi rozbil očala, ki mu temnijo dan, ne jadrala ‘bi moč in jedro naroda v tujino za kruhom. To je krvav vzgled kako potreben nam je napredek, lahko potreben je napredek človeku, narodu, dr žavi, človeštvu! Nam Slovenecm, tako v tarem kraju kot v tujini je pa napredek čez vse potreben, če nočemo zginiti s površja kot narod. Kar rte raste, kar ne napre cluije, isto stoji, isto nazaduje, sto gnije in trohni in razpadlo bo sled njič v nič. Zato je treba priznati, da je potreba napredka; in za napredek maj bi se prizadeval tako vsak' po¬ sameznik, kot vsako društvo, vsak narod, vse človeštvo. Rojaki in rojakinje, kličem naj varil zopet s Stritarjem: Tvoj bode venec zmage nekrvav: Naprej, moj rod — “Naprej za¬ stave Slave H” RAZNOTEROSTI živinski častnik. Češki listi po¬ ročajo iz Kromoriža, da vzbuja tam neka škandalna afera veli - ko vznemirjenje. Neki plemiški častnik je privabljal v svoje sta - novanje deklice v starosti dvanaj¬ stih do trinajstih let ter jih na najnesraninejši način izrabljal. Že več tednov se je o tem govorilo po mestu, toda oblast je šele sedaj psegla vmes, ko je več teh zapelja¬ nih deklic prišlo spolno bolnih v bolnišnico. Policije je dozdaj iz - sledila dvanajst šolaric, ki jih je častnik privabil v svoje stanova - nje. Posebno ‘delavstvo je zelo raz¬ burjeno, ker so zlorabljane dekli¬ ce večinoma iz delavskih rodbin. Miljonar umoril miljonarja. Iz Petrograda poročajo. V Baku je milijonar Rasulov umoril perzij - skega večkratnega milijonarja Vagabova, ki je hotel pri njem 'ba¬ sirati nek milijonski dolg. Vojaški škandal na Angleškem. Iz Londona poročajo: Več nego dvajset podčastnikov garnizij v Londonu in Windsorju so areti - rali, ker so osumljeni, da so spre¬ jemali visoke provizije in darila. Gre baje za i T eč nego stotisoč kron. Obsojen sin bivšega hrvatske - ga sekcijskega šefa. Iz Berolina poročajo, da je porotno sodišče 25. m. m. obsodilo 28 letnega teh¬ nika Milana Rojca iz Belovara, si¬ na bivšega sekcijskega šefa de - želne vlade v Zagrebu, v dveletno ječo, ker je posilil neko 20 letno kuharico. Kakor bajka iz novega časa sc sliši zabavna dogodbiea, ki jo je pred nedavnim doživel francoski aviatik Daucourt v malem meste¬ cu južne Francije. Aviatik, ki je hotel poleteti k tekmi v Reimsu, je zapazil na potu visoko v zraku, da je posoda za olje popolnoma prazna. Hitro se je spustil na zem¬ ljo. Upal je da dobi v bljižnem mestecu v lekarni potrebno urno - žino ricinovega olja , ki se rabi za mazanje lahkih strojev ali pa, kakor je znano, nemesto — “Ša- ratiee.” V mestu je dobil starega lekarnarja, katerega je prijazno pozdravil z besedami: “ Ali mi mo¬ rete dati dvajset litrov ricinove - ga olja?” Možakar se je prestra¬ šil, poibledel in reke 1 !: “Dvajset li¬ trov ricinovega olja, gospod, dvaj¬ set litrov? Vi ste zblaznili! Ali ste pa samomorilec. Dam vam sa - mo dvajset gramov, to zadostu - je!” Kraljica ki pleše tango. Dočim nastopajo v Nemčiji in drugod proti tangu, so v Italiji ta ples uvedli celo na dvoru. Kraljica He¬ lena, krasna soproga italijanske - ga kralja, je sama pripomogla tangu k slavi. Ko sta kralj in kra¬ ljica slišala toliko govoriti o tan¬ gu, sta se odločila, da se ra svoje oči prepričata. Naročila sla dvema častnikoma iz najvišjega plem - stva, ki sta znana plesalca na dvo¬ ru, naj jima pokažeta ta ples. To e je zgodilo na gradu Rossore, kjer sta pred kratkim bivala kralj in 'kraljica. In glej, kraljica se je kmalu naučila plesati tan - go in ga tudi uvedla na dvoru. Je to prva kraljica ki pleše tango. Enoletni prostovoljec zaklal vojaka. V Mostarju sta se sprla neki topničarski enoletni prosto - voljec in neki topničar. Enoletni prostovoljec se je tako razjezil, da je topničarju potisnil večkrat topničarsko sabljo v prsi. Topni - čar je umrl, enoletni prostovoljec je pa v ječi. Odkritje oficirske zarote v So - fiji. Iz Sofije je došlo v Beigrad nujno poročilo, da je razkrila po¬ licija veliko oficirsko zaroto pro¬ ti kralju Ferdinandu. Zarota je bila sklenjena takoj po odhodu kralja Ferdinanda iz Bulgarske Zarotniki so hoteli kralja Ferdi - nanda in njegovo rodbino prisili¬ ti, da takoj zapuste za vedno Bul- garsko. Več oficirjev je bilo že aretiranih, a policija ne more iz¬ vedeti od njih ničesar natančne - ga- Canadian - Pacific zopet na de¬ lu. Družba Canadian Pacific je vložila pri notranjem minister - stvu vlogo, v kateri prosi, da se ji do vili zopet neomejeno poslo¬ vanje. Družba utemeljuje svojo prošnjo s tern, da so z namestit¬ vijo novega generalnega repre - zentanta za Avstrijo odpravljeni vsi zadržki, ki so povzročili ome¬ jitev poslovanja. Na 4 leta ječe, je bil obsojen v Požegi Mile Zavišie, ki je ubil svojo priležnico Milko Vukoma - novic, ker ni hotela več z njim skupaj živeti. Oh, ljuba prijateljica, ne mo - rem vam povedati, kako sem ne¬ srečna. Že ves dan jokam. Kaj se vam je pa zgodilo ? Oh pomislite, danes je deset let, kar sem se poročila. A ko je moj mož zjutraj vstal, je zarenčal: Me¬ ni se zdi, da je danes deset let, kar se mi je zgodilo nekaj groz - nega, nekaj tako strašnega, da te ga do smrti ne boru pozabil — pa se zdaj ne morem spomniti, kaj. Matevž Zgaga je bil bogat, hud kristjan in vnet pristaš svojega du snega pastirja, a ko je začel žup¬ ni!: nabirati za železno ograjo ok¬ rog novega pokopališča, ni hotel niti vinarja prispevati. Župnik ga je šel osebno nago - varjat, pa tudi ni nič opravil. Ne dam, pa ne dam, je dejal Matevž Zgaga: tako pa ne bom denarja razmetaval! Kaj je pa treba okrog pokopališča ograje? Tisti, ki so notri, tako ne morejo ven, tisti, ki so zunaj, pa ne mara' jo in ne marajo notri priti — če¬ mu naj bo torej ograja? Vesela povest o potrpežljivosti. Potrpežljivost je zelo lepa člove¬ ška lastnost, toda je mnogo ljudi, ki je kar nočejo poznati, mnogo pa je tudi takih, ki bi lahko tudi drugim dali nekoliko te svoje po' trpežljivosti. Tudi v družini mora biti človek mnogokrat zelo potr - pežljiv, Ikajti dogaja se, da vam ta ali oni naš znanec, kadarkoli ga srečamo, pripoveduje eno in isto dogodbo 'iz svojega življenja Tako naravnost zavidljivo potr¬ pežljivost je imel neki dobro zna¬ ni angleški žurnalist, 'ki je bil vsako soboto skozi dve leti gost svojega -sorodnika majorja K. Ma¬ jor K. pa je imel to slabost, da je ubogemu žurnalistu pripovedo¬ val vsako soboto o svojih bojih in zmagah v Indiji. Toda žurnalisto- va potrpežljivost je bila k sreči tudi nagrajena. Pred kratkim je umrl major K. ter zapustil svoje¬ mu dobremu gostu v zahvalo za njegovo prijaznost, s katero je stotrikrat poslušal njegovo pripo' vedovanje o bojih v Indiji — 10.000 mark. Za vsako svoje pre - davanje o svojih slavnih zmagah je torej major K. nagradil potr - pazljivega žurnalista s .5 librami šterlingov ali sto markami. 350.000 mark na pošti zmanjka¬ lo. V Vernieresu, Belgija, so pri dohodu poštnega vlaka konstati- rali, da manjka vrednostno pi' smo s 350.000 markami. Tudi pri sledečem poštnem vlaku je manj¬ kalo eno vrednostno pismo. Aretirani grof. Z Dunaja poro¬ čajo: Pred kratkem so aretirali grofa Jožefa Sigmunda Wolan- skega, nezakonskega sina 1. 1904, umrlega grofa Nikolaja Wolan - Skega. Umrli grof je zapustil pre¬ moženje 30 milijonov kron, o ka¬ terem pravi aretiranec, da ima pra vico do njega. Svoj čas so ga are¬ tirali, ker je skušal prislepariti 700.000 kron. Ko je bil izpuščen iz zapora, je živel v zelo siromaš' nih razmerah v Krakovu. Nastavljen j e nemških častnikov v turški armadi. Sultan je podpi¬ sal irade, ki imenuje nemšega ge' nerala Liemanna za poveljnika carigrajskega armadnega zbora. Iz Carigrada se poroča, da se Tur¬ čija pritisku Rusije ne uda, ker hoče z nemškimi generali disci - plinirati turško armado. Rusija je v Carigradu radi imenovanj nemških častnikov zaupno nasto¬ pila, a ofieielne demarše še ni pod- vzela. Iz Londona se poroča, da proti nemški misiji Rusija, Angli¬ ja in Francija ne nastopijo skup - no. “Daily Telegraph” poroča, da 'bosta tvrdki Armstrong in Viekers reorganizirali turško mornarico s pomočjo angleškega kapitana. Tri sestre detomorilke — trojni detomor. V Solnogradu se je vr - šila porotna obravnava, 'ki je od krila strašno sliko iz življenja treh sestra. Te ženske Barbara, Rosina in Ivana Krieger so ljubile rodile in morile. Celo zadevo je razkrila 13 letna hčerka sestre Iva ne, katero je mati neusmiljeno pretepala. Dekle je pobegnilo od doma in povedalo neki ženski da sta njeni teti umorili dva otroka. Preiskava je dognala sledeče: Le - ta 1904. je porodila sestra Ivana, mati od pobegle deklice, sina. Dva dni po porodu je njena ses tra Rosina sparazumno z materjo in v pričo nje otroka zadušila. Mrliški oglednik, neki mizar, je konstatiral naravno smrt in otro¬ ka so pokopali. Poldrugo leto za tem je porodila Barbara tudi de¬ čka. 'O očetu od otroka je vedela samo toliko, da mu je ime Šimen. Tega otroka sta zadušili spora - zumno z njo njeni sestri. Tudi ta umor so sestre prikrile. Lansko le¬ to pa je porodila in sicer v hlevu tretja sestra Barbara. Njo in otro¬ ka je prenesla Rosina, katero je poklicala 13 letna hči Ivane v so¬ bo, -kjer je v pričo matere zaduši¬ la otrokeina^sa način, da nju je za¬ mašila z robcem usta. Tega otro¬ ka so pokopale sestre v kleti in so priredile bogato večerjo. Barba - ra Krieger je po ovadbi znorela in oddali so jo po daljšem opazo¬ vanju v blaznico. Njena bolezen je neozdravljiva. Rosina je bolj slabe pameti, vendar je odgovor" na 'za svoja dejanja. Pri tretji ses¬ tri Ivani so konstatirali zdravni¬ ki sifilis in slaboumnost, vendar pa je toliko zavedna, da ve kaj dela. Sestri sta vse umore prizna¬ li. Porotniki so potrdili z 10 gla¬ sovi vprašanje glede umora. Ro - sina je bila obsojena na smrt, Iva¬ na pa je bila oproščena, ker so porotniki tudi vprašanje glede po' polne zmedenosti misli ob času de¬ janja potrdili. n NAŠI ZASTOPNIKI. MINNESOTA: Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn. Jobn Pogačnik, Eveleth, Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina, New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Frank Kochevar, Chis - holm, Minn. Joseph Smuk, Greanejr, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. Geo. Brozich, Rauch, Minn. Anton Prosen, Crosby, Minn. Frank Hochevar, McKinley, Minn. Vouk & Oman, Pice, Minn. John Dragovan, Soudan, Minn. MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Mich. Ivan Cotič, South Range, Mich. WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Brence, Waukegan, Ul. Frank I-lanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Miltvaukee, Wis. John Pucelj, Racine, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. ILLINOIS: Simon Jesenšek, La Salte, 111. Joseph Blish, Chicago, 111. Anthony Motz, So. Chicago, Ul. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. PENNSYLVANIA: Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Mike Štrukelj, Johnstovm, Pa. John Brezovec, Conemaugh, Pa. Anton Klančar, Arona, Pa. Joseph Yamc, Garret, Pa. Joseph Hauptman, Darragh, Pa. Math. Petrich, Cliff Mine, Pa. Henry Lamuth, Marianna, Pa. John Mlakar, Claridge, Pa. OHIO: Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve • land, Ohio. Ignac Prel-gar, Collimvood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, O. Frank Guna, Badley, O. COLORADO: F. W. žužek, Leadville, Colo. John Janežič, Leadville, Colo. Frank Skrabec, Denver, Colo. Mihael Krivec, Primero, Colo. Kajetan Erznožnik, Somerset, Colo. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Jakob Cukljati, Pittsburg, Pa. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. WYOMING: F. S. Tauchar, Rock Spring, Wyo. Mike Krivec, Sublet, Wyo. John Globochnik, Diamondville, Wyo. John Rozich, Wardner, Ida. Frank Malavashich, Little Falls, N. Y. CENTRALNA LEČA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. Dern O>.. Park Hotel ILIJA RATKOVICH, lasDd^ V| ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE avpm, IN SUPERIOR STREET AVENUe TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH Min« SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. 0 ^ NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZANJEgT G New Duluth JE BODOČA INDUSTRIJSKA CENTRALA SEVERO ZAPADA Kupite lote v new Duluth u, MINN. Ležeče blizo jeklarne, ki bo stala. $25,000,000 Mnogo druzih tovarn bode se kmalo pridružilo tej veliki jeklarni.. Ni boljše sigurnejše m bolj varne uloge denarja kakor v nakupu lote v NEW DULUTH u. Kupci kateri kupijo Lote od NEW DULUTH Co. v New Doli Prst Dira katera leži ravno prav addaljeno od tovarne, lahko računajo na dober dobiček. Na stotine delavcev imelo bode v bodočnosti lastne hiše m stanovanja v NEW DULUTH u, kateri kraj ima vže sedaj mnogo trgovin, ljudsko šolo, katoliško crkev, vodovod, električno razsvetljavo, lepe ceste, cementne hodnike, pošto, železničko postajo ognjogasilnico in druga koristna podjetja, katera narede NEW DULUTH vže danes najlepši in najugodnejši kraj okolice velike jeklarne. - .LOTE ZA STANOVAJNSKA (Residence) POSLOPJA se sedaj še kupijo od LOTE ZA KUPČIJSKA (Business) POSLOPJA od: Za pojasnila, cene kakor odplačila, pišite na $400 do $550 $600 do $1900. New Duluth Co. Podružnica v New Duluth u, Minn 411 Lonsdale Building, DULUTH, MINN. Naš dobri načrt Vam dovoljuje lahka odplačila Naši obroki so lahki doli $5 r $5 na kupnino $100 na mesec Naša velika Božična ponudba je Ona ve kaj on ljub’ Moka, ki nopravi najboljši kruh, sploh >' a .i ^ . edino Duluth Universal 11101(3 (Najboljša moka za kruh) najboljša moka za kiiU' Melj« P SVETNIKI. Luigi Calco. j nedavnim časom sedel sem ^teljski družbi v gostilni. Po fSe nam je vrtel okrog raznih ■|j vprašanj, tieo&ih sve - ; ' f politike in naše ožje domo- Končno smo pa prišli na raz- 'liolj nenavadne stvari. ■ oVO r se nam je namreč zasu j «svetnike naše katoliške cer- ' ..Jhove poklice in narodno Ljnost. Čudili smo se, da je f ceT kev izbrala doslej svetni- *j . or0 dosledno 'le ‘iz boljših sta j-or med potrjenimi svetniki f 10 prevladujejo razni cerkveni posvetni mogotci, dočim je ' ‘Iški, delavski in druge nižje Zgve očividno prezirala in pri¬ čevala. Še bolj smo se pa zgra nad dejstvom, rod trpinov, naš '.p med svetniki nima prav no- i zastopnika, čeprav se od - l j' ua š narod po svoji globo - L- vrednosti, po svoji vzorni po Ljinosti m P° neumornem izvrše- r ju kršanskih del usmiljenja. ter si zapomni, da pri nas ni nobe* nega “prečastitega, presvitlega, premilostnega ” in drugih podob¬ nih zverin, ker smo jih vse že zidav naj spravili na gorko in tje, kjer vihti svoje goreče železo sam Lu- cifar. Pri nas srno sami enakoprav ni nebeščani, le nekaterim je bog oče podelil častni naslov svetni' ko‘v, 'ki so ga pa morali še za svo¬ jega življenja na zemlji pošteno zaslužiti z dobrimi deli za svoje bližnjike in za svoj rod. Toda ta naslov je le častnega značaja in ne nudi nobenih predpravic. Tu - di si zapomni, da se v nebesih vse počez tikamo. Počakaj malo, pa ti bom razkazal malo naše nebeš¬ ko kraljestvo. Le pipo si bom še nabasal, potem bova pa stopila ma lo po nebesih.” da na primer mili slovenski spoznal.” Samo nekoliko še jih ima za do- Obrnil sem svoje oči proti sku- biti. Ostale razpošljemo v par pini svetnikov in zazrl med njimi dneli. Prosimo, de vzamejo cenje može in ženo, katerih imena so z ni naročniki na znanje, da za na' zlatimi črkami vklesana v hvalež- prej ne bodemo več dajali slik na srca zatiranih Slovencev. pač pa prekoristno knjižico “Iva V sredi med eastljivima stare- ko Postati Državljan” vsem tai koma Viljemom Pollakom in Dr. stim brezplačno, kot darilo, ki Franom Košmeljem stala je lju - predplačajo naročnino za eno le - beznjiva matrona Marija idealni to ter zahtevajo to 'knjižico, mladenič Karol Kotnik, poleg Upravništvo Nar njega skromni Ivan Fabjančič in ves ta krog je zaokroževala krep- * *““STcSy" c s?U5iS' ka postava Frana Babiča. ... - JN PBOBATE C0UBT , Ko sem s strmečimi oc-mi gledal Jn the Matter of the Estate of John prijazno se razgovarjajo-co skupi - Dragnich, Deeedent, no slovenskih svetnikov, šepetal THE PETITION of Ljubo Bogicevicli mi je na uho nebeški vratar: ^edTeSt^ether^ith^te iS “Tu imaš Živ dokaz za resnico account of the admlnistration of_ said Mali oglasnik. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vestnik. estate, having been filed in this IŠČEM svojega brata Franka Reims. Pro¬ sim rojake, če ve kdo za njega, naj mi naznani njegov naslov, ali pa se naj sam oglasi. Louis Reims bx 63 New Duluth, Minn. POZOR, ROJAKI! Prodam loto s hišo; lota me¬ ri 25 krat 125 čevljev. Lota je šeiščena in polna rodovitne zem - lje. Hiša ima osem sob in klet. Dve sobi merite po 6 krat 18 čevljev. Hiša je tri leta stara. Trda tla spodaj in zgoraj. En block mojih besedi. Tu zreš na lastne o - representin ? , . . he h as fullv administered said estate, TT -. *i*i __ ci slovenske 'svetnike, ki uživajo and praying that said finai account ot' mkov. ugodna prilika iza aizati -- - said adn.inistration be exammed,^aclju- na hrani in Stanovanju. Pro- among other thingsjhat Misabe postaje in v bližini Sv. Peter si je natlačil pipo, za- največje spoštovanje med svojimi ? tedhy ^court and tgt _ ^ ^ oditi na jjBJU — L tem je padla marsikatera pik L beseda, da se dela namreč ka- L pri stanovih tako tudi pri na- r )>v *'-■ jjj, krivična razlika med mogo¬ či jn malimi nar o di.... K 0 sem odhajal iz gostilne, ro- ;i„ so mi še vedno po glavi misli razlikovanje med L to krivično Lmiovi in narodi in s temi misli - mu sem se podal tudi k počitku. ; Po noči sem pa imel čudne, ze¬ lo čudne sanje, ki morebiti zaslu¬ tijo da jih odkrijem javnosti. Plezal in sopihal, sopihal in ple- L sem med silnimi pečinami po Ui. skoro navpični stezici, kate- ite ni hotelo biti nikdar konca, da- i mi je pot curkoma lil raz raz¬ krito čelo. Po večurnem naporu zagledal n pred seboj naenkrat mogočna irata, ki so mi zapirala nadaljno . Kaj hočem sedaj storiti, sem jtemišljeval. Končno sem se oju- ičil in potrkal ponižno na mo - tena vrata. Pri vratih se je odprla naen ■®»t linica, skozi linico je puhnil »lakov dim, za dimom se pa pri aisda s čepico pokrita glava sta tea moža, ki me je prijazno ogo »ril, kaj hočem in kdo sem. j Na moj pohlevni pozdrav in od yvor, da sem Slovenec in da bi fid prišel skozi vrata, je starček ftinil nov oblak dima skozi lini ko in vrata so se pred menoj od da na steza j. "Tako, tako, Slovenec si,” orne j konj.! klenil dobro nebeška vrata in po¬ tem sva krenila po nebeških li - vadah, katerih lepota je bila ne ■ popisna. Ko sva tako počasi kora¬ kala, me je moj spremljevalec naenkrat odrinil z glavne eeste na stransko pot. Ko sem ga malo za¬ čudeno pogledal, mi je pa rekel.: “Vidiš, tam le prihaja Anton Aškerc, ki je pa videti danes ne¬ kam sitne volje, zato se mu rajši izognem. Mož je v svojem srcu si¬ cer največja dobričina, a kadar a primejo njegove muhe, ni do - bro žnjim zobati češenj. To je sku il zadnjič dr. France Prešern, ko je spustil malo pušico v njegove pesnitve. Ne vem kaj bi se bilo tedaj zgodilo, če ne bi bil prišel slučajno zraven Koseski in z vzme' šeno odo razločil razjarjenega Aškerca in dobrovoljnega Prešer¬ na ter sočasno razgnal na vse ve - trove še ostale zastopnike sloven - ske muze, ki so stikajoči si ušesa bežali 'kakor zajei.” Med takimi prijetnimi razgovori sva se bližala vedno bolj notranj¬ ščini svetili nebes. Že prej omam - ljiva krasota postajala je vedno večja. Ves očaran sem obstajal na potu, da me je moral moj nebeški spremljevalec večkrat preganjati da se nisem izgu/bil v veliki gnje- ei nebešeanov, ki so se prerivali po nebeških potili, ulicah in ce" stali Ko sva prišla s &v. Petrom ne¬ koliko iz naj večje gnjeee, spomnil sem se naenkrat svojega zadnjega pogovora na pregrešni zemlji, po - cukal svojega spremljevalca za rokav njegove lialje in ga boječe vprašal.: “Ljubi sv. Peter, ne zameri mi, če te bom nekaj vprašal.” Le ven 'Z besedo, saj beseda ni tovariši in mej vsemi nebeščani. Trnjevo pot do nebes so si ugladi’ vuui e Uiauv _ _ cree of distribution of the residue of the estate of the estate of said deeedent to li a • . , , . , the persons entitled thereto, and for 11 S S\ OJiril poštenim in VZglednim the discharge of the representative and I the sureties on his hond. IT IS ORDERED, That said petitlon življenjem, čast svetništva jim je pa podelil naš predobri nebeški oče v priznanje njihovega največ- be heard, and /said, f ‘ f n *U?eTallowed I sliolm, Minn farmo. Oglejte si hišo in pozvejte vse natančno pri Jožef Uletu 106 Poplar Street, ali Box 257, Chi - American Exchange VIRGINIA — MINN Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vozne liste. obresti od vlog. mined, adjusted, and - . _ . by the Court, at the Probate Court Rooms in the Court House, in the City - , , , , ^ i of Duluth in said County, on Monday jega dobrega dela, posvedocenega the 2 2nd day of December 1913, at ten 0 ’cioclt A. M., and ali. P®rsons eerivs po njihovih oporokah. .. . * * # V tem hipu sem se vzbudil. . Brez premišljevanja in Obotav - ljanja sem vstal, stopil k svoji pisalni mizi in zaupal svoje čudež¬ ne sanje belemu papirju. .. . * * * Trgovec: Kaj pa je, Minka, da ste tako nevoljni? Vajenka: Ah, tisti grdi človek nesla sem mu račun za perilo. . pa sem mu rekla: danes sem pri - šla zadnjikrat. . .. T.rgovee: No — ali je plačal? Vajenke: Kaj še. Rekel je: ker ste 'zadnjikrat tu, se moramo od vas posloviti, pa me je — poljubil. "društveni oglasnik. Društvo sv. Frančiškaiifrniukih “ljeprijazno in v globokem basu Nar in nekoliko pošlatal za svo- ‘čepico. “Slovencem pa prav ra- ' dpiramo naša vrata in jih ujemamo z odprtimi rokami. TO»sti samo, da se ti bolj ne od - Nien - toda bojim se vražjega re Piha in njegovega neprijetne - ■ spremstva, nahoda, kašlja in ^ čisto nepotrebnih prikaz- Ljubi sv. Peter, ali je resnica da mi Slovenci nimamo nobenega zastopnika med nebeškimi svetni¬ ki.” Grmeč krohot je bil prvi odgo - vor mojega spremljevalca, drugi pa mal kašelj, ker se mu je dim iz pipe zaletel v sapnik, tretji m; pa njegove besede: “O ti preljuba slovenska necloi- »mili sovražnikov moje ljube žnost, kako moreš tako priprosto ‘ Kaj bi pa rad pri nas? To- vprašati. Narod trpinov naj n i ako neumno vprašujem. Go- .pogubljen in zavržen od našega »iti ne veš, kje si sedaj! predobrega nebeškega očeta. - a- ®a, ker imam danes slučajno rod, katerega se danes na zem ji muogo časa.” N M s o ga zazrle moje oči zno - »obeskih vrat. Šele mogočen •iittia iz vratarjeve pipe me je Ko sem pa pogledal v ”» buditelja, sem videl, da se | ' dob e »im 'Tovoljno smeje mojim za¬ li; 't»il 'kot očem. # I od''vseh močnejših sosedov in od notri, 'bova še marsikatero strani lastne hlS ®^preganja, ka ' mi No, ti bodem pa povedal, kruto in neusmd eno n » i , ustrašiti se ne smeš. Veš ko r so preganjali bohot ^ P ^ k i‘‘ si? Ti si 'v presvetih ne- nas prve rl ‘ ,y boru nebeških .iaz sem pa sv. Peter, stalno brez ^pmko^ p& lep&j da nebežki vratar. svetnikov. < v krivicam n a i »gid sm zgovornega stare- bi v ndbovpijocu ^a ^ gvetill A je bil ves obdan od dima, zemlji se sledila svetnikov 1 »pil skozi nebeška vrata. Ko- nebesih. Se P r , ^ j n k naj Sem pa prestopil prag nebes- imate Slovenci q dospe | a »at, obstal sem kakor okam - bolj odlicmm 1 jdtreie.” '«r me je prevzel čaroibni si-|če stopis le 0 diinm ika za - Puliajoe kakor iz um cel je sv. Peter tako hitro kor roko in mi pokazal, skup ui ii beščanov, ki so se prijazn ena skupina alo~ns - irri “vS™ . P" vas doli v naši ubogi Peter na uho m w so h al ° »odovitni slovenski deže- odličnejši svetniki. .^ iz Se 'toš že privadil in seaso- živeli pošteno 111 'U na ^ od ;, n n jc- u bode pri nas še prav do- dna duše svoj u ^ sam0 s ce - Sl ‘daj mi pa povej, kaj te d 36 te mveč z blagoslovlje _ ““j »™ ” “Liltiii. WW.vali ^ie besede zgovornega ne - ustj delali neumorno n n - hnk 6a sta reka. so vdihnile po-|i n božji blagoslov je 1 p a 'niso m °jo plašno dušo in za " I Nakopičenega bogas ‘ vedn o “ metali v nenasitno zrci« bogatinov, ob slP^n '^ anstvenik -” dn, da bode z njim reševal « ^ ,. e je pa že prekinil nebeški negodno deco iz gl ^ . H 0 j ira nil se- f Precej vzlovoljen: “Pusti roparskega soseda m jo . j "tiru s takimi nečimernimi | bi in svoji bladoneci mi Borštnarjev (Catholic Order of Fore sters) v Ely Minn.—Vsakateri, ki mu razmere dopuščajo, da zamore poleg slovenskih Jednot vzdrževati še eno Jednoto, bi moral postati član našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil. — Borštnarska društva imajo lep obrednik, po katerem vodijo svoje seje in iz katerega se lahko vsak na¬ uči lepe dostojnosti pri društvenih se¬ jah. — Društvo sv. Frančiška obredu- je popolnoma v slovenskem jeziku ta¬ ko, da je vsakemu rojaku umljivo. — Pri nas se lahko z^avruje za bolniško podporo po $20.00 na mesec in za po¬ smrtnino $500,00, $1000,00 ali $2000.00 — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Gleason dvorani, ob 8. uri zvečer. — - Za nadaljna pojasnila se je obrniti na: Paul Bukovich, C. R., Jo¬ seph Schweiger, V. C. R., John Matko- vich, R. S., Jacob Skala, F. S., John G-ouže, T. K., John Tomsich, S. C. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 1, J. S. K. J., na Ely, Minn., je naj starejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške Jednote na Ely, Minn. — Redne seje društva se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Jos. Skala-tovi dvorani, ob 2. uri po¬ poldne. — Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bolniško podporo do $420.00, za iz¬ gubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge $800.00, za izgubo enega očesa $200.00 in obeh očes pa $800.00. Ravno tako se plača popolna podpora $800.00 za popolno onemoglost vsled kakor- šnekoli ponesrečbe. — Društvo spreje¬ ma moške in ženske v oba oddelka smrtnine. — Rojaki, boljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam pla¬ čalo toliko podpor; društvo je združe¬ no z J. S. K. Jednoto, ki posluje po po¬ polnoma varnem sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko popolnoma za¬ nesete. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na sledeče odbornike: Joseph Spreitzer, Box 974, predsednik; Jos. J. Peshell, Box 165, tajnik; Chas. Mer¬ har, Box 319, blagajnik; John Matko- vlch, Box 77, zastopnik. __ Društvo sv. Petra Zveze, v Eve- leth, Minn. — To društvo spada pod Slovenslco-Hrvatsko Zvezo v Calumet, Mich. — Redne seje društva se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall, ob 2. uri popoldne. Društvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. — Slovensko - Hrvatska Zveza zavaruje vsakega člana za svoto $800.00 smrt¬ nine, ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $300.00, za izgubo ene noge pod členkom $300.00, za eno oko $150, za izgubo polovico stopala na eni nogi 150 . 00 , za izgubo treh prstov do tret-; jega členka na eni roki $1500.00, za iz- ! gubo palca $100.00; za vsaki drugi iz¬ gubljeni prst $50.00; za izgubo prsta do stopala na nogi $20.00; član ali čla¬ nica, ki se mora podvreči operaciji za kilo dobi $50.00 podpore; za po¬ škodbe udov, dobi v slučaju operacije vsaki nekoliko podpore, žene, ki spa¬ dajo k društvu, dobe pri porodu $10.00 podpore; slednje predložiti morajo zdravniško spričevalo; za izgubo obeh rok $800.00; za izgubo obeh nog $800; za izgubo obeh očes $800.00. — Na no¬ vo pristopivši člani ne dobe za prve tri mesece v slučaju notranje bolezni nič podpore, a če se ponesrečijo na katerikoli način pri delu, dobe pa pod¬ poro od prvega dne ponesrečbe. Dru¬ štvo plačuje $20.00 bolniške podpore na mesec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izpla- In said hearing and in said matter are hereby cited and required at said time and plače to show cause, if any there be, vvhy said petition should not be granted. ORDERED FURTHER, That this or¬ der be served by publication in the “Narodni Vestnik”, accoruuio to ana that a c-t ■, • each heir and interested party 14 days before said day of hearing. Dated, Duluth, November 21st 1913. By the Court, S. W. GILPIN, Judge of Probate. Attest: A. R. Morton, Glerk of Probate. Seal, Probate Court, St. Louis Co., Minn. Order of Hearing on Petition for Admi- nistration. State of Minnesota, County of St. Louis, SS. IN PROBATE COURT IN THE MATTER of the Estate of Ivan Penicli, Deeedent. THE PETITION of Franc Matin Cha chija having been filed in this Court, re- presenting, among ">ther things, that Ivau Penicli, then being a resident of the County of St. Louis, State of Min¬ nesota, died intestate, in the County of St. Louis, State of Minnesota, on the 9th day of Sept. 1913; leaving estate in the County of St. Louis, State of Minnesota, and that said petitioner is the atorney in fact to the sole heir, and praying that Letters of Administration of the estate of said deeedent be gran¬ ted to Anna Marendich. IT IS ORDERED. That said petition be heard before this Court, at the Pro bate Court Rooms in the Court House in Duluth, in said County, on Monday, the 29th day of December 1913, at ten o'clock, A. M., and ali persons intere¬ sted in said hearing and in said matter are hereby cited and required at said time and plače to show cause, if any there be, why said petition should not be granted. ORDERED FURTHER, That this Or¬ der be served by publication in the “Narodni Vestnik” according to law, and that a copy of this Order be served on the County Treasurer of St. Louis County not less than ten days prior to said day of hearing, and by mailing a copy of this order to each heir and in¬ terested party at least fourteen days before the said date of hearing. Dated, .Duluth, Minn. December lst, 1913. S. W. GILPIN, Judge of Probate. Attest: A. R. Morton, Clerk of Pro - bate. CONRAD & HARD P N °^ N KONCESIONIRANA MAZILCA. Wau- kegan, 111. Tel. št. 95. Priporočamo se Slovencem in Hrvatom. Vozovi za po¬ grebe in svatbe vedno na razpolago. Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete nas lahko podnevu ali ponoči. BURKE & WRIGHT, i'4 V }’i f A V v,? f'4 V i'4 v s V JK w J'4 jg. V J'4 da je lepo pri nas, •b dobrohotno, “malo lep • I L, prevzfciiue -ovo^c«. - ... čilo podpore za dobo enega leta po"$20 na mesec. Podpora se izplačuje vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall. Rojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slovensko-Hrvatski Zvezi, Hajti sigurni ste, da vam bo društvo, kakor tudi Zveza, natanko izplačala podporo ob času bolezni, v slučaju smrti pa smrtnino vašim dedičem. — Ako se hoče kedo kaj natančneje po¬ svetovati, obrne naj se do odbdrnikov, ki so: Frank Kochevar, predsednik: Frank Feny f podpredsednik; Frank Lenich, I. tajnik; Frank Frebek, II. tajnik; Frank Bozich, blagajnik. Bol¬ niški obiskovalci: za mesto in Adams Section: John Shutte; za Spruce Lo- cation: John Lukane; za Fayal Loca- tion: Frank Jarc. Order to Ezamine Finai Account, Ete. State of Minnesota, County of St. Louis, IN PROBATE COURT. In the Matter of the Estate of Mich¬ ael Mertel, Deeedent. The Petition of Magdalena Mertel, as representative of the above named De- cedent, together \vith her finai account of the administation of said estate, hav¬ ing been filed in this court, represen- ting, among other things that has fully administered said estate, and pra- ying that said finai account of said ad¬ ministration be examined, adjusted and allowed by the Court, and that the Court make and enter its finai decree of distribution of the residue of the estate of said deeedent to the persons entitled thereto, and for the discharge of the representative and the sureties oji her hond. IT IS ORDERED, That said petition be heard, and said finai account exa - mined, adjusted, and if correct, allowed by the Court, at the Probate Court Rooms in the Court House, in the City of Duluth in said County, on Monday the 12th day of January, 1914, at ten o’clock A. M., and • ali persons intere¬ sted in said hearing and in said mat¬ ter are hereby cited and required at said time and plače to show cause, if any there be, why said petition should not be granted. ORDERED FURTHER, That this or¬ der be served by publication in the “Narodni Vestnik”, according to law, and that a copy hereof be mailed to each heir or interested party 14 days before said day of hearing. Dated at Duluth, Minn, December 18, 1913. By the Court. S. W. GILPIN, Judge of Probate. Attest: A. R. Morton, Clerk of Probate. Seal, Probate Court, St. Louis Co. Dec. 22-29; Jan. 5. m & V % w i'4 V i'4 i'4 w i'4 V « i'4 i'4 V i'4 V i'4 V i'4 V i'4i'4i'4i'4i'4i'4i'4i'4i'4i'4i'4iri'4i'4i'4i'4i'4i'4i'4i'4i'4i'4i'i NE ZAMENJAJTE! NE POZABITE! DA JE Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranjsko) največja in najvarnejša slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 BI 4. 5 milijonov kron Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron. Rezervni zaklad hranilnice 1.300,000 kron obrestuje po 4^2 °|o brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in me¬ stna občina ljubljanska z vsem svojim premože¬ njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mili¬ jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada kranjska. Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne \ kako drugo manjvarno “šparkaso”. Nam pr takoj pišite po kateri banki dobimo za Vas denar.Svoj naslov nam pi¬ šite razločno in natančno. Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja. J’4 V »H v H V *'4 $<4 V }'4 V J'4 V {'4 ¥ j'4 V f'4 i'4 Vi* i'4 ¥ i'4 Vi* i'4 Vi* I Vi* i'4 £ V 4 * i'4 ¥ i>4 Vi* * Počela Bode Kuriti Peči Augusta Meseca 1915 Bodočnost Leži Le V MEW DULUTH kjer se naseljupejo Amerikanci in tudi naši, SLOVENCI, —kjer imamo vodovod, lepe ceste, cementne hodnike, lepo šolo, ognjegasilnico, državno pošto, železnično postajo, novo katoli¬ ško cerkev i. t. d.. im a NEW DULUTH dve ulice za trgovino, o-stale pa za stanov anjske stavbe in -dovoli Minn. »u tako-le govoriti, častit; presvetli in premi ■ Te Društvo sv. Janeza Krstnika št. 112, J. S. K. J., v Kittzvville, (Hib- bing), Minn., vabi rojake Slovence za obilen pristop. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu in sicer v prostorih M. Cher- nugelna, Kittzville, Minn., ob 2. uri popoldne. Pri svoji seji je sklenilo društvo, da plačuje članom, opraviče¬ nim do podpore, 80c na dan, ali $24.00 na mesec. — Odborniki: Frank Gor¬ nik, predsednik; Andro Diviak, pod¬ predsednik: Martin Chernugel, Boj 509, I. tajnik; Mich. Skrbenc, II. taj¬ nik; Marko Majerle, blagajnik; Andro Ozanič, zastopnik. Gospodarski odbor: John Vidergar, načelnik; Frank Koz- Blaž Gorše, načelnik, Jožef Mihelčič, ličar in John Mohor. Bolniški odbor: — Dane Smolčič, redar. Štirni i POZOR. taisti, ki še imaite dobiti slike. besedami in naslovi Le poglej jih, menda jih bodeš > Razposlali smo sedaj skoraj vse ROJAKOM V RAVNANJE. Rojaki v Ely, Minn., in okolici! Kadar pošiljate denar po Ameri - ki, poslužujte se Bank Money Or¬ der, ki je bolj praktičen in cenej ši, kakor poštni Money Order. — Premeni se lahko povsod, in v slu¬ čaju, da se izgubi, se Vam denar v kratkem povrne nazaj. Za vsako pošiljatev dobite pobotnico. Do - bij o se pri First-State Bank of Ely kjer se lahko v materinščini po¬ menite. Banka je odprta vsak dan od 9. ure zjutraj do 3. ure popol¬ dne, in vsako sredo in soboto zve¬ čer od 7. do 8 . ure. Banka izvršuje tudi vsa druga bančna in notarska dela, posebno se še priporoča za menjavo čekov, katere izplačuje biez odbitkov. NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI (SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZEDINJENIH DRSAVaH m trgovine odpreti le na trg vr sik ih ulicah, ne kjerkoli bi kedo ho¬ tel, ker to bi v bodo¬ čnosti trgovcem ško¬ dovalo. Poglejte si vse pred- no kupite lote v bli* zini jeklarne. Rabite možgane p r e d n o štejete denarje.—og¬ lasite se pri nas, mi vam damo nasvet. Ta .zemljevid .vam pokaže natančno lego nove naselbine New Duluth, Minn. Mi imamo lote v velikosti po 25x140 in tudi 30x140 čevl¬ jev. Prodamo iste ceno in na lahka mesečna odplačila.— 'Pišite v slovenskem jeziku po brezplačna pojasnila. GONSKA & CO., 3 So. 5th Ave. West, DULUTH, MINN. m m % m Poljedelstvo in gospodinjstvo. ji j« j* w SAJLO IN SAJLEč. Narodni Vestnik je že večkrat priporočal in razpravljal o dejstvu da je za iste naše ljudi, ki se mi¬ slijo posvetiti farmerstvu, naj - bolje, če se oprimejo živinoreje, specijelno mlekarstva, ter svinje - reje in kurjereje. V teh panogah kmetijstva je vsaki dan gotovi denar in podvržene so najmenj uimam. Potrebno je le, da se upe- lje v kmetijstvo red, da se drži neeega sistema, da se ima en go - tovi cilj, 'z eno besedo, da se ne drži starih nazorov, ampak, da se posveti farmer umnega, znanstve¬ nega 'kmetijstva. Pred vsem je potrebno, da se preskrbi kolikor mogoče cena kr - ma in talko krmo ki bo povzro - čila obiPco mastnega mleka. Kra¬ va ni nič druzega kot živi stroj za pretvarjanje krmil v mleko, ki je ena najboljših najzdravejših in najbolj vesoljno rablenih hran človeštva. Mleko oziroma smetana se vshki dan lahko spravi v denar in zato naj farmer gleda, da bo dobil iz krav kolikor mogoče več mastnega mleka in to kolikor bolj mogoče ekonomičnim potom. Vrednost “silage” (reci sajleč, to je zeleno turšično, sirkovo in drugo ' steblovje in listje kakor tudi razna zelišča) kot krmilo in vrednost "silo” (reci sajlo, shrani ba za zelena krmila) je na vsaki farmi kot shramba za zeleno krmi- Turšica je za severnejše države najvažnejši in najpripravnejši pridelek za sajleč. Živina potre - huje po zimi sočnato hrano, ker samo ob krmi, žitu in turšičnem zrnju ne bo dala dovolj mleka. Živina jej sajlee s slastjo, in ona povzročuje pri živini tek in to vzdržuje živino pri dobrem sta nju. Klaja obstoječa iz krme, sajleč in žita, če je ta krma pravilno zme¬ šana, da živini iste snovi, katere potrebuje za vzdrževanje in za produkcijo mleka. Nekateri imajo turšico v razstav kih na njivi, vendar to ni povsem dobro. Živina ne je rada Štokov, če so suhi, in tako pridejo Štoki v gnoj in delajo neprilike pri gno¬ jenju. Koruza tudi na fa način zmrzne in ni dobra za živalstvo Posebno če se ima “fodder sorn, ” ta nedozorela rastlina kaj rada zmrzne. In suhega "fodder corn” ne žre živina rada in tako gre biLU lo kjer se peča z živinorejo in mle¬ karstvom, neprekosljive vrednosti Sajleč se ni vporabljalo navadno na farmah; vendar zadnje čase preskrbi se vsak umen goshpodar s tem dobička nosnim zimskem 'krmilom. Težko je določiti koliko živine naj bi imel farmar, da bi se splačalo zgraditi sajlo, ker to je za različne okoliščine različno. Najbrže se pa sajlo ne izplača za istega, ki ima manj ži|vi:ne kot 'deset glav. Kdor ima pa petnajst glav živine ali več tisti naj zgra¬ di sajlo prej ko mogoče. Kdor namerava zgraditi sajlo maj stvar natančno premisli in zgradi naj tolikošen sajlo, da bo v pjemu dovolj prostora za toli¬ ko hrane, da bo zadostovala tudi za najdaljšo zimo. Sledeča lestvi¬ ca kaže. množino sajleč in koliko- scn mora biti sajlo za raznoštevil - ne črede živine, če se porabi 30 funtov sajleč ha dan za glavo ži¬ vine za 180 dni in za 210 dni: (SAJLO.) mnogo v strast. Kar se pa tiče sajleč, je-mnogo lož j e s turšjco delovati. Turšiča se pokosi s "corn binderjem,” zvozi se k sekalnemu stroju (cut- ter,) kjer se seseka in sesekami se spiha v. sajlo in se stlači. Živi - na požre vso rastlino, Štoki in stebli ne ostanejo v gnoju in tako ni nobene zgube. Krmi se iz sajlo sproti. Sajleč ostane sveža celo le¬ to in živina jo rada žre še -spom - lad 1 , četudi je že na paši. Zrela turšica je najboljša za sajlo, ven¬ dar se zamore v sajlo spraviti tu¬ di turšica, katera ni dozorela ra - di mraza. Tudi “fodder corn,” ki se seje pozno se lahko vporabi za sajleč; vendar taka sajleč ni toli¬ ko vredna kot sajleč, ki se napra- v 1 iz dobre dozorele turšice. “Corn binder” jejako potrebni stroj za spravljanje turšice, ven¬ dar, če tega stroja ne more kupiti en farmer, kupita naj ga 'dva ali trije skupaj. (Dalje prihodnjič.) OBREZOVANJE DREVES. Veje in poganjke pri sadnem drevju je treba obrezati Uk debla in ne postrani ampak navpično. Takoj ko se odžaga veja je treba površje namazati z debelim lane - nim oljem. Če se to ne zgodi zna začeti rana gnjiti m za drevo zna¬ jo nastopit 1 slabe posledice. Drevesu .je treba dati lepo kro¬ no in za (o krono je skrbeti takoj 'ko se drevo posadi in ves čas po - zneje. Krono je držati nizko in š:roko, in na deblu, ki naj bo le dva do tri čevlje visoko, naj ne bo nikakih vej ali poganjkov. kot močna. Če se drevje preveč pa slabo sadje. Pozimsko obrezo¬ vanje žene bolj na les, poletno pa bolj na sadje. Po zimi naj se drev¬ je obrezuje dokler spi, in po leti ■meseca junija. obrezuje, porabil se bo sok iz zem¬ lje za novo rast lesa in tako dre¬ vo bo prinašalo malo sadja ali Okoli debla naj bodo glavne veje, kaeib pet ali šest po številu. Prve dve ali tri leta naj se po¬ ganjki odšeipnejo z nohti palca (n kazalca in to v mesecih maj, juni in julij. Glavno delo z dreve¬ som je dokler ne nosi sadja.,.da se gleda 'za lepo krono. Drveje naj se ne obreže preveč na enkrat, am¬ pak vsako leto nekoliko. Odstrani¬ ti je najprvo mrtve in bolne veje, in potem druge, ki se drgnejo in so nepotrebne. Gledati je, da pri de med vejevje zrak in solnee. Stara drevesa, ki se m-ocino ob režejo, se bodo pomladila. Slabot - na drevesa je treba bolj obrezati VPRAŠANJA IN ODGOVORI. DVE KOTENJI NA LETO. Svinja je stroj za pridobivanje prascev iz katerih zredit 1 velike prešiče in prašiče, in če se izpla¬ ča svinjereja z enim kotenjem na leto, izplačati se mora tembolj, če povrže dvakrat na leto. To .je si - cer očividno, vendar v praks 1 se le malokedaj izvršuje. Prasci, ki so bili povrženi po - zno vjeseni so navadno manj vs - pesni kot prasci, ki se povržejo spomladi. Krivo temu so slabe okoliščine, slaba hrana za mater in za mladiče. Kdor nima dobrih, snažnih toplih svinjakov naredi mogoče modrejše, če ne skrbi za zimsko kotenje; vendar napredni svinjerejec,- ki gleda, dobi iz svin’ jereje kolikor mogoče več dobička skrbel bo da bode svinje povrgle dvakrat na leto in da bo imel pri¬ pravne hleve in pripravno hrano za svinjo in za mlade. Samo turšico in voda nista za - dostna hrana za vzrejanje zimskih prascev, in kdor misli, da bo -s tem vspel, bo imel nalo pokazati za svojo turšico. Prasci tudi ne sme - jo biti v prevelikih gjnezdih, to je preveč jih naj ne bo Skupaj. Paziti se mora, da so hlevi suhi in topli, in postelje naj ne bodo v gnoju. Prascem je polagati hrana šti - rikrat na dan in najboljša, je topla hrana. Kdor hoče, da bodo prašiče po¬ vrgle dvakrat na leto, uredi naj stvar tako, da bo prvo kotenje spomladi kadar ni več hudega mra za in drugo v jeseni predno pri - tisne zima. Po severnih državah Združenih Držav naj b 1 bilo prvo kotenje v mesecu marcu in drugo v mesecu septembru. L. S. Cleveland, O. Socijalna re¬ volucija ne bo še zadnji člen ve¬ rige, tki se imenuje socijalna evo¬ lucija. Mi sicer ne verujemo v ne - 'katera načela preradikalnih po - litičnih mislecev, ker ti misleci ni¬ so popolni, 'kot ni popolen živ krst na svetu. Izpolnjuje se vsaka stvar in izpolnjevala se bode, zato bi ti misleci najbrže ne skušali vresni - cit 1 njih najradikalnejših misli, če bi dobili vladne vajeti v roke, am¬ pak okušali bi družabni red pola - goma preurediti ali reformirati. Koko bi deloval rezultat te pre vredbe ne ve nikdo; gotovo pa je, da noben politični in gospodarski program ne 'bo nikdar zadovoljil vse, ampak se bodo pokazali na sprotniki vsaki vladi. Če pride sam kralj z nebes vladati zemljo, ne bo človeštvu prav, ker člove - štvo neče več kraljev, ampak ho če samo voliti predseduike. V ne besih ne verujejo v republike, in zato nastalo b 1 tudi v tem slučaju takoj nasprotstvo. Tisti, ki so teo¬ retičnega mnenja preobrniti člo veško družbo čez noč, bi se mnogo ohladili, če bi se jim dala naloga zvršiti to v praksi. SocijaUstični program, ergo socijalistična stran¬ ka ne zahteva v svoji politični platformi nikalke revolucije, am¬ pak le evolucijo, reformacijo, re - organizacijo, večjih pravic za člo¬ veštvo; zato socijalistična stranka ni nevarna za človeštvo, ampak mu je potrebna, koristna, in vsak delavec naj bi bil član te stranke ker če ni ta stranka delavska, po¬ tem ni nobena. Na misli posamez nih socijalistov se ne more ozira ti, Iker tudi med njimi je nekaj sanjačev; merodajna je le plat forma, in ta je dobra, vendar se spopolnuje kot vsaka druga stvar Mi neverujemo v isto kot vi, in da ste v zmoti pokazal 1 bomo z vzgle¬ dom. Razbiti in vničiti vse, kar je sezidala civilizacija v teku ti - sočletji, bilo b 1 skrajno nesmisel - no, in do tega ne 'bo prišlo nikdar. Vzemimo da ste vi lastnik hiše, in da poči v kuhinji vodovodna cev. Ali boste šli m boste vso Iii - šo podrli in novo sezidali zato ker je počila vodovodna cev? Nam se zdi, da bi bilo to Okrajno nesmi - selno. Popravi se cev; hiša se pa 'pusti na miru. In ravno 'sto je z družabnim redom, s sistemom po katerim človeštvo živi. Ta sistem je treba popraviti, reformirati, zboljšati, nikakor pa ne podret 1 , To je naše mnenje, in to mnenje je pravo. Ravno isto je z našimi jednotami in zvezami. Treba jih je združiti; pravila potrebujejo vednega spopolnenja; Vendar za¬ to ne bomo vniedi vseh jednot in zvez, ampak bomo skušali stvar zboljšati. R. S. St. Paul, Minn. Slovenski salun v Minneapolis, Minn., je bli¬ zu Union postaje na First Ave South med High in First Street. Napis ima “Slavonian Grotto sa- loon.” Lastnik je slovenski rojak Peter Belopavlovič. Vreden je vsega zaupanja. J. P. Eveleth, Minn. En funt je nekaj nad pet in štirdeset sto - tin'k kilograma. 20 funtov je ne " kaj nad 9 kilogramav; vendar po novem letu, kakor ste gotovo vi¬ deli v N. V. med novicami, se bo pošiljalo po paketni pošti lahko do 50 funtov v prvem in drugem pasu, kar bi 'bilo nekaj nad 22)£ kilograma. Koliko bo plačati od te teže še ne vemo; od 20 funtov je 20 centov, in sklepano po tem bo od 50 funtov 50 centov. Vese- .li nas, če bi se naši industrijski delavci in naši farmerji bolj zve - zali s paketno pošto, kar bi bilo obojim v korist. First National EVELETH, MINN. Najstareiša narodna banka na ^ kapital m preostanN $ 122 . 000.00 K Pošiljamo denar v Avstrijo ponaj nižj h Parobrodnl listi za Vse Plačamo obresti po 3 od fr* ,di0° S ELCORAi MATTAFFA &, FASHION SO NAJBOLJŠE SMODKE V DULUTHU. KATERE IZDELUJE DULUTH CIGAR CO. W. A. KEHTEL, 118-120 W. Michigan St., Duluth, Minn. Oliver pri jeklarni dobi spomladi elekstrično Železnico. Stem bo zboljšan kraj, stem se bo pri¬ selilo mnogo naseljencev, stem bo cena lot višja. Oliver ima izvrstno bodoč¬ nost. Kdor hoče napraviti pri lotah denar naj kupi takoj. HIŠE RASTEJO HITRO NA OLIVER Pridite in prepričajte se! Vpožtevajte ogromno jeklarno, ki bo še trikrat povečana. Jeklarna steče spomladi 1915. United States Steel korporacija zgotovljuje mostt za vozove. Železnica že gre čez. Kmalu bo šla tudi elek¬ trično železnica. Možje, Oliver ima bodočnost. Zastopnik: LOUIS VESEL, Gilbert’ Minn. Nov Naslov— 0!iver Townsite Company 300-301 AHvorth Building DULUTH, MINNESOTA o ra Kalifornijsko vino! Belo novo 70c galon, črno novo 65 e ga i Belo staro 75c galon, črno staro 70c J\' Za Range je tovornina všteta. Manj kot 28 galonov ne odpošljem Cenjeni rojaki in bratje IUvati poskusi* Kapljica je izvrstna, vino je stanovitno. Veseli božic in srečno novo leto! ■ vir«, B0X 887 ANTON FOX VIRGINIA. * tt »♦s, f v i'4 V i*4 v i'4 FIRST NATIONAL BANI Chisholm - - Minn. Kapital $25.000. Preostanek $29.318 Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3 0! 10 Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! i ROJAKI! Lote v Nev/ Dulth-ti pri Steel Plant-u so sedaj dražje in cena bode vedno višja, Steel Plan. bode trikat tolikšen kot j& sedaj, in to bo privabilo ve¬ liko ljudstva na New Duluth in okolico. Rojaki. ( 84 blizu te izvrstne prilike, in kdor ima denar naj se poz¬ naj kupi sedaj loto dokler je eais in si prihrani Steel Plaint bode edini te vrste na celem svetu, •ore ’ si lahko zagotovi bodočnost. Cene letam so sedaj o naprej, in 'kdor kupi sedaj bo lahko naredil še denar. Za podrobnosti se je obrniti na: dela ve Odri (jejo oi im; sv ki sc vso r;še sli opren v ne šali v tem o ah FRANK HITTI Box 231. Hibbmg. Minn afi Amfora. Minnesoti 1 SO razi »pala. 1 jih Piloni °n šiljei ** M. J. MUKPHY, predsednik. FIRST OF ELY PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, Ml! \ ‘ , . i: Trnšiliail. e ‘ vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor pestuj 6 P° vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne v » se na vse geo. L. BEOZICH, rt**** THE STATE *0 eu dneva vloge. iO od sto IV * u, , I v. | str0 (TlJl ' ,| ^ "Naša banka je prva državna banka v mestu in^je^ ^on ; in asa Danica ;je prva državna oamva v v •' ' Q0 nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z obce ‘ • g] a vn! nient Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interes e iz Cliicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge p* 1 absolutno varne. i v -! DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan^ pr0l i - vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarova istotako izvršujemo vsa notarska dela. dako izvršujemo vsa notarska dela. vinih dne'' 1 ' 1 ' Tk.ii, Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob pla cl . ^ tU( j; a.dnn-‘ , - posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri - ^ W. J. KIETOW, predsednik. O. FOESTE, blag-ajnik. Glavnica in rezervni sklad GERMAN * Najstarejša in največja banka v Sne oy bank plačuje od hranilnih vlog 1 0 PAR Pošilja denar v STARO DOMOVINO, procDD ^ ^ KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluj 1 11,1 or5°