Štev. 7. Ljubljana, 19. julija 1884. Tečaj II. Sl^T-taski čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko. ------x---- Izhaja vsaki mmk enkrat in ur pošilja udom hrrzplahw; neildmit za t gld. 30 kr. na leto. Ini' ruti in pril'Kjr rtu'linijo »t po najnižji ceni. — Lrtnina za ude znaša samo 1 gld. Oltsi-g: Pi-i'uniiii i'vliclarskr in sinljcinjsk«- razstave T Lescah. — Anton Janšu. — Dva Skml-ljivca čebelam — Vrt poleg čebelnjaka. — Ukraden panj. — Kako se sadje brani ? — Naši dopisi. — Gospodarske raznoterosti. — Listnica uredništva. — Inserati. Program čebelarske in sadjerejske razstave v Lescah, katera se bode pričela 17. avgusta ter bode trajala do 24. avgusta t. I. I. Nedelja 17. avgusta. Pozdrav došlih gostov. Ob 10. uri otvorcnje razstave na „Kri-štofovem" vrtu poleg železniške postaje. Ob 12. uri skupni obed pri „K ri št ofuJ, potem pogovori in posvetovanj«' o društvenih stvareh. Volitev dveh odsekov za preiniranje. Potem izlet na Pled, ker bode ta večer jezero razsvetljeno o priliki rojstnega dne našega presvitlega cesarja. Od IS. do 23. avgusta bode razstava obiskovalcem odprta. Vstopnina znaša 20 kr. za osobo. Udje, ki se kot taki izkažejo, so vstopnine prosti. II. Ne d e I j a 24. a v gu s t a. H o p o 1 d u e o h 10. uri izvršitev p r e in i r a nj a: potem i z ž r e b a n j e v ta namen nakupljenih razstavnih stvari. Ob 12. uri skupni obed, potem izlot v Rreznico, kjer se bode vzidala plošča v rojstno hišo prvega kranjskega čebelarja Anton Janša. Potem vrnitev v Lesce in konec razstave. Darila ali premije obstale bodo v medaljah c. kr. mini-sterstva kmetijstva, v častnih diplomah društvenih, kakor tudi darilih v denarji. Razstavili so zamore vso, kar spada v to stroko ne lo samo iz kranjsko dežele, ampak tudi iz drugih dežela. Naznanila za razstavo naj so pošiljajo do konca julija na „p rod so d u i št v o čebelarsk o ga i n sadje rej skega društva za Kranjsko na Jesenicah (Gorenjsko)." Anton Janša, slami IiriiiijsUi ••«■Iti'lnr. (Konec.) Po ostaliiiskcm popisu zapustil je Janša vsega iinelka / gotovino vred 1717 gold, ('obeliliIi panjev s pripravo vred našlo »oje 104. cenili so jih 135N golil.: nadalje 1-' slik. ki so jih cenili vso skupaj le l'l goldinarjev. V posebnem zaboji našlo sije tiuli več zriskov in bakrorezov vrednih lf> gold. I>a vrli Janša, dasi jo bil slikar iu c. kr. čebelarski učitelj, ni hotel ua Dunaji zatajiti svojega kinelskega stanu, pričajo nam s prostim pohišnjom in drugimi rečmi vroil tudi dvoje zapisano .irbaste hlače". Oglasila sta se za dedino po zakonu pogojna pri najvišjem dvorskem poveljstvu 17. novembra 1773. I. oba brata lastnoročno podpisana iu sicer Valentin Janša v svojem, matere Lucije iu obeli sester (Polone in Neže) imenu, Lomir Janša pa v svojem imenu. Vsled toga so prisodili iu 30. mareija 1774. I. tudi izročili navedenim dedičem vse ostalino, to je po plačanih stroških i. t. d. ostanek vreden z gotovino vred 1595 golil. Masi pa Anton Janša ni doživel veselja, da I »I bil videl med svetom tudi svoj drugi umotvor, vendar to dragoceno delo ni prišlo pod zlo. Našel se je ua srečo ves.nemški rokopis iu dve leti po pisateljevi smrti ugledal beli dan pod naslovom: Des Anton Jauscha sel. sehr erfahrenen Bienen wirtlies und k. k. Lehrers der Bienenzucht zu Wien, hi nterlasseno vollständige Lehre von der Bienenzucht. IIorausgegebon und verleget von dessen Nachfolger iu seinem Lehramte Jos. Miinzherg Wien. Ta knjiga ima več podob. Posebnega spomina je vredna druga razkaznica, ki nam predočuje narisane take panje, kakoršne je rabil A. Janša sam, pa tudi navadne kranjske panje. Dalje vidiš tudi dva cela čebelnjaka različne velikosti, voz za prevažanje čebel in še več uličnih podob čebelarskega orodja in posodja. Kako so se čislali Janševi zapisani čebelarski nauki, razvidno je iz toga, da so jih umni možje po dvakrat, trikrat in po štirikrat ua novo pretiskali, prelagali na druge jezike ter dajali med ljudi iu to ne samo po višjem povelji, nego sami ob sebi. Vže dve leti po Janševi smrti, tedaj istega leta. ko je išla ua Dunaji .Miinz-bergova izdaja druge Janševe knjige, pretiskana je bila v (iradcu znana njegova knjižica z izvirnim napisom: .Abhandlung vom Schwärmen der H i en en.- Pa Janšev spis je poslovenil in pomnožil kranjski čebelar Peter Paul glavar. Prvo Janševo knjižico je pu zopet izdal leta 1807. I. Marlin Kuralt v Levovu. katero je nekoliko popravil. M. Kuralt bil je Janšev učenec. Druga Janševa knjiga prevedena bila je pa v češki jezik leto 1775. tudi po Kuraltii i. t. d. Ce si ponovim zdaj v mislili vse. kar smo čuli o popisanem znamenitem rojaku, če si ponovim vse njegove naštele veliko zasluge za čebelarstvo iu zuanslvo, smem trdili, da je bil naš Anton Janša ne samo prvi čebelar v vsem našem cesarstvu. nego „kralj čebelarski" v vsi Evropi. -r. Dva škodljivca čebelam. 1'ml mulo iliu'vi Bom cloliil iz učiteljsko knjižnice list. „Woinlaube," štev. 24. V prilogi lega lista, ki je. v prvi vrsti vinorojcc.ni namenjen, nahajajo se- večkrat prav zanimivi članki o čeholorcji. Naj omenim le, kaj sem v tem listu čital o če. lie I li i uši, klero gotovo vsak čebelar pozna, pa vsak vender ne ve, da ni res tako nedolžna, kakor se sploli o nji sodi. Oebelna uš (Hraula evoca) jo majhna, okrogla žuželka, tcmiiorujavc barv« ter je brez kril in brez oöij. Mesto ust. ima neka ščelimista sesala; nog ima šest, na kterili ima česlju podobne parkeljee. Naj raj i sedi čebeli na hrbtu. Svoje šeetiiiaste sesala zasadi čebeli v telo, ter ji sesa, enako drugim takim zajedam kri. Nokicra leta je lega mrčesa silno veliko, uektera lela pa gaje manj. Trolje imajo malokodaj uši, držijo se rajši delavk; največ pa jih imajo malice. To ravno je že marši ktcrcga čebelarja napotilo, da je mislil, da so to čisto nedolžne živaliee, drugači Iii jih čebele matici obrale. Ali skušnja drugače uči. /.upnik Hammer v Naiimburgu jo našel na <>ni sami matici 1*7 uši: osuažil jo je. pa v malo dneli jih je našel na nji zopet do H) minut posedol. Marijana našla ga je nekega dne, prišodši iz polja, celo pri panju na vrtu črovljariti. Ako dobijo slari „mojstri" mlade žene ali najdejo kak roj, postanejo popolnoma „norčavi", pravi star kmetski prigovor na Havarskem. To no sme iu ne more daljo trajati, previdela jo Marijana že davnej; mislila si je „najprej delo, potem zabava." Torej more biti konec tej stvari, sosedovega Franceka povabi k sobi in mu razloži kaj namerava storiti ter ga prosi naj jej pomaga izpeljati namen. Francok po noči zamaši izletnico in odnese panj na No-vak-ove senožeta, kjer ga je postavil med grmovje, kakor mu je v kazala Marjana. To jo bil namreč tisti rop, kateri je toliko krika napravil po vasi. (Vbolo so na senožotih „dobro letelo" in so pomnožile ImJji kakor pod črev-Ijarjevim oknom, Marijana pa, katera je sama polje opravljala, pazila je pridno na čebele in Francek — (on sam je razun črovljarice vedel, kdo je panj vkradel) — pomagal jej je roje loviti. Starega črevljarja pustila sta pa brez usmiljenja žalovati po vkra-ilcnih čebelah. Težko je bilo Marijani pri srcu ko opazi, da Miha le malo je, malo pije, po noči od žalosti spati ne more ter zdihnjo kakor da bi ]nil koga vmoril. Vedno je v strop gledal iu mislil kdo bi bil hudobni tat. Marijana mu je vočrat že bolela povedati kje so čebele pa premislila si je ter Mihu zašeptala „črcvljar naj ostane pri svojih kopitih". Nekega večera ko je črcvljar skozi okno zijal na mesto ker je nekdaj stal panj. reče mu Marijana: „Meni je sicer prav, da nij več čebel, vsaj si preveč delo zanemarjal". To je pa njega tako razjezilo, da bi jej bil kmalo pometal kopito v glavo. Štirideset let je bil že ž njo poročen a nikdar nij bil še tako hud. Urez več tednov so vaščaui pozvedeli kedo je črevljarju čebele vkradil. vsa vas se je smijala. le vbogi črcvljar nij nič o tem zvedel ničesa. kajti malo gluh je bil tudi že. Kar nekega dne koncem paše, zagleda na jutro, ko ravno vzame kopita in dreto v roko, pred oknom štiri panje, — polne čebel i medu in med njimi tudi vkradeni panj. Da bi bil to že kadaj kak tat storil, tega ni mogel zapopasti; nij vedel je resnica ali sanje. Včeraj pa pridna Marijana nij mogla več prikrivati resnice, ko je vidila. kako ga čebele razveseljujejo. Objel je staro Marijauo. stara je že kakih 65 let (natanko se no izve), in prosil jo je. naj inu odpusti, ker je bil oni večer tako hud, da bi jo bil kmalo nažgal z kopiti. Kaj bo neki Marijana drugo loto storila, ali bo zopet roje lovila? Ona upa, da bode z večjo množino panjev pojenjala črevljarjeva prevelika „norčavost" na čebele. Hog ve. ali se Marijana v slednji zavedi ne moti? j. n. Kako se sadje hrani? l>n sadje prav hranimo, moramo pazili ua lo Iu: 1. Sadje, ki mora biti toliko časa na drevu, doklor poslano popolnoma /.rolo, naj se skerbno potrga. 2. I'azi naj so. da so sadje ne rani. ali pa pritisne, kajti kje.r je vtis, je kmalo tudi gnjiloba. posebno pri sadji tenko gladko kože iu rahlega mesa. ;>. Pred. ko se sadje spravi \ zimske sli ram lie, se mora dobro obrisati iu poškodovano odstranili. 4. Jesensko sadje naj se pušča 2 tedna i hladni sobi: zimsko sadje pa naj se precej rez 2—3 dni spravi \ zimsko shrambe. 5. Spravlja naj so v zimsko shrambo, ko je suho vreme; mokro sadje se ne smo spravljati, ker to pospeši gujilobo. 0. Zimske shrambe morajo imeti vedno enakomerno temperaturo, uikedar mauj. nego 5". iu uikedar več, nego It»" If. Verb toga naj hod» suho in zračne.. 7. Vse stvari, ki dišijo po gujilobi ali trohnohi. kakor u. p. stare deske, nečista slama, naj se odstranijo. s. Sadje se no sine uikedar naložiti više, nego \ dve ali iri plaslo. in vodno tako. da pride muha navzdol, pecelj pa navzgor. l«o sadje trdega iu gostega mesa so lahko v več plast naloži. «J. Varuje naj se sadje miši in podgan. Spravlja naj se tedaj na polico, kamor miši ne morejo. Ako se spravlja na mize, naj se mizno noge /. gladkim oljnatim popirjeiu 1 '/„—*2 čevlja (48—lil centim.) visoko ali pa naj si- 2 čevlja (64 oenti-metrov) na nogah narodi ii palcev (15 centimetrov) širok kosikir »kolo in okolo nog tako. da je nekoliko navzdol obenijeii. Na tako oborožene noge ue morejo miši in podgano splezati. Posebno dober način, po katerem se /Jahtno sadje loliko do prihodnjega lota ohrani zdravo iu okusu», je sledeč: K» se je sadjo skerbno obralo, naj se najlepšo izbere, n. p. najlepša jabolka iu hruške. Ko so se začele nekoliko potiti, naj se dobro z robcem obrišejo iu vsak sad za se v bel tenek pivni papir zavije tako, da so konci popirja zavij» okolo peceljna: sadje so potem v sode ali pa skrinje, katerih stene so prevlečeno z debelim pivnim papiroiu, v plaste naloži tako, da pride pecelj navzgor, muha pa navzdol. Vrh vsake plasti naj se. potroši nekoliko čistili otrobov, pernatih plev, ali pa tudi stolčencga oglja tako, da so napolnijo vsi prazni prostori med poedi-niini koščki sadja. Te tvarine morajo biti se ve da suhe iu brez duha. Tudi suhi posek, biinjeve igle se laliko za to rabijo; posebno zadnje zaprečujejo mišim vhod do sadja. Ko se je zadnja plasia sadja naložila, pokrije se s kako zgorej omenjenih tvarin n. p. z debelim pivnim popirjem; sod ali škriuja so potem dobro z deskami zabye. Posoda pa se shrani v zimske shrambe ali pa se zakoplje 2-3 čevlje (63 centim.—1 meter) globoko v zemljo, da nemore zrak do nje. Posode, ki so v zemlji zakopane, se puščajo toliko časa v nji. dokler so sadje ne rabi. Ker no stoji tako sadje potom, ko se zopet vzame, iz zemlje, dolgo časa, je dobro, da se spravlja le v majhne posode; za porabo se vzame, kedar je potreba, le ona posoda iz zemlje. Ako so bile pa posode spravljeno v kako shrambo, potem treba posode vsaj vsakih 14 dni odpreti, in vse sadje preložiti. Pri tej priliki naj se odstrani vse gojilo sadje. t\ Kurult. Naši dopisi. /.- ČateSa 24. junija. O naših čebelarjih Vam hočem poročati o priliki: o sadjerejslvu povem naj le, da se. pri nas skoraj vsak kmet peča se sadjerejo, seveda bolj primitivno. Kadar je lelina ugodna pridela se pri nas obilo in tudi prav dobrega sadja. Zastran razstave Vam vošim dober vspeli. Na zdarl j/. KoHtnnjurica 28. juniju. Prodno začnem sporočati o tukajšnjem čebelarstvu iu sailjorejstvu, se Vam, gospod predsednik, v imeni k raj nega šolskega sveta prav loplii zahvalnjom za poslani panj iu drugo čebeljarsko orodje. I)a se že poprej zahvalil nisem, lizrok je la, ker sem želel Vam kaj o tukajšnjem čebelarstvu sporočati, pa zaradi vedno slabega vremena skoraj nisem imel kaj. Toraj oprostite, da sem zahvalo tako dolgo odlašal. Letošnja čebelarska letina bode spadala tukaj gotovo med najslabše, posebno, ako bo tudi jesenska paša taka. kakor je bila spomladmi. Drevje je za naše. čebele obevetolo skoraj brez koristi, travniki islo tako. Vedni vetrovi in deževje niso pustili čebel izletali: če so pa šle ua pašo. se dostikrat niso več vrnile. — Bojev je silno malo iu še ti so se jako radi skazili, ker so se mlade matice pri prašenji pognbile. Spomladi in to že meseca maja imeli so tukajšnji čebelarji zaradi lakote dovolj uirličev. Se. več jih pa bodo imeli poleti. Kostanj, ki tukaj posebno rojem najbolj v pomore, je obcvetel skoraj brez koristi čebelam; samo 2 dni so ua njim brale, oh čim bodo sedaj reve živele do ajde? Kdor ima kaj medu jim daje jesti, a kdor ga nima. jih pusti stradati in poginiti. Ko bi čchelarili po novem načinu, bi z holjimi panji pomagali slabim, a s starimi panji to ne gre. Čudno je, da se naši kmetje nikakor ne ogrejejo za nove panje. Jaz jim pri vsaki priliki razlagam in dejansko razkazujem prednosti novih panjev napram starim, pa vse. je zaman. Do zdej sem pridobil še le enega vnetega učenca, gospoda Aloj. (iača. mlajšega. Cpam pa. da mi bo ravno ta edini, ker ima res veselje do umnega čebelarstva, s časoma pridobil še drugih. • •d naših ljubih čebel Vam toraj nisem sporočal ničesar veselega. Zdaj Vam hočem še o tukašnjem sailjorejstvu kaj povedati. Letina za sadje ni kaj prida. Sliv. ki so tukaj najimenitnejši sadni pridelek je malo: črešenj je še precej in prav lepe so: le škoda, da se. nikamor ne izvažujejo. Hrušk in jabolk bo nekaj, pa tudi ne obilo. Pa kaj pravim, obilo, saj jih bili ne more, ker imamo premalo drevja. Pri tako vgodnih okoljščinali, kakor so tukaj, bi lahko kmetje tisuče za sadje potegnili, tako pa še desetakov ne dobijo. In kdo je kriv? Vnemarnost, zaspanost. Srce človeka boli, ko vitli velikanske pašnike, gole brez vsakega drevesca, po klerih živina strada iu silno vročino trpi, kader bi lahko rastlo vsakovrstno sadje. Tak pašnik imajo med drugim tudi ponosni Sentjernejčanji. Človek mora nehote mislili, ko lo lepo goličavo, v ravnini lik vasi ogleda, da njeni lastniki nimajo možgan. Ali pa. da živijo \ laki slogi, kakoršna je. med našimi kmeti navadna, da eden ilru/.cmu dobrega ne privošči. Služboval sem pred nekaj leti na Kočevskem. Pravijo, da so Kočevarji vnemami gospodarji: pa vender sem pri njih našel lepo navado, ktero I• i tudi Slovencem-, posebno Doljencem živo priporočal. V občini, kjer sem služboval so vsi pašniki, kar jih jo blizo vasi. zasajeni s raznim sadnim drevjem. Vsak. ki ima pravico do pašnika, sine nanj saditi drevje, kakor ga je volja. To drevje pa je poleni njegova lastnina, in ga za njim podedvajo tudi njegovi nasledniki. Ali ni to pametno iu vredno posnemanja? Ali nuj pri na» poskusi kdo tako storiti. stavim, da ne l>i drevesce stalo dve noči. (iospodje župani iu srenjski odliori Iti lahko tukaj veliko koristili: pa kaj. ker ni slogo. Se manj pa rosniene. ilohro voljo. Z a Vaš mali list je moj dopis žc malo predolg, naj ho to raj /a danes dovolj. /.. A/nuni. 1: /croviitcc 17. julija. V zadnji šle\ilki .Slovuuskega čebelarju iu sadje-rojca" čiial sem ..kako nastanejo panji /. Irotovkaini". Letošnja spomlad bila je zaradi \eilnega deževja čebelam jako uevgodna. 1'oselmo rojem „drujceiu" sc je večidel slaho godilo, kajti matice se niso moglo prašiti, lo je. one so se večidel pri prašen j i poguhile. kajii komaj se je pokazalo solnce se je \lil cro/. «elerl ure zopet dež in matic nij bili> nazaj. Nckulcri čeheJarji ilali so takiui rojem zalego dobrih panjev, a koliko je lakih čebelarjev? Kdor pa še s starim panjem čcheluri bo to zelo težko storil. Trotovih panjov bo lotos \sak čebelar gotovo več ali manj imel; preiskuje naj toraj vsak čebelar v fern mesecu prodno pelja čebele „na pašo" ali so panji v redu ali ne. Panji s trotovkami naj se brez usmiljenja podorejo iu mod naj se izeedi, čebele bodo našlo uže druge panje, linije je na pašo dajati močno panje, ter težke peljati nazaj, kakor slabo voziti na pašo iu oropano nazaj. Vsled slabega vremena jo letos sploh malo rojev. drag bode med in čebele, še dražje jih pa bodo čobolokupci plačevali na spomlad. Ako si bom namenil kaj čebel oddati ne mislim jih na čebelarskim semnju prodati, ker nam Ljubljančani ceno „diktirajo", prczimel jih bom raje iu prodal spomladi;— kdor bo plačal bolje, ta jih bo iinol. /. h Borovnice 10. julija. Čebele so bile do sedaj pri nas jako slabe. Zaradi slabega vremeua imamo komaj jedno tretjino roje\ in še te smo morali delj časa z medom preskrbovati. V teku jednega tedna popravile so se pa čebele čudovito dobro, kajii dobro pašo imajo na gozdu, torej imamo šc upanje, da bomo dobili še nekaj rojev. — Sadja bode letos pri nas malo, češpelj skoraj nič, a po družili krajih po Notranjskem sem pa \ide| češpljeva drevesa tako s plodi obložena, da kaj tacega ne pametvam. i<\ i'apier. Gospodarske raznoterosti. C. k r. minist e r s I v o kmetijstva poslalo je našemil društvu za razstavo eno srebrno iu eno bronasto medaljo. Naše čast. gospodo ude prosimo, ako bi nam večkrat blagovolili poročati o čebelarskih in sadjerejskih razmerah posameznih krajev. Danamjej številki je med inserati pridjana- vstopnica za razstavo v Lesnih od. 17. do 'J-l. avgusta. Vstopnico naj vsaki ud od.st.riie, nanjo svoje ime vpiše in pri vstopu vrutarju mesto plačila odda. Brez taka vstopnice mora vsahdnr kr. vstopnine plačati.. Prihodnja številka ,Slovenskega čebelarja iu sadjorejca" izide zaradi razstavo uže X. d n e avgusta. -K- I.isliiicn uredništvu. Viem goH|>u(i>jm dopisnikom izrekam» prisrčno hvalo! Odgovorni uradnik Anion Klein. — Jzdajatolj Jnnoz Modic, društveni predsednik. Laatnlna ,(>linliir-!kui;a In Mi4jarnJol«¥* driiHvn «a Kraujakii". • Natl.iniln Kli-ln In Koran vJ.julilj:uii