TEKSTILEC GLASILO n F 1 0 M Mur flNV KOLEKTIVA TEKSTILI NJfcéL S KRANJ Leto XXII vTJ •*' Kreni S Marec 1981 Kaj planiramo v letu 1981 Na podlagi 18. in 47. čl. zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ul. SFRJ 6/76) ter 56. čl. samoupravnega sporazuma o temeljih plana delovne organizacije Tekstilna industrija »Tekstilindus« Kranj za obdobje 1981 —1985 sklepajo spodaj navedeni udeleženci naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM o izvajanju srednjeročnega načrta za obdobje 1981 — 1985 v letu 1981 1. SPLOŠNE DOLOČBE Izhajajoč iz temeljev sistema družbenega planiranja in z namenom zagotavljanja družbeno-ekonomske kontrole razvoja in vsklajevanja odnosov v tekočem poslovanju določajo Temeljne organizacije združenega dela Predilnica. Tkalnica. Plemenitilnica, Prehrana in oddih ter Delovna skupnost Skupne službe (v nadaljnem besedilu: udeleženci sporazuma) osnovne postavke letnega gospodarskega načrta za leto 1981. Podpisnice sporazuma si s tem gospodarskim načrtom zastavljajo naslednje cilje: — nadaljnjo izgradnjo organizacijskih in samoupravnih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu, — zboljšanje življenjskih pogojev in zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev, — dvig proizvodnje na višjo kakovostno raven in povečanje dohodka z večanjem proizvodnosti, gospodarnosti in donosnosti poslovanja. — ustvaritev pogojev gospodarjenja. s katerimi se zagotavlja uravnoteženost, stabilnost in optimalnost poslovanja vseh temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote. Doseganje teh ciljev se bo zagotavljalo z — izpopolnjevanjem organizacije dela. — izpopolnjevanjem proizvodnega programa in uvajanjem novih izdelkov, — ohranjanjem obstoječega tržišča in iskanjem novih tržišč. — optimalnim koriščenjem proizvodnih zmogljivosti. Zaradi smotrnega upravljanja svojega dela, družbenih sredstev in dohodka, bodo podpisnice sporazuma stalno spremljale in ocenjevale svoje dosežke preko določenih razmerij med učinki, stroški in vloženim delom, ter jih primerjale s svojimi dosežki v predhodnem obdobju, s sprejetim načrtom in z dosežki drugih sorodnih organizacij. 2. DELAVCI V letu 1981 je predvideno naslednje število zaposlenih delavcev: TOZD — enota po spisku po vkalkuli-ranih urah TOZD Predilnica 455 440 TOZD Tkalnica 315 — Tkalnica 1 470 — Tkalnica 2 785 745 TOZD Plemenitilnica 370 — Plemenitilnica 1 104 — Plemenitilnica 2 41 — Gravura 515 500 DS Skupne službe 510 540 Skupaj 2.265 2.225 TOZD Prehrana in oddih 45 45 DELOVNA ORGANIZACIJA 2.310 2.270 Boljše izkoriščanje delovnega časa z zaostritvijo delovne discipline bo ena glavnih nalog, ki bo z večjo storilnostjo omogočila doseganje zastavljenih ciljev. .3. IZOBRAŽEVANJE Za boljše usposabljanje delavcev, ki naj pripomore k uspešnemu uresničevanju dogovorjenih nalog in začrtanih ciljev, se predvideva naslednje vrste in stroške izobraževanja: Vrsta izobraževanja Število ljudi Stroški v 000 din Štipendije 51 530 Poklicna šola v del. organizaciji 17 90 Šola za odrasle izven del. organiz. 70 221 Poučevanje del in nalog 268 448 Tečaji in seminarji v del. organiz. 235 8 Tečaji in seminarji izven del. org. 104 244 Družbeno-ekonomsko in politično izobr. 160 20 Izpitni stroški izobraževanja v del. org. 34 Izdelovanje programov, profilov, analiz 70 Ostali stroški izobraževanja 35 SKUPAJ 905 1700 Poleg navedenih sredstev za neposredno izobraževanje bodo delavci namenili za štipendiranje po sporazumu še dodatnih 1.815.000 din (Nadaljevanje na 2. strani) Còcaye óodeLcwke! Ob &CL&am ptciznlku teatri i&ktena in t&pL& ce&titama. Kaj planiramo v letu 1981 (Nadaljevanje s 1. strani) 4. GOSPODARSKE NALOŽBE Vrednost načrtovanih vlaganj v osnovna sredstva je v 000 din takale: Nosilec — naložba Neposredni Za družb. Skupno namen sredstva TU/D TOZD Predilnica — prstančni stroji (8) 14.400 — raztezalniki(3) 3JOO — transformatorska postaja 4.000 21.500 8.500 30.000 TOZD Tkalnica — privezovalni stroj 400 — klimatska naprava 4.000 4.400 13.500 17.900 TOZD Plemenitilnica — kosmatilna stroja 5.000 — barvalni aparat za prejo 4.000 — šivalni stroji (3) 250 — kompresorska postaja 1.000 ROSIT 11.850 22.100 Združena sredstva — toplarna (del za 1. 1981) 28.000 — stružnica 850 — ostala manjša oprema 5.000 33.850 - - Skupaj 70.000 - 70.000 TOZD Prehrana in oddih — oprema za kuhinjo in jedilnico v Novigradu 450 — 450 DELOVNA ORGANIZACIJA 70.450 - 70.450 5 STANOVANJSKA GRADNJA Za pridobitev novih stanovanj se v letu 1981 namenjajo naslednja združena sredstva delovne organizacije: Namembnost Površina Število Delež DO kv. m enot v 000 din Nakup najemnih stanovanj — dvosobna 64 11 2.350 — enosobna 45 10 1.500 — garsonjere 28 7 650 skupaj 28 4.500 Posojila za nakup v etažni lastnini 6 1.500 Soudeležba drugim OZD 5 2.000 Posojila za individualno gradnj O 30 2.500 Vezava sredstev v banki 1.500 Skupno 69 12.000 6. PROIZVODNJA Količinski obseg proizvodnje se po predhodnih vsklajevanjih sporazumno določa glede na — možnosti prodaje skupnih izdelkov, — razpoložljive zmogljivosti in predvideno oskrbo z reprodukcijskim materialom, — donosnost posameznih izdelkov, — primeren poslovni izid z zagotovitvijo normalnega poslo- vanjp \ ,, • • ".. Posamezne temeljne organizacije se obvezujejo izdelati naslednje količine izdelkov, kj se bodo medsebojno uravnavale z mesečnimi operativnimi plani tja-ösnovi dispozicij: - ■. TOZD — skupina izdelkov 'Merska enota Količina TOZD Predilnica — bomb. česana preja tona 642,7 — bomb. mikana preja tona 1.120,2 — sin tet. preja v meš. tona 806,6 — stan. preja in v meš. tona 604,5 skupno preja ef. tona 3.174,0 baz. tona 5.530,0 popr. tex 20.11 TOZD Tkalnica — tkan. iz bombažnih vi. 000 m 13.760 — tkan. iz kemičnih vi. 000 m 9.840 skupno tkanine 000 m2 23.600 000 m 25.860 mio. vot. 61.605 popr. gost. vot./cm 26,10 TOZD Plemenitilnica tisk — rolo — roto — film 000 m 000 m 000 m 10.840 5.500 900 skupaj tiskane 000 m 17.240 pisano tkane 000 m 2.630 barvane 000 m 3.240 bele 000 m 410 surove 000 m 80 skupno tkanine 000 m2 23.600 000 m 23.570 popr. Sir. cm 99.90 DS Skupne službe — para — elektr. energija tona 230.000 MWh 11.700 Načrtovana proizvodnja tkanin je po skupnem obsegu nekaj nižja od dosežene v letu 1980 zaradi izčrpanja zalog surovih tkanin in zahtevnejšega izbora z nadaljnjim drobljenjem naročil. Naloga vseh udeležencev sporazuma je, da z izboljšanjem organizacije dela in večjim izkoriščanjem zmogljivosti izgotovijo dogovorjene količine izdelkov v zahtevanih rokih in po možnosti še presežejo načrtovane obveznosti, hkrati pa poboljšajo kakovost. 7. POSLOVNI IZID OBLIKOVANJE CELOTNEGA PRIHODKA S prodajo tkanin bo delovna organizacija dosegla naslednji celotni prihodek: a) iz tekoče proizvodnje - domači trg 18,600.000 m 1.200,000.000 din - izvoz____________________5,000.000 m 162,000.000 din skupaj 23,600.000 m 1.362,000.000 din b) iz zalog — domači trg 6000.000 m 28,000.000 din Skupno 24,200.000 m 1.390,000.000 din TOZD Prehrana in oddih bo s prodajo svojih proizvodov in storitev ter trgovskega blaga dosegla celotni prihodek v vrednosti 29,000.000 din, tako da bo znašal celotni prihodek delovne organizacije v konsolidirani obliki skupaj 1.419,000.000 din. Od skupne prodaje je namenjenih za izvoz po količini 20,7 % in po vrednosti 11,7 % tkanin. Po predvidenem obsegu proizvodnje in prodaje ne bi smele zaloge gotovih tkanin ob koncu leta presegati 3,600.000 m, prizadevati pa se je treba, da bodo one znatno manjše. DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA Pridobivanje dohodka in s tem oblikovanje celotnega prihodka temeljnih organizacij združenega dela osnovne dejavnosti — Predilnica, Tkalnica, Plemenitilnica — temelji po določilih Samoupravnega sporazuma o urejanju medsebojnih razmerij pri skupnem ustvarjanju dohodka na deležu pri skupnem prihodku, dočim TOZD Prehrana in oddih oblikuje prihodek in dohodek samostojno na osnovi realizacije svojih proizvodov in storitev. Delovna skupnost Skupne službe pridobiva dohodek s svobodno menjavo dela kot delež iz dohodka temeljnih organizacij osnovne dejavnosti. Program del in nalog Delovne skupnosti se določi sporazumno s temeljnimi organizacijami, za katere skupnost opravlja te posle. Upoštevajoč prednja načela in izhajajoč iz predvidenega celotnega prihodka na ravni delovne organizacije načrtujejo udeleženci sporazuma takole razdelitev celotnega prihodka in dohodka v 000 din: ... ... .___. ...__„ (Nadaljevanje na 4. strani) TOZD Predilnica TOZD Tkalnica TOZD Plemenit. SKUPNO osn.TOZD DS Skupne sl ~T~ 2 3 4 § CELOTNI PRIHODEK 494.000 377.000 519.000 1390.000 144. ,5oo Material 249.8I0 41.350 169.240 46o.4oo Energija 30.780 28.640 7o.48o I29.900 Proizvodne storitve 11.350 11.230 17.820 4o.4oo Neproizvodne storitve I.530 2.620 1.950 6. loo Razni osebni izdatki 33o 56o 41o I.300 Razni ostali stroški 6.600 II.800 9.000 27.400 Amortizacija 14.100 16.800 18.600 49.500 POSLOVNI STROŠKI 314.500 113.000 287.500 715.000 DOHODEK I79.500 264.000 231.500 675.000 144, .500 Prisp.za izobraževalne skupnosti 2.590 3.800 3.34o 9.730 2, .080 Prisp.za raziskovalne skupnosti 7oo l.o4o 9oo 2.640 57o Prisp.za zdravstveno skupnost 5.560 9.520 7.030 22.Ilo 9. ■ o2o Prisp.za star.zavar.kmetov 35o 610 450 1.410 58o Dod.prisp.za invai.-pokojn.zav. 5I0 87o 64o 2.o2o 82o Pos.prisp.za invai.-pokojn.zav. 2.430 I.430 I.600 5.46o Prisp.za zaposlovanje I60 28o 2I0 65o 27o Republ.davek iz dohodka 3.390 4.860 4.44o 12.690 230 Vodni prispevek 2.550 2.580 5.I50 I0.280 430 Prisp.za požarno varnost 3oo 5I0 38o I.190 48o Prisp.in članarine združevanja 33o 37o 36o I.060 Prisp.za SLO in DS 9o 150 Ilo 35o 150 Prisp.za gradnjo zaklonišč 4o 3o 3o loo Kazni, takse in sodni stroški 2o 2o 4o 80 2o Zavarovalne premije 3.000 l.loo l.loo 5.200 Stroški bančnih storitev 4oo loo loo 600 Stroški plačilnega prometa 28o 22o 3oo 800 150 Prisp.za mestno zemljišče 98o I.520 1.140 3.64o 8I0 Prisp.za solidarnost 2o 3o 3o 80 lo Prisp.za komunalno dejavnost 6I0 l.o5o 78o 2.44o 1, .000 Prisp.za ŽTP 2.000 2.700 3.800 8.500 Prisp.za SISEOT 14o lo 7o 22o Nagrade vajencem - - - 600 Nagrade dijakom in študentom 2o 2o 80 12o 80 Štipendiranje po sporazumu 32o 54o 4oo 1.26o 52o Štipendiranje dijakov in študentov - - - - 600 Stanovanjski prispevek-solid. I.270 2.170 I.600 5-o4o 2, .060 Prisp.za skupne potrebe KS I60 27o 2oo 63o 26o Obresti za posojila 2.600 2.600 9.800 I5.000 Razne ostale obveznosti lo lo lo 3o Del dohodka za DS Skupne službe 38.430 56.510 49.560 I44.500 DEL DOHODKA ZA SPLOŠNE IN SKUPNE POTREBE TER OSTALE OBVEZNOSTI 69.260 94.920 93.650 257.830 2o .74o ČISTI DOHODEK llo.24o 169.080 137.850 417.170 123 .76o Osebni dohodki 63.3oo 108.600 8o.2oo 252.loo lo2 • 9oo Rezervni sklad 4.490 6.600 5.790 16.880 Invest.v komunalne objekte 2.240 3.300 2.9oo 8.44o Združ.za energ.,ceste in luke 2.490 2.290 2.630 7.410 Posojilo za manj razvite 5.730 3.390 3.780 12.900 Del sklada za lastne potrebe 16.190 17.700 23.820 57.7I0 Poslovni sklad 26.650 26.680 33.130 86.460 Stan.prispevek-vzajemnost l.o9o 1.870 I.380 4.340 1 .77o Invest.v družbene objekte 53o 9I0 67 0 2.Ilo 87 0 Intervencije v kmetijstvu 19o 33o 24o 76o 3I0 Stan.prispevek-lastne potrebe 4.430 7.600 5.620 17.650 7 ,2oo Ostali nameni 9.560 16.490 lo.82o 36.870 lo .710 Sklad skupne porabe 15.800 27.200 18.730 61.730 2o • 00 cr> 0 (Nadaljevanje s 3. strani) CELOTNI PRIHODEK Material Energija Proizvodne storitve Neproizvodne storitve Razni osebni izdatki Razni ostali stroški Amortizacija POSLOVNI STROŠKI DOHODEK Prisp.za izobraževalne skupnosti Prisp.za raziskovalne skupnosti Prisp.za zdravstveno skupnost Prisp.za star.zavar.kmetov Dod.prisp.za invai.-pokojn.zav. Pos.prisp.za invai.-pokojn.zav. Prisp.za zaposlovanje Republ.davek iz dohodka Vodni prispevek Prisp.za požarno varnost Prisp.in članarine združevanja Prisp.za SLO in DS Prisp.za gradnjo zaklonišč Kazni, takse in sodni stroški Zavarovalne premije Stroški bančnih storitev Stroški plačilnega prometa Prisp.za mestno zemljišče Prisp.za solidarnost Prisp.za komunalno dejavnost Prisp.za ŽTP Prisp.za SISEOT Nagrade vajencem Nagrade dijakom in študentom Štipendiranje po sporazumu Štipendiranje dijakov in študentov Stanovanjski prispevek-solid. Prisp.za skupne potrebe KS Obresti za posojila Razne ostale obveznosti Del dohodka za DS Skupne službe DEL DOHODKA ZA SPLOŠNE IN SKUPNE POTREBE TER OSTALE OBVEZNOSTI ČISTI DOHODEK Osebni dohodki Rezervni sklad Invest.v komunalne objekte Združ.za energ., ceste in luke Posojilo za manj razvite Del sklada za lastne potrebe Poslovni sklad Stan.prispevek-vzajemnost Invest.v družbene objekte Intervencije v kmetijstvu Stan.prispevek-lastne potrebe Ostali nameni Sklad skupne porabe S k u P a j —mzz Prehrana in oddih Delovna organizacija bruto konsolid. bruto konsolid. 6 7 8 ~T~ lo 1534-.5oo 1390.000 29.000 1563.500 1419.000 460.4-00 46o.4oo I4.500 474.900 474.900 129.900 129.900 5oo 130.4oo 130.400 4-0.4-00 4o.4oo 800 41.200 41.200 6.I00 6.loo 7oo 6.800 6.800 I.300 I.300 loo 1.4oo 1.4oo 27.4-00 27.400 2oo 27.600 27.600 49.500 49.500 1.2oo 50.700 50.700 715.000 715.000 I8.000 733.000 733.000 8I9.500 675.000 11.000 830.500 686.000 II.8I0 II.8I0 250 I2.060 12.060 3.2I0 3.2I0 41 3*251 3.25I 3I.I30 31.130 60 5 .3&’.735 31.735 1.990 1.990 4o 2.030 2.o3o 2.840 2.84o 55 2.895 2.895 5.460 5.460 7o 5.530 5.530 92o 92o 18 938 938 12.920 12.920 60 12.980 12.980 I0.7I0 I0.7I0 - I0.7I0 I0.7I0 1.670 1.670 32 1.7o2 I.702 I.060 I.060 42 I.I02 I.I02 5oo 5oo lo 5I0 5I0 loo loo - loo loo loo loo - loo loo 5.200 5*2oo 60 5.260 5.260 600 600 - 600 600 950 95o 4o 99o 99o 4.450 4.450 80 4.530 4.530 90 9o 12 lo2 lo2 S k u P a j TU Zìi) Prehrana in oddih Delovna organizacija bruto konsolid. bruto konsolid. 6 7 8 9 lo 3.44o 3.440 37o 3.8I0 3.8I0 8.500 8.500 14o 8.640 8.640 22o 22o - 22o 22o 600 600 - 600 600 2oo 2oo - 2oo 2oo I.780 I.780 35 1.815 I.8I5 600 600 - 600 600 7.loo 7.loo 14o 7.24o 7.240 89o 89o - 89o 89o 15.000 15.000 15.000 15.000 3o 3o - 3o 3o 144.500 — — 144.500 - 278.570 I34.070 2iloo 28o.670 136.170 54-0.930 54o.93o 8.900 549.830 54-9.830 355*000 355*000 7.000 362.000 562.000 16.880 16.880 28o I7.I60 I7.I60 8.44o 8.44o loo 8.540 8.540 7.4I0 7.410 5o 7.46o 7.46o 12.900 12.900 4o 12.940 12.940 57.7I0 57.7I0 430 58.140 58.140 86.460 86.460 62o 87.080 87.080 6.Ilo 6.Ilo 12o 6.230 6.230 2.980 2.980 60 3.o4o 3.o4o l.o7o l.o7o 2o l.o9o l.o9o 24.850 24.850 49o 25.34-0 25.34-0 47.580 47.580 3I0 47.890 47.890 82.590 82.59o l.ooo 83-590 83.590 Udeleženci sporazuma se obvezujejo, da bodo pri razporejanju dohodka in čistega dohodka izhajali iz načela izpolnjevanja zakonskih obveznosti ter zagotavljanja potrebne akumulacije za razširjanje materialne osnove dela v skladu z določbami resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije v letu 1981 oziroma resolucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 ter v skladu z določbami srednjeročnega načrta razvoja delovne organizacije, družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Da bi se okrepila materialna osnova združenega dela in dosegli skladnejši odnosi v reprodukciji, se podpisnice sporazuma obvezujejo pri razporejanju ustvarjenega dohodka in oblikovanju sredstev za osebne dohodke ravnati tako, da bo delež sredstev, ki se iz čistega dohodka oblikuje za razširitev materialne osnove dela, rastel hitreje od rasti osebnih dohodkov ter da bo rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo počasnejša od rasti dohodka. Prednja razdelitev v celoti upošteva vsa ta načela. Delitev dohodka je izvedena v skladu z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981. po katerem rast sredstev za osebne dohodke praviloma zaostaja za 5 % za rastjo dohodka, sredstva, razporejena za namene skupne porabe pa prav tako rastejo počasneje od rasti dohodka — pri čemer se izplačila za namene skupne porabe na zaposlenega ne povečajo za več kot 18 % v primerjavi z letom 1980. Tako se v primerjava z rezultati v letu 1980 v delovni organizaciji načrtuje za leto 1981 porast dohodka za 34%, porast čistega dohodka za 24,2 %, porast sredstev za osebne dohodke za 21,7 % in porast sklada skupne porabe brez stanovanjskega prispevka za 17.— %. Delavci Delovne skupnosti Skupne službe zagotavljajo v soglasju z delavci temeljnih organizacij, za katere opravljajo storitve, da bodo njihovi osebni dohodki odvisni od prispevka, ki ga bodo s svojim delom dali k ustvarjanju dohodka temeljnih organizacij ter da bodo sredstva za osebne dohodke delavcev v Delovni skupnosti rastla v skladu z osnovami in merili, dogovorjenimi v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter v tem sporazumu. vendar največ v sorazmerju z rastjo sredstev za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizacijah. Delavci vseh temeljnih organizacij in Delovne skupnosti so sporazumni, da bodo dosledno spoštovali navedena načela o delitvi dohodka in se s tem obvezujejo, da bodo skupno s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami med letom stalno preverjali izvajanje teh načel, ki morajo biti dokončno uresničena na ravni delovne organizacije do sprejema zaključnega računa. KAZALCI REZULTATOV DELA Načrtovani rezultati dela delavcev se odražajo v naslednjih kazalcih: TOZD TOZD TOZD Kazalec Predil- Tkal- Plemeni- nica niča tilnica 1. Dohodek na delavca 2. Dohodek v primerjavi 000 din 408.0 354.4 463.0 53.8 s popr. uporab, sredstvi % 48.5 94.3 3. Čisti dohodek na delavca 4. Akumulacija v primerjavi 000 din 250.5 227.0 275.7 z dohodkom 5. Akumulacija v primerjavi % 1 17.3 12.6 16.8 s čistim dohodkom % 28.2 19.7 28.2 6. Akumulacija v primerjavi s popr. uporab, sredstvi 7. Os. dohodki in sredstva % 8.4 11.9 9.1 sk. porabe na delavca 8. Čisti osebni dohodki 000 din 179.8 182.3 197.9 na delavca 000 din 105.2 106.6 117.2 Skupaj TOZD Delovna Kazalec osn. dej. Prehrana organizacija konsolid. in oddih konsolid. 1. Dohodek na delavca 2. Dohodek v primerjavi 000 din 303.4 244.4 302.2 s popr. uporab, sredstvi % 62.5 45.8 62.1 3. Čisti dohodek na delavca 4. Akumulacija v primerjavi 000 din 243.1 197.8 242.2 z dohodkom 5. Akumulacija v primerjavi % 15.3 8.2 15.2 s čistim dohodkom % 19.1 10.1 19.0 6. Akumulacija v primerjavi s popr. uporab, sredstvi 7. Os. dohodki in sredstva % 9.6 3.8 9.4 sk. porabe na delavca 8. Čisti osebni dohodki 000 din 196.7 177.8 196.3 na delavca 000 din 116.6 113.3 116.6 Dopisujte v glasilo 8 ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA Uvoz V letu 1981 se predvideva po posameznih področjih naslednji obseg uvoza v 000 $: TOZD Zahodne države Države v raz. Skupaj konvert. Vzhodne države SKUPNO TOZD Predilnica — material in štor. 620 3.100 3.720 4.600 8.320 — oprema 260 - 260 260 skupaj 880 3.100 3.980 4.600 8.580 TOZD Tkalnica — material in štor. 300 — 300 — 300 — oprema 470 - 470 32 502 skupaj 770 - 770 32 802 TOZD Plemenitilnica — material in štor. 3.260 — 3.260 198 3.458 — oprema 560 - 560 - 560 skupaj 3.820 - 3.820 198 4.018 DELOVNA ORGANIZACIJA — material in štor. 4.180 3.100 7.280 4.798 12.078 — oprema 1.290 - 1.290 32 1.322 skupaj 5.470 3.100 8.570 4.830 13.400 Izvoz Načrtovana vrednost izvoza gotovih tkanin je v 000 $ takale: Zahodne države 3.800 Države v razvoju ________________1.000 Skupaj konvertibilne 4.800 Vzhodne države 600 SKUPNO 5.400 Kljub temu, da se v primerjavi s predhodnim letom izboljšuje devizni učinek zunanjetrgovinske menjave, bo treba za nemoteno obratovanje, ki je odvisno od uvoza reprodukcijskega materiala, zagotoviti dodatna konvertibilna devizna sredstva. V ta namen se bodo morala pojačati prizadevanja za — povečanje izvoza nad načrtovanim obsegom. — zmanjševanje konvertibilnega uvoza zlasti z večjo uporabo materiala iz domačih virov, oziroma iz uvoza s klirinškega področja, — pridobivanje deviznih sredstev od kupcev naših tkanin, ki jih predelujejo za izvoz, — druge možne devizne prelive. 9 KONČNE DOLOČBE V okviru prizadevanj za izvajanje politike gospodarske ustalitve sprejemajo vsi udeleženci sporazuma svoje akcijske programe z ukrepi za boljše gospodarjenje v letu 1981, s katerimi se zagotovi predvsem vsestransko varčevanje z zmanjševanjem poslovnih stroškov, skrajno štednjo pri uporabi energije, boljše izkoriščanje delovnega časa, smotrnejšo uporabo sredstey v vseh oblikah, izboljšanje kakovosti izdelkov in večje izkoriščanje notranjih rezerv. Delavski sveti udeležencev sporazuma so odgovorni za uresničevanje načrta in za izpolnjevanje obveznosti, prevzetih s tem sporazumom. Delavski sveti so dolžni redno spremljati, analizirati in ocenjevati izpolnjevanje gospodarskega načrta ter ostalih obveznosti tega sporazuma ter po potrebi sprejemati ukrepe za njihovo izvrševanje. Če bi se z analizo ugotovilo, da se načrt ne more izpolniti ali da so se bistveno spremenili pogoji ali elementi, na podlagi katerih je načrt sestavljen, se pristopi k spremembi ali dopolnitvi načrta oz. sporazuma. Ta sporazum stopi v veljavo, ko ga po sprejemu na zborih delavcev podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev sporazuma. Sporazum se uporablja vse leto 1981. Podpisnice sporazuma: TOZD Predilnica TOZD Tkalnica TOZD Plemenitilnica TOZD Prehrana in oddih Delovna skupnost skupne službe ' "N Predstavljamo vam ob 8. marcu, dnevu žena V_______________________________________________y Draksler Ana je tkalka v tkalnici II. Za njo je 20 let dela v Tekstilindusu. Je mati štirih otrok — treh sinov v starosti 15, 13 in 2 let ter hčerke 12 let. Doma je iz Mavčič, v službo se vozi z avtobusom. Kako izgle-da njen delovni dan, predvsem kot matere in gospodinje? Nasmejana dobre volje in povsem preprosto je pripovedovala: »Doma imamo majhno kmetijo, v hlevu pa 6 glav živine. Oba z možem sva zaposlena. Moj delavnik se začne zjutraj ob štirih, ker moram najprej postoriti vse v hlevu, pripraviti še kaj za otroke in pohiteti v službo. Po končanem delu skuham najprej kosilo — včasih pripravim kaj že prejšnji dan, da sem hitreje gotova, potem pa me čaka še vse ostalo gospodinjsko delo in pa kmetija. Kako zmorem vas zanima? Seveda nisem za vse sama, pri delu mi pomaga mož in pa otroci. Še dobro, da imamo to kmetijo, saj bi drugače težko živeli samo od najinih osebnih dohodkov. Starejši trije otroci so že kar pridni v šoli, malega pa varujemo v »izmenah«, saj je običajno vedno kdo doma, če pa pride teden, ko smo dopoldne vsi zdoma, pa ga popazi soseda. Prav nič ne pogrešam in srečna sem ob moji družini, samo to si želim, da bi ostala zdrava!« Martinjak Marija dela v adjustimici obrata I in je 16 let zaposlena v Tekstilindusu. Tudi Marija je ena tistih redkih, ki s skromnimi dohodki skrbi za številno družino, je namreč mati štirih otrok, mož pa ji je trenutno nezaposlen, ker je na prestajanju zaporne kazni zaradi prometne nesreče. Najstarejši fant (16 let) obiskuje srednjo tehnično tekstilno šolo — kemijski odsek, potem ima dve hčerki v starosti 13 in 8 let, najmlajši fantek v starosti 5 let pa hodi vsak dan v vrtec. »Vse bi še šlo — pravi Marija, saj sem že od nekdaj vajena skromno živeti. Z možem sva si tudi zgradila hišo — toliko pač, da smo se lahko vselili. Trenutno pa sem res v zelo težkem položaju, da včasih ne vem, kaj naj napravim!« Arh Slavka opravlja delo »ocenjevanje in čiščenje blaga« v tkalnici II, kjer je zaposlena že 18 let. Tudi njen mož je zaposlen v Tekstilindusu. Slavka je mati 4 otrok: hčerke v starosti 9 let, dvojčkov — fantov v starosti 8 let, najmlajši — tudi sin pa je star 2 leti. Tudi ona ima dva delavnika — enega v službi, drugega — še težjega, doma. Seveda vsega ne zmore sama, delo doma si z možem porazdelita, prav tako tudi varstvo najmlajšega, ker delata na različnih izmenah. Z možem sta si zgradila hišo, vendar pa le toliko, da so se lahko vselili. »Ob tako številni družini je treba paziti na vask dinar, še posebej, če je vmes gradnja!«, je zaključila Slavka. Dragoljič Drenka je snovalka v tkalnici I, doma iz Bosne. V Kranj je prišla pred 12 leti, po enem letu se je zaposlila v Tekstilindusu. Ker je bila pridna in spretna, so jo poslali na prakso v Beti Metlika, kjer se je priučila za delo v pletilnici. V pletilni« — novem oddelku tkalnice je potem delala tri leta, po ukinitvi pletilnice pa je postala snovalka, kjer dela še danes. Je sicer poročena, vendar pa sama skrbi za dva otroka, v starosti 5 in 2 leti. Mož jo je zapustil in odšel neznano kam. Stanuje v baraki Komunalnega podjetja v Struževem, kjer ima majhno sobo in kuhinjo, stranišče pa je v baraki skupno. Vse bi še šlo, če stanovanje ne bi bilo tudi vlažno, saj ji mlajši otrok zaradi tega boluje za kroničnim bronhitisom. »Nad ničemer se ne pritožujem, v obratu imajo veliko razumevanje do mene, saj so mi omogočili, da lahko delam samo na dopoldanski izmeni. Osnovna organizacija sindikata mi je na predlog socialne delavke celo omogočila enotedensko bivanje v Novigradu z otrokom, ki je bolan. Moj največji problem je samo stanovanje. Imam sicer vloženo prošnjo, vendar ne vem, kdaj bom prišla na vrsto. Zjutraj vstajam že ob štirih, da pripravim vse za otroka in ju peljem v vrtec. Od Struževega pa do vrtca, trgovine, zdravstvenega doma — pa je povsod daleč. Res. ničesar drugega si ne želim — samo stanovanje!« Dragosavljevič Olga je kontrolorka križnih navitkov v predilnici. Pri nas je zaposlena od 1960. leta dalje. Najprej je delala 15 let na previ-jalnih strojih, potem pa je zbolela in bila prestavljena na delo, ki ga sedaj opravlja. Tudi Olga je mati treh otrok, vdova po možu, ki ji je umrl 1966. leta. Ostala je sama in se posvetila vzgoji otrok. Naj- starejši fant ima 20 let in je trenutno že pri vojakih, drugi, ki ima 18 let, se šola v vojaški šoli v Banja Luki, 15-letna hčerka pa je odličnjakinja v šoli in namerava študirati za zdravnico. »Težko mi je bilo sami s tremi otroki, vsa leta sem se morala marsičemu odpovedovati, vendar danes mi ni žal — vsi so izredno pridni v šoli in to mi pomeni največ! « Blaznik Darinka je ena starejših tkalk v obratu I. V Tekstilindusu že 30 let dela na tkalskih strojih, od tega je delala 11 let na 3 izmene. »Ni več veliko tkalk s tolikšno delovno dobo, saj se dobro ve, kako naporno delo je to za žensko. Menim, da bi morale biti za tako delo bolje plačane. Pred mano je še 5 let delovne dobe in upam, da bom do konca vzdržala na tem delovnem mestu — če bo le zdravje v redu!« Justin Ivanka dela v pre-vijalnici predilnice. Pri nas je zaposlena že 20 let. Je mati samohranilka in ima 15 let staro hčerko. Najprej je delala 8 let v tkalnici, potem pa je morala zaradi rojstva hčerke prenehati s 3-izmenskim delom in se je zaposlila v predilnici. Leta 1975 je dobila od Tekstilindusa enosobno stanovanje na Planini. Hčerka zaključuje osemletko in bo nadaljevala šolanje na poklicni šoli. Lambergar-Knific Marija je vodja čistilnice blaga v tkalnici IL V Tekstilindusu se je zaposlila leta 1960 kot tekstilni tehnik najprej v tkalnici obrata I, potem je bila krajši čas v predilnici, od 1962 do 1976 leta v kontrolnem sektorju in zdaj v tkalnici II. Njeni sodelavci, katerih oddelek vodi, jo poznajo pod imenom »majstorica Lota«. Njena življenjska pot ji ni bila postlana z rožicami, saj je pred petimi leti ostala vdova s tremi otroki. Starejša hčerka je v šestnajstem letu in obiskuje I. letnik srednje tehnične tekstilne šole, doma pa ima še dva fanta v starosti 6 in 5 let. O Loti bi se dalo veliko napisati, pa tega ni potrebno. Ce vprašaš njene sodelavce, kaj menijo o Loti, brez izjem povedo: »Lota je naša najboljša majstorica. V sili poprime za vsako delo, prav zato pa jo tudi spoštujemo, še posebej, ker za vsakega izmed nas najde razumevanje, toplo besedo in tovariški odnos!« In kaj naj k temu še dodamo? Da vsa leta aktivno deluje na samoupravnem področju, da je sedaj predsednik delavskega sveta TOZD Tkalnica in vodja sindikalne skupine. (Nadaljevanje na 8. strani) Tofaj Zlata je doma iz Prizrena. Pred tremi leti je prišla v Kranj, se zaposlila v naši delovni organizaciji in je čistilka v delavskem domu v Stražišču. Ima dva otroka v starosti 3 let in 10 mesecev, za katera skrbi sama. Stanuje v garsonjeri delavskega doma, z njo pa tudi sestra, ki je prav tako zaposlena v Tekstilindu-su. S sestro delata na različnih izmenah(, da lahko pazita na oba otroka. Zlata ima v Tek-stilindusu vloženo prošnjo za najemno stanovanje, ki je tudi njena največja želja. Otroško varstvo REŠEVANJE PROBLEMATIKE V SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA KRANJ V Kranju lani in letos dokaj uspešno rešujejo predšolsko vzgojo in varstvo. Že jeseni je vrtec, ki ga je zgradila tovarna IBI in ga izročila širši uporabi, sprejel 130 otrok in so bile tako rešene najnujnejše prošnje za sprejem v družbeno vzgojo in varstvo. Spomladi pa bo dograjen nov vrtec na Planini, ki bo lahko sprejel do 300 otrok. Tako ho za letos rešen problem prostora za predšolsko vzgojo in varstvo ter vsaj za nekaj časa ne bo potrebno točkovati po pravilniku o sprejemu otrok, kdo je potreb- nejši. Upajo namreč, da ne bo treba odkloniti prav nobenega otroka, ki je res potreben družbenega varstva. Veliko so letos tudi razmišljali, kako čim manj povečati oskrbnino kljub visokemu porastu življenjskih stroškov, ki prizadeva tudi vzgojnovar-stvene ustanove. Pri tem so se zavedali, da mlade družine težko zmorejo visoke oskrbnine, zlasti še družine, ki imajo v vrtcu 3 ali več otrok. Letošnji predlog oskrbnin je 17. februarja obravnaval izvršni odbor skupnosti otroškega varstva Kranj in sklenil predlagati novo lestvico, ki predvideva 15% povečanje od 1. 3. 1981, kar pomeni 12,5% letno povečanje. Starši bi prispevali le okoli 40 % dejan- SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA KRANJ, Trg revolucije I Datum: 19.2. 1981 Koordinacijska komisija za sprejemanje otrok v enote vzgojnovarstvenih organizacij občine Kranj razpisuje 300 prostih mest v novem vrtcu na Planini, ki bo predvidoma odprt L 5. 1981. Prošnja za sprejem otroka se dobi v vrtcu Janina. Kebetova 9. Kranj, kjer bodo uradne ure v razpisnem roku: — ob ponedeljkih in petkih od 7. do 15. ure — ob sredah od 12. do 18. ure izven razpisnega roka pa: — ob sredah od 12. do 17. ure — ob petkih od 7. do 12. ure Prošnjo za vpis je potrebno oddati do 16. 3. 1981 osebno ali priporočeno v vrtcu Janina. Na podlagi 5. člena Odloka o podeljevanju priznanj v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/79) Skupščina občine Kranj po sklepu seje komisije za odlikovanja in priznanja z dne 16/12-1980 skih stroškov, 60 % pa bi pokrila SOV iz sredstev, ki se zbirajo za otroško varstvo po praspevni stopnji iz OD občanov. Tako bi znašale oskrbnine glede na dohodek na družinskega člana od 1.863 din do 345 din za predšolskega otroka in od 2.593 din do 506 din za dojenčka. Družinam, ki imajo v vrtcu 3 ali več otrok, bi SOV regresirala še 400 din za vsakega otroka. Na polovico naj bi bil znižan stalni prispevek za otroke, ki so zaradi bolezna odsotni več kot 15 koledarskih dni. Skupnost otroškega varstva si prizadeva omogočiti družbeno vzgojo in varstvo vsem tistim otrokom zaposlenih staršev, ki so varstva res potrebni. Zaveda pa se tudi po- membnosti družbene vzgoje v predšolskem obdobju. Zato bo posvetila več pozornosti predšolski vzgoji vseh otrok. Letos postaja po zakonu o predšolski vzgoji in varstvu mala šola obvezna in so jo dolžne izvajati vzgojnovarstvene ustanove. V vrtcih bodo jeseni začeli izvajati 120-urno malo šolo za vse 6-letne otroke, izvajali bodo pa tudi 80-urni program za 5-letne otroke. S tem bi vsaj delno izenačili razvojne možnosti vseh otrok pred vstopom v osnovno šolo. Seveda bo pa treba do jeseni zagotoviti za to dejavnost ustrezne prostore in kadre, saj obvezna predšolska vzgoja ne more biti uspešna, če jo bodo izvajali le z nadurnim delom popoldne, ko se vrtci spraznijo. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za odlikovanja in priznanja RAZPISUJE nagrade občine Kranj za leto 1981 ZA NAGRADE OBČINE KRANJ SE LAHKO PREDLAGA: — občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije za delo in dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje in odlike in za izredne uspehe pri delu in za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine, — občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije občine Kranj pa tudi drugih občin, če so njihovi uspehi pri delu oziroma dejanja pomembna za območje občine Kranj. V skladu z 10. členom odloka so pobudniki lahko družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti. Obrazložene pismene pobude za podelitev nagrad morajo biti predložene komisiji za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Kranj najkasneje do 30. aprila 1981. Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku 1. avgustu. 0 OEM RAZMIŠLJAMO RAZMISLITI MORAM ; KAKO &OVA DVlđNU-A J>EX0VNO produktivnost f nagrajevana bova po delu. x Novo v TOZD v Plemenitilnica y POLYMERIZIRNI STROJ PM II STORK Februarja letošnjega leta je bil montiran polymerizacijski stroj STORK. Stroj je namenjen za polvmerizacijo pigmentnih barvil po tisku in za kondenzacijo parmanentnih apretur. Delovanje stroja je prirejeno za široke tkanine do 200 cm ali za dvopramensko vodenje ozkih tkanin. Dvopramensko vodenje tkanin omogoča večji izkoristek toplotne energije. Stroj ima prigrajen energetski kotel na lahko kurilno olje s kapaciteto 200.000 K cal. Maksimalna temperatura je do 200 stopinj C z garancijo točnosti — 1 stopinja C v posameznih delih stroja. Glavni sestavni deli stroja so: — uvajalni sistem za vodenje tkanine iz blagovnih dok, valjev ali mize — J-Box, ki služi kot kompenzator pri uvajanju tkanine v komoro, tako, da pri menjavi doke ni potrebno ustaviti stroj — polymerizirna komora — transportni trak iz jekla in NOMEX — energetski kotel na lahko kurilno olje — naprava za izvlek blaga in navijanje na blagovne valje ali za odlaganje na mize Hitrost stroja je 20—80 m/min. v dveh pramenih. Stroj je elektronsko krmiljen in ima vgrajen sistem za varno delo z eksplozivnimi topili. Stroj predstavlja zamenjavo za iztrošeni kondenzacijski stroj Dornier, na katerem je prišlo letno do 2—3 požarov. Večja kapaciteta stroja pa omogoča tudi sezonsko usmeritev proizvodnje, ki je dosedaj imela ozka grla v kondenzaciji. KOSMATILNA STROJA TEXTIMA V mesecu novembru 1980 sta bila montirana v kosmatil-nici dva kosmatilna stroja TEXTIMA. Stroja sta 28 valjčna in primerna za kosmatenje bombažnih tkanin in tkanin iz viskoze. Hitrost strojev je 18—26 m/min. Stroja bosta omogočila večjo proizvodnost in možnost izvedbe sezonske proizvodnje zimskih tkanin, saj so stari stroji delali le s hitrostjo 5— 7 m/min. Stroja sta v obratovanju pokazala zelo dobre rezultate in predstavljata veliko pridobitev za podjetje. Vodja TOZD: Jošt Bajželj, dipl. org. Teden slovenske drame Kot že vrsto let, je bil tudi letos Kranj gostitelj Tedna slovenske drame, ki v naš kraj prinese kvalitetni vrh slovenske gledališke ustvarjalnosti. Od 4. do vključno 13. februarja smo lahko videli enajst kvalitetnih gledaliških uprizoritev preteklega koledarskega leta. Pokrovitelj letošnjega Tedna slovenske drame je bila delovna organizacija Planika, njen predstavnik pa tovariš Viktor Eržen, ki je poudaril, da se s Tednom slovenske drame krepi vez med delovnimi ljudmi in odersko dejavnostjo. Tudi naša delovna organizacija se je zelo uspešno udeleževala tega Tedna, saj se je vsake predstave udeležilo okoli 20 delavcev, ki lahko potrdijo kvaliteto slovenskega gledališkega dela. Čast otvoritvene predstave je tokrat pripadla gostom iz Sarajeva, ki so uprizorili igro Rudija Šelige: Lijepa Vida. Gostovanje umetnikov iz drugih republik ni le velik kulturni dogodek, temveč tudi pomemben političen dogodek, saj s tem krepimo bratstvo in enotnost tudi na področju kulture. Ta večer se je podelila tudi nagrada Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo. Tokrat je bila podeljena že tretjič in zanjo se je potegovalo več kot 30 tekstov. Žirija se je odločila, da se nagrada podeli Rudiju Šeligi za delo Svatba. Prvič je bila nagrada podeljena Danetu Zajcu za Voranca, drugič pa Dušanu Jovanoviču za Ka-ramazove ali »Prevzgojo srca«, dva teksta torej, ki sta kasneje doživela močan odziv (obe uprizoritvi smo lahko videli tudi na letošnjem TSD). Poleg naštetih del smo letos videli še naslednje uprizoritve: — PiKUD Maribor: J. Kolarič SALON EXPON — SNG Ljubljana: Cankar: HLAPCI — MGL Ljubljana: Can- kar: HLAPCI' — AGRFT Ljubljana: G. Strniša: ŽABE — PDG Nova Gorica: S. Grum: DOGODEK V MESTU GOGI — PG Kranj: R. Svoboda: GRČA — SNG Drama Maribor: ZA KOGA NAJ ŠE MOLIM — SLG Celje: B. Wudler: ODPRITE VRATA. OSKAR PRIHAJA V tednu slovenske drame pa je posebno mikavna okrogla miza, za katero se zberejo ustvarjalci in poznavalci gledališkega dogajanja. Vodil jo je Tone Peršak, ki je pripravil uvodni referat o sočasnih vprašanjih gledališča. Prešernovo gledališče pa se vsako leto sooča z organizacijskimi težavami, saj je oder Prešernovega gledališča premajhen in tako se je Teden odvijal na štirih odrih (kar polovica predstav je bila odigrana izven matične hiše). Gledališča nočejo priti na oder, ki bi osiromašil ali skrajšal predstavo. Če si niste mogli ogledati predstav letošnjega Tedna, to lahko storite drugo leto in ne bo vam žal. Ob predstavah se boste kulturno izpopolnjevali in hkrati uživali ob besedilu in kvalitetni igri slovenskih oder-skih ustvarjalcev. D. J. HUMOR Nesporazum »Kako pa kaj vaš mož, gospa Peteršiljčkova?« »Oh, z angino leži v postelji!« »Z Angino? Jaz sem mislila, da ga lomi z Kuni-gundo!?« Obisk Stric iz tujine je prišel na obisk. Nečak ga je hotel posebej počastiti in je odprl steklenico šampanjca ter dozo kaviarja. Čez nekaj časa meni stric: »Ampak hrane pa nimate dobre, saj je imela slatina okus po vinu, borovničeva marmelada pa po ribah!« Juha »Tovariš natakar, vi pa držite prst v moji juhi!« »Nič hudega, saj je že mrzla!« To si velja dobro zapomniti Iz revije Naša obramba smo povzeli ‘del članka pod naslovom Gasilci iz »Aladinovih svetilk«, ker menimo, da tako poučni in koristni nasveti lahko prav vsakomur izmed nas pridejo prav in si jih velja zapomniti. »Ogenj je hud sovražnik, čeprav je seveda tudi izredno dober prijatelj, dokler ga znamo krotiti. Po podatkih, ki smo jih dobili pri glavnem republiškem inšpektorju za požarno varnost, je bilo lani (1980) v naši republiki evidentirano 1391 požarov, pri katerih so posredovali gasilci, škoda pa je zaenkrat ocenjena na 272,8 milijona novih dinarjev. Ocenjeno pa je tudi, da je bilo poleg tega še najmanj trikrat toliko začetnih vžigov, ki so jih v stanovanjskih hišah in delovnih organizacijah pogasili samozaščitno kar stanovalci in delavci sami — z vodo, peskom, ročnimi gasilnimi aparati. KAJ STORITI NAJPREJ, KO NAM ZAČNE GORETI V STANOVANJU? Bomo stekli po ročni gasilni aparat ali poklicali gasilce? Prebrite si tele besede inženirja JOŽETA JANEŽIČA, v. d. poveljnika Gasilske brigade Ljubljana: »Ljudje pogosto delajo napačno. Takoj začno gasiti, namesto da bi prej ukrenili druge ukrepe. Poglejte: če se v kuhinji vžge plin, če se plamen pojavi na plinski napeljavi, kjer se ne bi smel — n. pr. pri gumijasti cevki od plinske jeklenke do štedilnika, je namreč treba najprej zapreti ventil na jeklenki. V prvih nekaj minutah namreč ni prav nobene nevarnosti, da bi jeklenka eksplodirala. Preprosto jo zgrabimo in odnesemo na prosto, tam pa jo ohladimo z vodo ali kako drugače. Eksplodirala bi namreč šele, ko bi zaradi hude vročine popustila trdnost jekla. Tudi pri začetnih požarih na električnih gospodinjskih aparatih — televizorjih, pralnih strojih, električnih štedilnikih — moramo najprej izključiti tok. Takoj ko preprečimo nadaljnje segrevanje, se predmet začne ohlajati. Ce gori, pa potem seveda plamen še pogasimo — ga zadušimo ali poškropimo z vodo.« Kajpak pa je veliko nevarneje, kadar nam plin samo pušča. Zmes zraka in plina je eksplozivna in če ob zadostni koncentraciji n. pr. v kuhinji samo prasnemo vžigalico, pride do eksplozije. Toda pozor: to ni ekplozija jeklenke, kar največkrat mislimo, ko beremo o takih primerih, marveč eksplozija prostora. Za gorenje — in kajpak za požar — so potrebni trije dejavniki: toplota, zrak, (kisik) in gorljivi predmeti. Že če odstranimo samo enega od teh treh, gorenje preneha. V stanovanju, stanovanjski hiši ali na delovnem mestu lahko začetni požar pogasimo tako, da ga zadušimo (s krpami, peskom, na telesu tudi z oblačili), z vodo in z ročnimi gasilnimi aparati. Po zakonu je vsak dolžan pogasiti. Toda če dvomi, da mu bo uspelo, mora najprej poklicati gasilce, šele takoj nato pa začeti gasiti. Če mu potem uspe pogasiti požar že do prihoda gasilcev, se ti ne bo razburjali: zanje je bolje, da pridejo zaman kot pa prepozno!« HALO za ŠALO ! MAL o PA ZARES Dobro leto je minilo od vzi-dave temeljnega kamna za novo večnamensko dvorano v Savskem logu in manj kot leto od začetka gradnje, pa novi za Kranj in kranjsko občino izredno pomemben družbeni in gospodarski objekt že dobiva pravo podobo. Kranjski in tudi širši družbenopolitični skupnosti je znano, da je gradnja večnamenskega objekta v Savskem logu rezultat spoznanja, da mora tudi Kranj dobiti takšen objekt, s kakršnimi se že ponašajo številne gospodarsko in razvojno šibkejše občine ter manjše po velikosti in gospodarski moči, in da bo vsestransko uporaben, grajen in vzdrževan objekt nadomestil zaostanek na tem področju. Upravičenost tako zastavljene gradnje potrjuje podatek, da je 18 kranjskih delovnih kolektivov, v katerih je zaposlenih 77 odstotkov delavcev v združenem delu kranjske občine, že podpisalo samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev pri izgradnji večnamenske hale v Savskem logu. Odbor podpisnikov sporazuma skupaj z investitorjem vlaga izjemne napore, da gradnja napreduje kljub težavam, ki jih prinašajo sedanje in družbene razmere. Zamisel o gradnji večnamenskega objekta, polno izkoriščenega skozi vse leto za potrebe športa in množične rekreacije, gospodarstva, družbenih, družabnih in drugih manifestacij, splošno ljudske obrambe, itd., je našlo polno družbenopolitično podporo. Soglasje in svoj prispevek je namenila telesnokul-turna skupnost, sporazum je podpisala in ga obravnavala delegatska občinska skupščina, podporo gradnji pa je izrekel tudi odbor podpisnikov družbenega dogovora o izgradnji družbenih objektov v krajevnih skupnostih kranjske občine, saj je to edini način, da Kranj kar se da hitro in na najlažji način dobi večnamensko halo. Potrditev upravičenosti gradnje pa je predvsem odločitev delovnih ljudi in njihovih samoupravnih organov v delovnih in temeljnih organizacijah. ki so že podpisale sporazum za izgradnjo večnamenske dvorane. S tem omogočajo sebi in svojim otrokom boljše in cenejše pogoje rekreacije in najrazličnejšega drugega udejstvovanja doma. ne glede, ali so podpisniki sporazuma ali ne. Koordinacijski odbor podpisnikov sporazuma in investitor ugotavljata, da bo treba za dograditev večnamenskega objekta v takšnem obsegu, da bo zagotovljena funkcionalna uporabnost za vse predvidene namene, zbrati še dodatna sredstva, kar je sicer več od prvotnega predračuna, vendar je tudi ta cena izredno stabilizacijska. Svoje so odigrale podražitve na osnovi najrazličnejših predpisov in normativov, podražil se je gradbeni material, prav tako pa so se pri gradnji pojavili nekateri problemi kot talna voda itd. Podpisniki, investitor in graditelji težave uspešno premagujejo (ovira je tudi lansko slabo vreme), pa naj gre za gradnjo ali za zagotavljanje opreme, od katere jo je nekaj tudi iz uvoza. Velik del opreme je že zagotovljen. Prav tako napreduje tudi gradnja spremljajočih prostorov kot so garderobe, sanitarije, prostori za službe in organizacije ob večjih prireditvah, itd., glavni del hale je že zgrajen, kljub težkim vremenskim razmeram. Rešeni so tehnični in tehnološki problemi, prav tako pa je pripravljena že vsa hladilna oprema. Tako pričakujemo, da bo začela hala avgusta ali septembra redno obratovati. Koordinacijski odbor meni, da bi morali predvideno vsoto zbrati, ker bo le tako objekt lahko služil namenu. Vsako krnjenje ali zmanjševanje bi le škodovalo, saj bi ostal objekt nepopoln in ne uporaben za namene, za katere je bil predviden. Zagotovljeno je tudi upravljanje objekta. Družbeni organ bo sestavljen iz delegatov vseh, ki prispevajo k gradnji, prav tako pa bo enotno organizirano vzdrževanje, kar pri takšnih objektih, le poenostransko uporabnih, predstavlja problem, pri kranjskem pa je ta problem rešen. Da bo ena največjih akcij v kranjski občini pri gradnji družbenih objektov uspela, kot je bilo zamišljeno, je prav. da se podpisnikom sporazuma pridružijo tudi delovne in temeljne organizacije ter skupnosti, ki tega doslej še niso storile. Tako bo Kranj rešil pomembno vrzel in bogatejši zaključil sedanje srednjeročno obdobje ter stopil v novega. Da bo gradnja do tega roka končana, pa bo treba zbrati dodatna sredstva. Prav o tem pa zdaj teče razprava na zborih delavcev, kjer se bomo odločili o načinu zbiranja dodatnih sredstev. Naša delovna organizacija je tudi podpisnik samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo tega objekta. Prav je, da se odločimo ZA, kajti od tega objekta bomo imeli korist prav vsi. Večnamenska hala Savski log Ob novoletni jelki 13. decembra je bilo prijetno v naši hiši, spet nekoliko drugače ob novoletnem srečanju z našimi upokojenci. Vsedli smo se za praznično obloženo mizo in si zaželeli srečo in zdravje v novem letu. Ansambel »Dobri prijatelji« s pevko Albino je veliko prispeval k odličnemu razpoloženju na tem srečanju. Sproščenost, veselje, srečo je bilo brati na obrazih naših bivših sodelavcev. In tako so prihajali — tisto soboto v decembru. njihove oči so iskale nekoč najbližjega tovariša, morda prijatelja — bo prišel, dolgo se že nisva videla, da fe ni bolan. In roka sreča roko. po dvorani je slišati prijetno čebljanje. Veliko so si imele povedati naše upokojenke — spomini segajo v tiste dni, ko so iz dneva v dan hodile v službo. Čeprav je otroštvo že zdavnaj za njimi in so danes nekateri babice in dedki, ki le pripovedujejo pravljice, ne da bi verjeli vanje, jim ta čas prinese nekaj novega, nekaj, kar bo napolnilo njihove tihe dneve. Človek se postara, odide in se vrača le ob praz- nikih. Vendar, ostaja človek, zato ne more zaspati, njegove oči so vedno odprte, čeprav so veke že utrujene in pokrite z gubami. Še zmeraj išče ljudi, predmete v prostoru, kjer sam živi. Čeprav se dogajanja že umikajo narob, jih zaznava in želi prispevati svoj delež, skromen zaradi pojenjajočih moči. vendar živ. človeški. Zato moramo mlajši in mladi včasih upočasniti svoj korak, da bi nas ujeli in nam pripovedovali o ljudeh, prostoru in času. v katerem so sami plodno ustvarjali in se razdajali za skupnost, v kateri mi danes živimo. Ne pozabimo, da stoji zgradba sedanjosti na temeljih preteklosti in da bo sama jutri temelj preteklosti za novo zgradbo sedanjosti. Prišel je čas slovesa. Tiho so vstali, poiskali svoje površnike in stisnili pod pazduho darilo in koledar, ki bo pomagal šteti dneve v novem letu. Vsem želimo. da bi bili ti dnevi srečni, zdravi in da bi se ob koncu leta ponovno veselili snidenja z nami. Spodaj podpisane upokojenke vašega kolektiva se najlepše zahvaljujemo vodstvu in družbenopolitičnim organizacijam DO za lep in prisrčen sprejem ter bogato pogostitev in obdaritev ob novem letu. Veseli nas, da se naš še vedno spominjate in da nam daste priznanje, da smo del naših moči tudi mi prispevali k temu, kar ima danes kolektiv. Celotnemu kolektivu želimo v novem letu še mnogo delovnih uspehov in zmag. Še enkrat prav prisrčna hvala! Vaše upokojenke: Francka Završnik Mara Muzelj Pavla Krznar I vse iz Škofje Loke) ----------------------------------------------------- Upokojeni v II. polletju V II. polletju lanskega leta so se upokojili naslednji naši sodelavci: TOZD PREDILNICA Remic Pavel — vodenje dopredilnice Ojsteršek Ana — posluževanje arachna stroja Kesič Ana — mikanje Brodarič Anica — prisukovanje Bezlaj Jožefa — česanje Permiš Cecilija — pobiranje odpadkov in čiščenje Gubanec Ivanka — sukanje Macur Matilda — predenje Simončič Sonja — previjanje TOZD TKALNICA Tkalnica I Jaklič Frančiška — vezanje in urej. osnove Ajdovec Štefan — vodenje vdevalnice Trdina Ljudmila — vezanje in urej. osnove Trobec Regina — vezanje in urej. osnove Avsenek Ana — pomoč pri vdevanju Benedičič Marjana — vezanje in urej. osnove Globočnik Pavla — tkanje na 26 Pic. Jurgele Ivana — tkanje na 20 Pic. list. Resnik Emilija — previjanje osnove Veiseisen Terezija — oceni, in čišč. blaga Tkalnica II Košnjek Rozalija — vezanje in urej. osnove Hadalin Ana — čiščenje blaga Kodrič Frančiška — evid. tehnič. podat. Pintar Marinka — obračun OD mabič Štefanija — čišč. blaga Rozman Marica — ocenjev. kritič. artiklov Pernuš Ljudmila — čiščenje cevk Polak Ljudmila — tkanje Belehar Marija — ocenj. in čišč. blaga Hočevar Antonija — vezenje in urej. osnove TOZD PLEMENITILNICA Plemenitilnica I Rozman Stanislava — pregled tkanin Novak Marija — ravnanje tkanin Šarič Marija — raztegovanje pramen Vilfan Stane — vod. vzdrž. in kontr. str. Košir Silva — pom. pri vodenju adjustir. Plemenitilnica II Frank Marija — upravlj. smodil, stroja Markun Lovrenc — upr. ves. sušil, stroja Božič Leopold — izmensko vodenje apreture Vukašinovič Rozalija — zavijanje komadov Zorman Ivana — merjenje got. blaga Stenovec Marta — evident, in obrač. proizvod. DS SKUPNE SLUŽBE VESI Pavlin Ciril — opravlj. poslov, obrat, ključav. Demark Franjo — mazanje strojev Rajgelj Ivan — ključav. dela I Lampe Franc — mazanje strojev I Grašič Marjan — kovinorezk. dela V ožel j Frančiška — čiščenje prostorov VES II Suhadolnik Leopold — tesarska dela Teran Franc — zidarska dela II Blaznik Valentina — čiščenje prostorov Štempihar Franc — varjenje III Strokovne službe Geister Marija — opravljanje tehnič. adm. del Kovačič Ljudmila — razmnoževanje maeriala Soklič Boris — tehnič. vodenje tkalnic Oman Ana — evid. spl. materiala Obveščanje Obveščanje na športnem področju je sedaj organizirano tako, da je v vsaki jedilnici nameščena oglasna deska »ŠPORT IN REKREACIJA«. Vsi športni oglasi, vabila, rezultati, itd. bodo objavljeni samo na teh oglasnih deskah. Kdor pa se želi vključiti v kakšno sekcijo, navajam seznam vodij sekcij in njihove telefonske številke. V primeru, da ste ljubitelj športa, za katerega še ni ustanovljena sekcija, pa kličite tov. Nikota Srabočana, tel. 452 (obrat I). SMUČANJE NOGOMET odbojka - Zenske ŠAH BALINANJE KEGLJANJE STRELJANJE NAMIZNI TENIS Blaznik Jože Kalan Stane Podgornik Lea Podgornik Ado Škrab Franc Z vršen Jože Novak Drago Sire Peter Drinovec Marjan KOŠARKA Skubic Brane ROKOMET — ZENSKE Brlenič Nada ROKOMET - MOŠKI Hilčar Pavel Tomažič Vito SMUČARSKI TEKI HumercaJože SANKANJE Končan Janez REFERENT ZA ŠPORT IN REKREACIJO Srabočan Niko tel. 371 obrat i tel. 33 obratll tel. 242 obrati tel. 352 obrat I 420 obrat I tel. 433 obrat I tel. 460 obrati tel. 272 obrati tel. 460 obratll tel. 36 obrat I tel. 433 obrat i tel. 420 obrat II tel. 36 obrat I tel. 434 obrat I tel. 454 obrat I tel. 452 obrati N. S. SMUČANJE Uspehi, oziroma rezultati naših smučarjev na zimskih športnih igrah ObSS so na žalost izgubljeni, tako da vam jih ne moremo posredovati. Povemo edino lahko to, da je bila ocena zadovoljiva. Smučarska sekcija je organizirala tudi II. prvenstvo naše delovne organizacije na Krvavcu v veleslalomu. Rezultati Ženske: L Zajc Jana, 2. Lapuh Marina. 3. Kamin Erika Moški do 30 let: 1. Murn Slavko. 2. Hudobivnik Milan, 3. Krč Andrej Šport v letu 1980 Moški od 30 do 40 let: 1. Hafner Viktor. 2. Blaznik Jože. 3. Cvirn Vinko Moški nad 40 let: L Bajželj Mirko, 2. Jekovec Peter, 3. Pertot Boris NOGOMET Po posameznih panogah pa se je športna aktivnost odvijala takole: V okviru ObSS so se naši nogometaši udeležili sindikalnega prvenstva z dvema ekipama. Naša favorizirana A ekipa je lani zelo razočarala, saj se zaradi neresnosti in neodgovornosti ni uvrstila niti v finalni del tekmovanja. B ekipa (starejši igralci) se je trudila po svojih močeh, saj je dve tekmi dobila, za finalni del pa jim je zmanjkalo moči. Nogometna sekcija je organizirala v obratu II tudi nogometno srečanje med TOZD tkalnica in VES II. Zmagali so vzdrževalci z rezultatom 5:3. Sodelovali so tudi na turnirju, katerega je organizirala tovarna Sava. Zasedli so četrto mesto. V novoletni številki Tekstilca smo obljubili, da bomo v naslednjem glasilu, ki bo izšlo, podali pregled športnih dosežkov za preteklo leto. in tako danes izpolnjujemo dano obljubo. Tudi v letu 1980 je bila športna aktivnost v naši delovni organizaciji dokaj uspešna in vsestranska. Poleg rednih tekmovanj, so se v minulem letu naši športniki udeležili četveroboja v Škofji Loki — pokrovitelj Gorenjska predilnica Škofja Loka, poleg naše pa sta nastopili še ekipi IBI Kranj in BPT Tržič. Ker smo bili na tem četveroboju že tretjič zapored zmagovalci, smo osvojili prehodni pokal v trajno last. Poleg tega pa smo se redno srečevali s svojimi nasprotniki na občinskih sindikalnih igrah ObSS Kranj. ODBOJKA - ŽENSKE Naše tekmovalke so nastopile na sindikalnem prvenstvu ObSS in osvojile četrto mesto. Pri tem naj povemo to, da so se prvič zbrale šele na prvi tekmi in so nato igrale iz tekme v tekmo bolje. ŠAH Šahisti so osvojili L mesto na četveroboju v Škofji Loki in 3. mesto na brzopoteznem turnirju, katerega je organizirala DO Iskra Kranj. Zaradi prezaposlenosti nekaterih, se letos prvič niso udeležili sindikalnih iger ObSS Kranj. BALINANJE Balinarji so sodelovali na letnih sindikalnih igrah in zasedli naslednja mesta: 4. mesto v četvorkah med šestnajstimi delovnimi organizacijami. Pri dvojicah pa sta bila naša tekmovalca izločena že v predtekmovanju. KEGLJANJE Lahko bi rekli — najbolj aktivna sekcija v preteklem letu v naši delovni organizaciji. Njihovi dosežki v letu 198Ò so naslednji: Regijsko tekmovanje Moški: 1. mesto ekipno 1. mesto borbene igre 1. mesto pari 1. mesto posamezno — Cvirn Vinko Ženske: 1. mesto ekipno 1. mesto pari 1. mesto posamezno — Zajc Jana TEKSTILIADA - Maribor Moški: 2. mesto ekipno 1. mesto borbene igre 1. mesto pari 2. mesto posamezno — Zvršen Jože Ženske: 4. mesto ekipno 4. mesto pari 4. mesto posamezno V občinski trim ligi so dosegli 2. mesto. Na sindikalnem prvenstvu ObSS Kranj so dosegli naslednje rezultate: Moški: L mesto ekipno. 1. mesto posamezno — Zvršen Jože Ženske: 4. mesto ekipno Četveroboj v Škofji Loki 2. mesto moški 3. mesto ženske Novoletni turnir kranjskih delovnih organizacij: 2. mesto ekipno 1. mesto borbene igre STRELJANJE Naši strelci so se v letu 1980 udeležili samo četveroboja v Škofji Loki. kjer so zasedli 1. mesto. NAMIZNI TENIS Tudi »pinkponkaši« so se udeležili samo peteroboja v Škofji Loki in so zasedli 2. mesto. ROKOMET da pomagamo vodjem sekcij pri njihovem delu. da organizirajo čim več tekmovanj v okviru delovne organizacije. Še in še se moramo truditi, da bo rekreacija zavila v prav vsak kotiček naše delovne organizacije. Zahvale Rokometaši so se udeležili sindikalnega prvenstva ObSS Kranj in zasedli 12. mesto. Povedati je trebayda je bila ekipa sestavljena »na brzino«, tako da zaradi neuigranosti dosti boljšega mesta na koncu tekmovanja niso mogli zasesti. KOŠARKA Tudi naši košarkarji so zasedli odlično 1. mesto na četveroboju v Škofji Loki. Na prvenstvu ObSS pa so »večno drugi« tokrat pristali na 5. mestu. To naj bi bili najboljši dosežki naših športnikov v minulem letu. Rad pa bi v tem članku omenil še dve novi športni sekciji, kateri sta začeli delovati šele konec lanskega oziroma v začetku letošnjega leta. SMUČARSKI TEKI Ta sekcija se je ustanovila na pobudo številnih ljubiteljev smučarskega teka. Udeležili so se že tekmovanj v Dupljah, Cerkljah, Dobravi in trnovskega maratona. V načrtu pa imajo še nekaj tekmovanj v letošnji sezoni. SANKANJE Tudi ta sekcija je nastala na željo ljubiteljev sankanja. To pa predvsem zaradi tega, ker na zimskih sindikalnih igrah ObSS Kranj sodi sankanje v kombinacijo (poleg veleslaloma in smučarskih tekov). Za vzpodbudo bi še zapisal, da so na letošnjih sindikalnih igrah ObSS Kranj v Gozd Martuljku zasedli ekipno odlično 2. mesto. Kaj lahko rečemo na koncu? Nekateri so napredovali, nekateri ostali isti. Vzrokov za vsakega je veliko. Eno pa je, da se moramo prav vsi zelo potruditi, pač vsak po svojih močeh, Ob smrti dragega brata VENCLJA ZADNIKARJA se najlepše zahvaljujem sodelavcem ekspedita tkalnice I za poklonjen denar namesto cvetja. Angela Zadnikar Ob smrti mojega dragega očeta FRANCA ŠTERNA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem ple-menitilnice I za podarjeni venec, denarni prispevek, obisk na domu, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Franc Štern Ob smrti dragega moža MOHORIČ BRANETA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem ekonomskega sektorja za pomoč, venec, izraze sožalja, ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujem se tudi OOS DSSS za denarno pomoč. Danica Mohorič Ob nenadni izgubi dragega očeta PAVLETA KRAJNIKA se iskreno zahvaljujem sodelavcem za podarjeni venec, izraze sožalja, tolažilne besede in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vinko Krajnik Ob izgubi mojega moža FRANCA PETRIČA se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem, kakor tudi OOS DSSS za darovano cvetje in denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. vsi njegovi Ob smrti dragega očeta ANDREJA TIČARJA se iskreno zahvaljujem sodelavkam čistilnice in tkalnice I iz obrata II za denarno pomoč, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Ivka Ribnikar Ob boleči izgubi moje drage mame. se iskreno zahvaljujem sodelvcem VES II in sosedom za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Vsem še enkrat hvala. Vid Vukašinovič Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem tkalnice I — ekspedit in sindikalni organizaciji za dolgoletno sodelovanje, kakor tudi za poklonjeno darilo. Vsem želim še veliko nadaljnih uspehov. Weiseisen Terezija Rad bi se zahvalil za obisk in pozornost, ki so mi jo izkazali sodelavci: Cimžar Štefan, Kert Janez, Osterman Franc, Savernik Vili in Silva Fon. Zahvaljujem se tudi za obisk socialne delavke Rupnik Anke in predsednika sindikata Virant Slavka. Jože Grašič Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvalujem sindikatu za prelepo darilo. Posebno zahvalo sodelavkam in sodelavcem adjustirnice in plemenitilnice obrata I za tako dragoceno darilo. Vsem želim še mnogo uspehov pri delu. Minka Novak Sindikalni organizaciji plemenitilnice I se nailepše zahvaljujem ob odhodu v pokoj, za poklonjeno darilo. Sodelavcem želim čimveč uspehov in osebne sreče v živlejnju. Stane Česen Vsem sodelavkam in obrato-vodstvu tkalnice I se ob odhodu v pokoj najlepše zahvaljujem za darilo, ki me bo spominjalo na leta, ki smo jih preživeli skupaj ob delu. Za lepo spominsko darilo pa se tudi zahvaljujem sindikalni organizaciji. Celotnemu kolektivu želim še veliko delovnih uspehov. Milka Trdina Ob odhodu v pokoj se naj-lepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem čistilnice obrata II kakor tudi sindikalni organizaciji tkalnice za lepa poklonjena darila, ki mi bodo ostala v trajen spomin. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov. Marija Belehar Vsem sodelavkam in sodelavcem, kakor tudi SO, ki so prispevali za darila ob odhodu v pokoj, se iskreno zahvaljujeva in jima želiva še vnaprej veliko uspehov pri delu. Marinka Nastran Fabjan Julka Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem v tajništvu, prehrani in oddihu ter vsem ostalim, ki so mi poklonili lepa darila. Enaka zahvala velja OOS skupnih služb. Vsem želim še veliko delovnih uspehov. Milka Kovačič Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem sodelavcem plemenitilnice I in 00 sindikata za lepa poklonjena darila. Marija Šarič Ob smrti mojega očeta, se lepo zahvaljujem sodelavcem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Marta Kolničar Ob nenadni smrti mojega brata se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem tkalnice I za poklonjeni venec in izrečena sožalja. Marta Štumberger Vsem sodelavkam in sodelavcem iz predilnice I se ob odhodu v pokoj najlepše zahvaljujem za lepo darilo in jim želim še veliko uspehov pri delu. Tilka Macur Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem za lepo spominsko darilo in prisrčno slovo ob zapustitvi mojega delovnega mesta sodelavcem pre-vijalnice in sindikatu TOZD Predilnica. Sonja Simončič Ob izgubi mojega dragega očeta Antona Tratnika, se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz skladišča gotovega blaga za podarjeni venec, izrečena sožalja in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Gabrijela Novak NAGRADNI ODGOVOR Odbor za informiranje je sklenil, da se namesto nagradnih križank v vsaki naslednji številki Tekstilca objavi po eno fotografijo, kaj pa naj bi le-ta predstavljala, pa boste odgovorili bralci. Vaša naloga je, da sporočite, kaj bi vi napisali pod to sliko. Tri najbolj duhovite in kratke odgovore, ki jih bo izbral odbor za informiranje, bomo nagradili. Zahvale Ob boleči izgubi dragega sina JANKA TOMAŽIČA ODGOVOR: 1. nagrada 111,00 din 2. nagrada 96,00 din .1. nagrada 86,00 din Odgovore pošljite do 20. decembra na naslov: Uredništvo Tekstilca, Tekstilindus — Kranj, za »NAGRADNI ODGOVOR« se lepo zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem v gravuri za poklonjena venca, izraze sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja Marjanu Tomažinu za poslovilne besede ob odprtem grobu. žalujoči starši Ob boleči izgubi našega dragega očeta FRANCA FAJFARJA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelvcem iz predilnice in ekspedita obrata I za podarjeno cvetje, in izrečena sožalja. Vsem, ki ste z nami žalovali, še enkrat iskrena hvala. hčerki Angelca in Tončka ter vnuk Franci Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta NANOVSKI IVANA se zahvaljujem vsem sodelavcem previjalnice obrata I za darovano cvetje in izraze sožalja. Zahvaljujem se vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Pekolj Tilka s sinom in hčerko Ob izgubi moje drage mame CECILIJE LOTRIČ se zahvaljujem vsem sodelavcem tkalnice DE II za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvu na njeni zadnji poti Sin Slavko z družino Ob boleči izgubi ljubljenega očeta JANEZA KOVAČIČA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, še posebej pa sodelavcem za sočustvovanje in poklonjeno cvetje. Stana Kovačič TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva »Tekstilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Pavla Peranovič — predsednik, Niko Srabočan — podpredsednik in člani: Sonja Ječnik. Ana Veternik, Milan Žvokelj, Kristina Frantar in -Jana Totnšič