P. Ladislav: Dodatki slovenski gramatiki.
Ki ga poprej častil visoko je? —
Poberi se, ti gadna svetovalka;
Srce mi je razdvojeno s teboj. —
K menihu grem, če najdem tam kreposti:
Inače sem za smrt še jaka dosti.
(Odide.)
Dodatki slovenski gramatiki.
Ablativi.
Slovenščina je imela v pradavnih časih več pade že v (casus) nego ima sedaj, bilo jih je najmenj 8; ko so se padeži skrčili, nastopile so pre-pozicije (predlogi), nekako olajšanje človeškemu mišljenju, in tako je prišlo, da jedna prepozicija vlada več padežev — vse te prepozicije so nekaki su-rogat — misel ostane ista, in gramatika je prva stopinja logike, namreč dušnega delovanja in zavednosti samega sebe.
Kar ni zavisno od glagola, to je objekt, veže se i. z genitivom, 2. z dativom, 3. z akuzativom. Vse drugo je padlo na druge padeže; za take bi jaz vzel latinski izraz a b 1 a t i v, kamor se odlega vse drugo; nekteri so zastarali, casus absoluti, ki so neodvisni, in stoje" sami zase; nekaj je starih, nekaj modernih, novo vpeljanih in po stari slovenščini vzbujenih. Tudi na te se mora gramatika ozirati; matematika pravi: »Man rechnet mit gegebenen Grossen«, tako mora gramatika ozirati se na vse, kar je v pisavi, četudi ne povsodi v govorici. »Novice* so sprejele princip jezikoslovca Cafa, ki veli: »Piši tako, kakor slovenski narod pravilno govori po etimologiji in bližnjih slavjanskih narečjih.« Nov 1845, pg. n. Janežič ima nekaj o mestniku in druživniku, § 330, 331. Sket pa še tega ni povzel; pa je sitno, če nimamo teh padežev brez prepozicije v slovnici obravnanih. Izrazi mestnik, orodnik so preozki, druživnik je tako samo s prepozicije    Torej naj bo ablativ v sliki sedanjega mestnika in orodnik a.
A. Ablativ z Gbliko instrumentala.
I.   Ablativ načina (modi).
Zapojte vsako kitico občutnim, krepkim, glasom. (Krenner). — Pošteno srce vsako trinoštvo   gleda   žalostjo.  (Cegnar). —  Solzami grenkimi  boš
684
P. Ladislav:  Dodatki slovenski gramatiki.
gor iskal domačih. (Cegnar). — Stiskani seže zaupljivim srcem po pravice večne. (Cegnar). - - Trenotja ugodnega zaupanjem čakajmo. (Cegnar). — Raztrgaj zanjke srcem junaškim. (Vil. Teli. Cegnar). — Zdravje curkom dčli, po niti gčri. (Slomšek). — Karast in Ketimer širila sta vero mirnim potem. — Tihim, stisnenim glasom govori Deborah, (Cegnar). — Svetim navdušenjem govori. (Cegnar). — Očesom gleda vprasajoHm me. (Cegnar).
—   Plemenom grm gori, a ne zgoreva.
Nota. Ta ablativ brez prepozicije lepo rabi zlasti Cegnar.
II. Ablativ orodnik (instrumentalis).
Sekiro mu razklal je mož srditi črepinjo. (Cegnar). — Vse bi radi zlatom kupili. (Cegnar). — To zemljo vstvarili smo sebi zuli krvavimi. (Cegnar). — Silo bode skušal kralj pregnance pripeljati spet nazaj. — Solnčnim žarom pšenica rumeni. — Tem potem se poslavljam od svojih starih znancev. — Perutami jih svojimi pokrivaj nebo. (Cegnar.) — Bog bo nas siboj mahnil teškoj svojoj. Aškrc.
Nota. Želeti bi bilo, da bi se sprejel štajarski oj v instrumentalu (ablativ sploh) v slovensko pisavo, ker ta oj je pravi ostanek starosloven-ščine; vsi smo ga izgubili, samo Stajarci kot najbližnji sosedje Panoncev imajo ga še; bodisi s prepozicijo, bodisi brez prepozicije. Ce že sprejemate v pisavo vse hrovaške spake, sprejmite še naš domači oj\
Kako lepo rabi naš Slomšek ta oj, glej n. pr.: »Tako lepo so se Volkmar z mladinoj obnašali, da so žlahni gospodje iz daljnih krajev v šolo dajali svoje sine.* — »Glejte tako mora biti med domačimi in med soseskoj.c<
III.  Ablativ pridevni (praedicativus).
Če je substantiv predikat substantivu, rabila je staroslovenščina pre-dikat v obliki našega ablativa   instrumentala,   n. pr.   »David   bil   maziljen
—   kraljem imenovan.€ In po tem načinu so jeli sedaj rabiti substantiv kot predikat v obliki našega instrumentala. N. pr.:.Deželni odbor je imenoval Klimeka okrožnim zdravnikom na Bledu. » Slovenec *. Prepozicija dela glagole perfektivnimi. Perušek, pg. 36. — Merk je bil imenovan vladnim svetnikom. — Nemanič je izvoljen jednoglasno županom Metliškim. Ta ablativ sicer v narodu ni navaden, pa je prav dobro posnet po staroslo-venščini. Na to se mora ozirati nšnj tudi gramatika; seveda, mrtvecev ne bomo vzbudili, vender pa, kolikor dalje gremo nazaj, tembolj smo na stalnih tleh.   —
IV. Ablativ časovni (temporalis).
Začetkom šolskega leta ste slabo poprijeli, tekom šolskega leta ste bili malomarni, koncem šolskega leta ste bili srditi, —   pa zakaj srditi ? —-
Književna poročila
685
Zato, ker sem vam vse leto trobil: quidquid discis, tibi discis non prae-ceptori; sedaj pa imate, kar ste hoteli imeti; jaz sem bil jezen vse leto (Curt. § 405), vi pa ste jezni koncem leta — uter melius ? Koncem šolskega leta je  »Slovenec«  objavil neko sporočilo (17. jul. 1. 1890.)
B. Ablativ z obliko lokala.
Tu imamo samo zastarele padeže; Curtius jih zove ^versteinerle casus*, in so deloma adverbijalnega pomena, n. pr.: Lani je bilo deževno, letos je bolj suhotno. — Pomladi vse zeleni. — Jeseni je slana ajdo oparila. — Kjer pozimi burja brije, tam poleti suša tare. (Drugače je, če pišemo sak-sebi: po zimi nastopi pomlad, po letji sledi jesen.) — Podnevi zajec v grmu spi. — Ponoči se v detelji pase. — Sinoči je v Hrušči gorelo. — Nocoj bo treskalo. — Drevi me ne bode domov (drevlje — pozneje). — Semkaj spada tudi temporalni genitiv. Martin zjutraj (za utra + i) zgodaj vstane; veceti pozno spat gre. — Dnes (dne + šego) bo cesarska maša za poroko. — Danes (ta dan) bo ves dan solnce pripekalo. (Gorenjski dons je napačen.) — Letaš (leta + šego) — tega leta), letos (leto + se), to je: Leta tekočega daj vam sreče obilno previdnost. Koseški. To leto je dobra letina za žito. — Doma je lokalni genitiv : Tega človeka ni nikdar doma
Ce povzamemo vse padeže skupno, imamo v novoslovenščini 9 pa-dežev brez prepozicije: I. Nominativ. II. Genitiv. III. Dativ. IV. Akuzativ. V. Ablativ načina (modi). VI. Ablativ orodnik (instrumentalis). VIL Ablativ pridevni (praedicativus). VIII. Ablativ časovni (temporalis). IX. Ablativ pri-slovni (adverbialis).                                                                 P. Ladislav.
Književna poročila.
XI.
Jezik v  Mat.   Rav?iikarja   >ySgodbak fvetiga pifma sa mlade ljudi*.
(Konec).
Na strani 39. svoje razprave našteje g. razpravljalec nekaj primerov, v katerih bi bil Ravnikar po njegovi sodbi pogrešno rabil glagole dovršnike namesto nedovršnikov. Nam se dozdeva, da se pri nekaterih teh primerov da" dovršni glagol razložiti in opravičiti, in da Ravnikar tudi v teh ondu citiranih stavkih ni do cela izgrešil jasne pomisli o bistvu in pomenu do-vršnih in nedovršnih glagolov. Partija o perfektivnih in imperfektivnih glagolih   je   pač   najtežavnejša   v   slovenski   slovnici,   ker  je v tem poglavji še