Hatolisk cerkTen list. Danica izhaja vsak petek na celi poli. in vel i A po ro?ti 7n celo leto 4 ffld. '.'0 kr., r.n j • ! % -a i pV. r 1 L-W V Vr. V tiskamici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. M, kr.,, ra .-..».rt 1. ta V ■al .. xnd. 1 . t: • . 1 j *„ :\. ir^ Danica dan poprej. Tečaj XXIV. V Ljubljani 27. prosenca 187!._lAnt 1. Velikoserčno iskanje resniee. Kristina je bila edina hči švedskega kralja, Gustava Adolta, zmagovavca liusov , Poljakov in Nemcev, Bila je v luterski veri prav skerbno podučevana in izreje-vana; ko pa je v svojem devetem letu nekoliko od sv. katoliške vere slišala, je zdajci zaklicala: ,. dopoldne in (j popoldne) se je učila in mnoge bukve čitala, zlasti pa je rada stare klasikarje prebirala. Besede Ciceronove so se ji bile globoko v serce vtisnile, besede namreč: „da le samo ena vera zamore biti edino prava, vse druge vere so krive;" torej je pet let mnoge vere prevdarjala ter eno z drugo primerjala, ker želela je zvediti, ktera izmed njih je edino prava. Kristina je bila bistroumnega duha, torej je v luterski veri kmalo zapazila veliko tacega, kar se ji je celo neverjetno zdelo. Pogovarjala seje zastran mnozih resnic katoliške cerkve s tolmačem portugalskega poslanca na kraljevem dvoru, poslednjič pa si iz Kima sprosi dva učena moža, ktera sta ji verske resnice razkladala, ji marsikake dvome in luterske presoje razkropila. Bolj kakor kdaj jo je spet obhajala misel : ^katoliško vero bom sprejela!" To pa se ni lahko zgodilo; ako bi se nanreč vernila v katoliško cerkev, bi se mogla po deržavijanskih postavah švedski kroni odpovedati. * Poslednjič vender zmaga milost Božja. Sklenila je krono odložiti in sprejeti tisto vero ki je devetletna princcznja bila zaklicala: „0 kako lepa je! To vero bom sprejela." Vse pregovarjanje je ni moglo od njenega sklepa odverniti. O priliki, ko se je kraljevemu prestolu vpričo švedskih stanov slovesno odpovedovala, je imel stari grof Brahe nalogo ji z glave vzeti krono ktero ji ie bil pred tremi leti na glavo djal; toda njegovo serce mu tega ni nikakor dopustilo. Kraljica si je mogla sama vzeti krono z glave, ter mu jo v roke podati. Ko se je bila znebila vsih kraljevih znamenj, je v priprosti beli obleki sprejemala postavljanje od švedskih stanov. Vsi so bili močno ginjeni, ker je bila Kristina poslednja kraljica iz hiše „Vaza." Poslednjič še pristopi govornik iz kme- tiškega stanu, ter poklekne pred kraljico, jo za roki prime, roko kušuje, pa ni mogel kar besedice sprego voriti; solze so se mu bih; po licah vderle , n»«»ič< n« verne ra svoj prostor. Vse je bilo ginjeno do s »Iz. < pripravnem času je Kristina zapustila svojo dom«»vii.o kjer ji ni bilo dopušeno po katoliško živeti. Podala ^ je z nekterimi zvesMmi sprcmljavci v Hamburg; v P»ri sel nu se je na tihem odpovedala luterski veri ter je pre stopila v sv. katoliško cerkev, v InomosM iln/brukii pa očitno in slovesco 1. 1•»5f». Papež so jo povabili v llim, kjer je bila z vso častjo sprejeta. Bivala je vsi svoje žive dni biizo cerkve sv. Petra. — Kristina je skerbno iskala verske resnice, in jo i« tudi našla v katoliški cerkvi; spoznala je r.j^no h-pot« v njenih svetih naukih in zakramentih, v njenem viducrr poglavarji in njenih svetnikih, pa tudi v njenih spoti-hudr.ili obredih ali ceremor"jah pri službi Božji; tore" je prav iahko govorila: „0 kako lepa si! \ črni*, se hočem v tisto cerkev, ktero so poprcšnjl vladarji sramotno zavergli." Kristina je resni « — sv. katoliško cerkev — više cenila kakor kraljeve krono; zatorej se ji je močnodušno odpovedala. Kri stir.a t"daj osramotuje vse tiste mlačne kristjane, kterim ni veliko mar za vero, ter pravijo, da vsaka vera čh< veka lahko zveliča, če le pošteno živi: osramotuje h beraluhe vsih časov, kteri nočejo iskati resnice v dobri! katoliških bukvah. temuč vso svojo puhlo učenost za jernaja iz kalne mlake romanov, judovskih časnikov i.» druzih katoliški cerkvi sovražnih bukev; zlasti pa osra motnje tagblatovce, ki nočejo spoznati lepote katoliška cerkve, ceio v njenih svetnikih ne, ker njih življenje s svojim umazanim peresom skrunijo! Kaj jim je neki sto ril sveti Alojzi V Kaj sveti Benedikt? Kar svetemu Be nediktu podkladajo, da se mu je sanjalo, se njim sanja pa morebiti šc več, kakor sanja. < 'e se je sv. Benedik* zato po ternji valjal, da se z grehom ni umazal, kod pa se oni valjajo? Mar nc po blatu ? Prav od njih piše sv. apo stelj Pavel: „Ziva!ski človek (animalis bomo* n< razumeva tega, ka.' je božjega Duha; zakaj to mu jc nespamet, in no moro spoznati, ker se po duhovno pre vdarja." (I Kor. 14.)." Oni preklinjajo, kar ne razume vajo ; v svoji spačenosti bodo poginili." (II Pet. J, 1 'J.j V Šota po norih postavah in duhoven. (Konec.) Se bi utegnil kteri ugovarjati, vlada ima pravico tirjati od svojih podložnih pokoršino: če tedaj vlada zapovč svojim podložnim duhovnom, da morajo zraven biti, morajo tudi duhovni, kteri so vladi podložni, vbo gati. Če že tedaj ni druzega vzroka te vladne zapovedi, je toraj lahko saj ta vzrok, da vlada hoče s to zapo- vedjo duhovnom priložnost dati, da morejo vladi svojo pokoršino skazati. Ali more biti to vzrok omenjene zapovedi V Gotovo ne. Sej vlada, če zapoveduje duhovnom se vdeležiti novih postav, jim ne zapoveduje kakor svojim podložnim, temuč kakor namestnikom cerkve. S tako zapovedjo bi vlada tirjala, naj duhoven skaže pod-ložnost cerkve do vladine postave. Ce se t'j zgoditi more, naj presodi oni, ki bi tako ugovarjal. Za duhovne je že celo posebej po postavi določeno, da se mu ni treba vdeležiti šolstva, ker so vsi zastopništva v krajnem šolskem svetu prosti, kteri niso dolžni biti srenjski zastopniki ; tako prosti so pa tudi duhovni. Ali je pa duhoven v tej reči od cerkvene strani ravno tako prost? Da na to vprašanje odgovorimo, moramo premisliti, ali bi duhoven s takim ravnanjem delal v cerkvenem duhu? Vlada pripusti duhovnom pri šolskih postavah se vdeležiti le kakor cerkvenim namestnikom. Ce pa cerkev postave same obsodi, ali se bo •.»a izverševanja teh postav vdeleževala? Morebiti pa kteri reče: Cerkev se ne peča za to, naj vlada o njenem ravnanji misli tako ali tako, ona le povsod priložnosti iše delati za zveličanjc ljudi. D« cerkev povsod priložnosti i.->e delati za zveli-čanje ljudi , je gotovo: vender je pa tudi ravno tako gt tovo. da se cerkev nikdar slabega pripomočka ne bo uoslužila, da bi kaj dobrega z njiiu storila, ker ni nikdar dovoljeno kaj hudega storiti . da bi iz tega dobro izviralo. Tudi nova šola, kt- ra je vstrojena po vladinih postavah, je priložnost, kjer naj cerkev dobro pospešuje, kakor ima cerkev tudi sedanje čase povsod ne le med vernimi, ampak tudi med nevernimi narodi vero ozna-novati in dobro pospeševati. Ali mi pa tudi pripomočki, kt rili naj bi s«- cerkev v teh okolišiuah poslužiia, pravi, to je, pripravni in pripušeni? l>a zamoremo pripravnost in nravnost pripomočkov ložej p res- diii, treba nam je gledati na namen, kterega hočemo s temi pripomočki doseči. Namen je pa ta, da namreč dobro v cerkvenem pomenu , to je , da vero in katoliško i^rejo pospešujemo pri katli.-kih otrocih. Ali je pa pripomoček, kterega vlada duhovnom v ta namen podaje, pripraven? Kakšen je ta pripomoček ? l)a namreč sme duhovšina katoliške otroke podučevati v ker-Šanskem nauku in jih k božji službi napeljevati: do drugih reči pa cerkev v šolali nima pravice imeti vpliva. Ali pa more vlada braniti cerkvi, da bi svojih vernih ne podučevala v keršanskem nauku, iii jiii k božji slu/.bi ne napeljavah:, kakor cerkev za dobro spozna? Tedaj to, kar j»' viditi pripomoček, ni noben priniočck, ker vhula duiiovnom nič \eč i.c privoli kakor toliko, kolikor si _ie upa br.»niti. D.i pa še bolje presodimo, ali so ti od vlade po-nujuni pripomočki k nagemu namenu pripravni ali ne, mi-limo si, da j-e jih cerkev posluži na eni strani tako, kakor jih vlada ponuja, na drugi strani tako kakor jiii vlada braniti ne more: kdaj bo cerkev v dosego svojega namena b lj prosto ravnala iu več sadu pričakovala? ( e se cerkev tega pripomočka zunaj dotike z vlad-imi postavami posluži, so vlada postavno zoper to ne more pritožiti: če se ga pa cerkev v zvezi s šolskimi postavami posluži, ima pa vlada, ker se je cerkev njene postave p«-služila, postavno pravico se pritožiti zoper cerkveni vpliv v druge šolske reči, ker je to po postavi prepovedalo. Ker pa po postavi ni prepovedano drugim tvarinam imeti vpliv v keršanski nauk, in tedaj smejo tudi v duhu veri nasprotnem postavno razlagovani biti, je pa očitno, da izobraženje in keršanska izreja katoliških otrok ne more biti brez tega vpliva, posebno če se vlada hoče, kakor je pričakovati, teh svojih novo-postavnih pravic pri podučevanji poslužiti. Ta vpliv bo pa vlada gotovo hitro spoznala in po postavi branila. Če bi pa kteri mislil, da bo duhoven pri podučevanji keršanskega nauka več veljave imel, ako je od vlade tako slovesno v šoli postavljen (saj na videz), bi mu odgovoril, da je pri našem vernem ljudstvu še zmerom več spoštovanja do sv. cerkve kakor do vlade , in gotovo bo tedaj več veljala beseda duhovnova, če se bolj očitno pokaže kakor poslanca sv. cerkve, kakor ko bi se kakor poslanca sv. cerkve tako rekoč zakril, in se le bolj kakor vladnega poslanca pokazal. Ker se pa tudi po novih postavah lahko zgodi, da bi duhovnovi součitelji v šoli kaj zopervernega učili, kakšno veljavo bi tedaj imel keršanski nauk na tako oskrunjenem kraji? Kolika nevarnost za veljavo keršanskega nauka! Ali bi bilo pač prav, da bi Še celo duhoven sam hotel keršanski nauk tej nevarnosti izpostavljati? Ali naj ne premislimo tukaj besed našega Zvcličarja, s kterimi zaterja, kako previdno naj se dela s tim, kar je ,,sveto", „biseri"? Oe je pa veljava keršanskega nauka v šoli, in potem tudi drugej poderta, kakšen vspeh bo potem imelo podučevanje v keršanskem nauku, in kaj imajo potem posebno katoliški duhovni pričakovati? In vsega tega se sami krivi store. To je sicer res , da duhoven lahko tudi zunaj šole svoj nauien doseže, si bo mislil drugi, ali ker bodo ljuuje potem mislili, da drugi nauk ni potreben, neb>do pustili svojih otrok v drugih rečeh podučevati; tedaj bodo otroci škodo terpeli, ker bodo nevedni ostali. Iv temu ugovoru bi bilo omeniti, da vednost ni nar večji sreča, ampak je le pripomoček k pravi sreči. Ce bi pa katoliški kristjan je taki pripomoček v svoje pogubljenje rabiti imeli, je boljše, da ga nimajo. Posebno v današnjih brezvernih časih se je v tej zadevi bati. Če bi bila pa tudi ta pritožba opravičena, da namreč vednost med ljudstvom zastaja, ker se duhovšina brez-vemi šoli odteguje, vender ta pritožba ne zadeva cerkve, ampak vlado: sej )e vlada sama cerkvi odvzela podučevanje otrok. Ce bo pa duhovšina previdila, da bo tudi v teh okolišinali res za dušno škodo, ker otroci druzih reči ne znajo, bo pa gotovo zmerom pripravljena, kakor je že bila in je še po nekterih krajih, podučevati verhi keršanskega nauka tudi druge tvarine, pa v keršanskem duhu. Morebiti pa kteri reče: Duhoven }>a lahko v šolskih svetih svoje tovurše veliko pregovori, in tako veliko hudega j »d verne. Čigava beseda več velja, ali tovarševa, ali predstojnikova? K d:-, j bo tedaj duhovnova beseda več veljala pri šolskih svetih, ali kadar bo govorii kakor ud šolskega sveta do svojih s.mdov, aii kadar bo govoril kakor namestnik katoliške cerkve do šolskih svetovavcev, kakor katoliških kristjanov? Da pa ložej presodimo veljavo duhovnove besede , ozrimo se še na posebne lastnosti zborovih udov. Udje šolskega svetovavstva so ali dobri v katoliškem duhu, ali mlačni, ali pa slabi. Ce so dobri, bodo duhovnove besede radi poslušali, bodi si kjerkoli, tedaj zavolj teh bi bil duhoven v šolskih svetih brez j)Otrebe. Kteri so j)a slabi, in bi duhovna zunaj šolskih svetov ne poslušali, bodo pa veseli, da imajo priložnost in pravico, ako je duhoven pri šolskem svetu, njemu se zoperstavljati in ga še zaničevati. Kteri so pa mlačni, bodo pa gotovo za dobro ložej serčni, če vidijo, da se duhovšina serčno za resnico in pravico poganja; z nasprotnim ravnanjem duhovšine bi bili pa prav lahko po svojih spridenih tovarših na nasprotno stran napeljani. Pa sej kakor predsednik v krajnem šolskem svetu (ako je duhoven izvoljen) ima pravico vse sklepe samovoljno ustaviti, ki bi bili po misli njegovi šoli v kvar. Toda duhoven kakor predsednik je le vender vladino orodje, da tedaj le to sme imeti za šolski kvar, kar bi bilo tem šolani nasproti, ktere morajo imeti brezverno podlago. Ce bo pa hotel sklepe, kteri so zoper cerkev, samovoljno ustavljati, bo kmali zoper njega pritožba, in da bo vlada tako pritožbo zoper duhovna rada sprejela, nam so priča njeni namestniki; sej je bil nekdo izmed njih vradno pripravljen se celo sv. aposteljna Petra po novih postavah obsoditi, ko bi bilo mogoče. Če se pa tudi duhovnu ne vidi koristno, da se vde-leži svetov, bo kteri rekel, ima pa saj v tem pomoček, da zve, ako bi se imelo kaj zoper cerkev in vero sklepati, in to lahko potem svojim cerkvenim predstojnikom naznani, da potem išejo zoper to pomoči. Tukaj je treba tudi razločiti, ali je ta pomoček pripušen, ali ne, in ali je potreben, ali ne. Da bi se ta pomoček rabiti ne smel, bo poznej spričano ; pa tudi mislim, da ni toliko potreben. Ce so svetovavci duhovnemu pastirju že sicer znani kakor dobri kristjani, bi ne bilo prav, če bi jim duhoven brez pravega vzroka nezaupnost razodeval. Ce bi pa sumil, da eden ali drugi je zopercerkvenega duha, se tega lahko po drugih dobro katoliških udih prepriča. Če bi bili drugi vsi slabi, je pa morebiti saj eden dobrih vmes, kteri je kakor katoliški kristjan dolžan varovati se s hudobnimi družbo imeti zoper cerkev, in po svoji moči greh braniti: in če tega drugač ne more, naj pove cerkvi : ako pa cerkve ne poslušajo, so kakor nevt rniki in očitni grešniki. Ce bi pa š_»en<*ga dobrega ne bilo, in bi bili vsi taki, ali oi se jim smela katoliška mladina izročiti? Kaj bi pomagalo duhovnu, če bi bil pri takih okolišinah tudi v svetu, če bi se tudi do cerkvene gosposke pritožil? Gotovo pa bo imela cerkev zmerom pripomočke čuti nad svojo čedo. Pripomoček, kterega nam vlada podaje za naš namen, namreč za katoliško izrejo mladine, v načelu tedaj ni pripraven. ('e bi ga pa vender, kakor si bodi, hotli rabiti, poglejmo, ali je saj pripušen. Vladne šolske postave, kolikor cerkev zadevajo, ne morejo imeti druge veljave za cerkev kakor ponujane pogodbe zarad tistih reči, ktere so vzete. Zavolj kterih reči naj se pa po namenu šolskih postav cerkev z vlado pogodi? Te reči so nektere pravice. Vlada ponuja cerkvi pravico v vladni šoli keršanski nauk učiti, otroke k božji službi napeljevati, in v njenih šolskih svetih sedeti. Vlada je pa tudi v tej pogodbi izgovorila, ktere pravice naj pa cerkev vladi za to prepusti. Ktere so pa te pravice, kterim naj se cerkev v tej pogodbi odpove ? Pred vsem naj cerkev pusti pravico nadzorništva nad podučeva-njein in izrejo katoliških otrok; naj se potem odpove pravici, ktero ima do svojih vernih kakor mati do svojih otrok, in naj si le toliko pravice obderži ali pa Ae manj, kakor jih imajo njeni otroci v vladnih šolskih svetih, da bodo tudi otroci svoji materi smeli zapovedovati (ker jim je po postavi pripušeno v šolskih svetih tudi v zo-percerkvenem duhu sklepati, in imajo večino); naj bi cerkev poslednjič pustila ve3 svoj vpliv do druzih šolskih tvarin v vladni šoli, če bi bil od cerkvene strani še bolj potreben; naj bi ona kakor zastopnica resnice v tej reči nič več pravice ne imela, kakor n. pr. zastopniki laži (zastopniki krivoverskih in neverskih društev). Ce tedaj duhoven po vladnih mislih v cerkvenem imenu vladne pravice sprejme , se tudi djansko popred imenovanim cerkvenim pravicam v cerkvenem imenu odpove, naj že v mislih ali z besedo še toliko protestuje. Kako lahko se pa potem zgodi, da vlada cerkvene pravice, ktere je duhovšina v cerkvenem imenu vladi, če tudi ne z besedo, pa djansko odstopila, zase ohrani, svoje pravice pa cerkvi odtegne, sej je vlada sama že to poterdila. S takim ravnanjem poda duhoven sam vladi orožje, da se ložej zoper cerkev vojskuje. Tako ravnanje duhovnov bi bilo podobno ravnanju človeka, kteri, namesto da bi 3e vode varoval, ktera mu žuga življenje vzeti, še celo v derečo reko gre, če ravno ima že to,^kar misli rešiti, na suhem. Ce bi pa kteri rekel, sej vlada ne misli pogodbe delati, ampak le nektere reci cerkvi nazaj ponuja, ako jih hoče vzeti. — Pri tem je treba gledati, kako vlada cerkvi te reči dati hoče; ali tako, da jih cerkev lahko vzame, kadarkoli in kjerkoli hoče, brezpogojno v last, tega (namreč podučevati keršanske otroke v veri, in jih k božji službi napeljevati, kjer in kakor sveta cerkev za dobro spozna), ji braniti ne more; ali pa tako, da se jih cerkev po vladinih postavah posluži; to pa je gotovo pred omenjena, djansko izrečena pogodba, ktero vlada cerkvi ponuja. Da je vladna postava res pogodba za cerkev, pričajo nam še celo postave same, ker po 4 teh postav imajo le tiste zasebne, tedaj tudi cerkvene Šole javne pravice, pri kterih so vse postavno za to tirjane zahteve spolnjene. Kdor ni z menoj, pravi naš Zveličar, je zoper mene, in kdor ne pobira z menoj, raztresa. Cerkev je svoje pravice prejela od Kristusa. Po božji pravici ima tedaj čuti nad vso sebi izročeno čedo, da se nobeden po njenem zadolženji ne pogubi. Kakor kvas v>e testo skvasi. tako mora cerkev s svojim naukom in zveličanskirui pripomočki ljudi prešiniti, in jih za Ivižje kraljestvo pripravne storiti. Ali more tedaj biti tisti s Kristusom, kteri te pravice, če ne ravno izda, pa saj zr.taji, kadar jih jc treba spoznati? ('e pa ni s Kristus- m, je zoper njega. Kdor tedaj ne pobira s Kristusom , s cerkvenimi od Kristusa ji izročenimi pravicami, on raztresa. Pa tudi še od druge strani moramo našo reč presoditi. Vlada in cerkev ste si ena prof drugi kakor dva človeka, ki sta m«-d seboj samostojna (neodvisna") v svojem področji. — Mislimo si našle i njo priliko: Neki Človek je sklenil kaj hudega storiti. To p o v«- svojemu tovaršu, in pravi: Prav rad bi te zraven imei, ker veliko ložej pntem svoj namen doseženi. ( e mi pa le nočeš pomagati, bom že skerbel, da to vender dosežem, kar želim. Obernimo to na n iše cerkveno vladne zadeve. Vlada je dala postave, ktere je sv. cerkev kakor pregrešne zaznamovala: sej to tud. vsak lahko spozna, ker te postave v brezvernost napeljujejo. Viada jc teda; povedala s svojimi postavami namen, kterega želi doseči. Ona je povedala pa tudi pomočke in pomagavce , kteri naj bi ji v ta namen služili. Ali naj se tudi katoliški duhoven tem poiaočkom in pomagavcem prišteva? Gotovo veljajo tudi tukaj pravila nravne vednosti o vdeie ževanji ptujili grehov; po teh pravilih, sej jest mislim, bi to ne bilo pripušeno. Ker so res duhovni nar bolj zmožni pri šolah, zraven pa vender niso zmožni brezverne postave ubraniti, imajo tedaj le zmožnost, da prav lahko vernemu ljudstvu nevarnost zakrivajo, da se brezverni duh toliko ložej razširja. Ali pa sme duhoven ljudstvu to nevarnost še celo s svojim lastnim obnašanjem zakrivati in tako zopercerkvene namene pospeševati? Da bi se tedaj duhoven takih vladnih pomočkov v dosego svojega namena ne smel poslužiti, mislim, da je dokazano. Poslednjič naj samo še omenim, da se mi ta pomoček ne vidi samo nepripraven in nepripu.-en, ampak še celo škodljiv. Gotovo lahko vsak iz postav spozna, da bo duhoven pri spolnovanji teh postav moral priti v zamero pri svojih faranih; in da to ovira duhovno pastirstvo , lahko vsak presodi, kteri že posebno iz lastne večletne skušnje pri duhovnem pastirovanji lastnosti duhovne čede spozna. Če bi se pa nam vidilo , da bo pri takem ravnanji duhovšine domača šola umirala, moramo pa misliti, da tega ni duhovšina kriva , in da tudi pomagati ne more. Ali mar naj dela, da bi šolo rešila, zoper svojo vest? Veuder pa po raoji misli bi bilo to le videzno, in taki strah bi bil nepotreben. Ali naj si ne mislimo, da dandanašnje okolišine, ktere je Bog pripustil, so tako rekoč njegov klic do cerkvenih služabnikov : Vzemi svojega edinega sina Izaka, kterega ljubiš, in ga mi daruj. Kakor je pa Bog od Abrahama tirjal ne daritev toliko, ampak veliko bolj pokoršino; toraj mu je bil Izak ohranjen : tidaj smemo pa tudi mi upati, da bo Bog nam katoliško šolo ohranil, če smo mu pokorni. K... Veleso ro. IV. Pripovedka. Velesovo je zelo stara fara. Pred letom 1238 je bila sedanja podružnica sv. Marjete na Trati farna cerkev. «»ddaljena je prijazna cerkvica dober streljaj od vasi, imenovane Velesovo, na poti proti Kranju, ki daje tudi celi t ari svoje ime. Zidali so to cerkev zarad pripravne lege na prijaznem mestu, kjer stoji še dandanašnje, pa prej ko ne ni bilo še taJaj sedanje vasi Trate, ki se zdaj pod cerkvijo na zapadni in južni strani razprostira. Misel ta opira se perviČ na to, ker nikjer se ne omenja v izvirnem pismu vstanovitev samostana tu-kajšnega vasi Tratinske, temuč edino le sv. Marjete v Velesovem; drugič je sploh govorica in znano, da ste vas Adergas, stoječa okoli samostana, in tudi Trata postali pozneje ž" po sozidanem samostanu, kajti naselo-vale so dominikanarice na svojem posestvu svoje pridne in zveste posle proti temu, da so plačevali davek od podeljenega zemljišča, in na leto posebne opravila opravljali: sv. Marjeta bi tretjič prej ko ne ne bila zvana v Velesovem, ampak na Trati, tudi fara bi ne bila Velesov-ska, ampak Tratinska, ko bi bila vas Trata namreč že pred samostanom in takrat že stala, ko je bila cerkev. Cerkev sv. Marjete je bila potemtakem v starodavnih časih tarna cerkev v Velesovem, stoječa na nekoliko zvišanein kraju na samem, in je še le sčasoma se spremenila v podružnico na Trati. Iz tarovža sv. Marjete tedaj, tak » pravi pripovedka, stopi 1. 1223 nekega lepega jutra, ko je ravno solnce prijazno okolico s svojimi dobrodejniiui žari pričelo raz-svitljevati, domači gospod župnik z brevirjem pod pazho ven na plan, ter jo zakrcne proti dolinici pod Stelanjo goro. Počasi poleg lopej:. travnika jo korači naprej ter moli in opravlja med potjo brev>r; kužek skaklja okoli gospoda vesel, da sine tudi on danes z njim iti, teka pred r.jirn in za njim, deia sto in sto nepotrebnih potov razveseljcvaje se po svojem. Naenkrat pa se zgubi in bilo ga ni več rasa , in še le ko se gospod proti douiu oberne, prisopiha psiček za njim, skaklja in laja, se spenja po njem ter ga zop»-r navado vleče za suknjo in nekako s »ilo nazaj eili. Žaba, si misli župnik, kaj ti je danes, da si tako čuden? In ko kužek le ne odjenja ga cukati in nazaj vleči, si misli župnik : kaj mora pač žival imeti, ker se tako nenavadno danas vede ; hočem viditi, kaj ima, in oberne se ter gre po volji kužetovi nazaj proti gozdu. Psiček to viditi, skaklja in laja veselo, teče pred njim, se ustavi in zre v gospoda, in ko vidi, da gospodar »ledi, teče naprej, se zopet ustavi in ozira proti njemu kakor poprej. Tako se vede in ponavlja svoje burke zvesta žival, in sicer tako dolgo, da pripelje gospoda v gozd. V gozdu ostane kužek pred nekim hrastom, kteri je rast«-! na mestu, kjer dandanašnji stranski oltar sv. Dominika »toji. V ta hrast sc zaganja psiček, maha z repom, c vili in laja, in ko župnik blizo pride vidit, kaj da žival pred tem drevesom ima, zagleda na hrasti podobo Matere Božje z Jezuškom v naročju, kakor se še zdaj vidi v velikem oltarju samostanske cerkve Vele-sovske v posebno za njo narejenem kraju pod sliko Marije, Božje kraljice. Hrast, na kterem je stala omenjena podoba, je bil debel že trohljen štor , kterega je vihar, že silo staro in poškodovano drevo, kdaj prelomil ; v sredi na štoru je bila Mati Božja, o straneh pa so se vile žive, zelene vejice ter se nad podobo nekako v nebo striajale. Župnik ogleduje to podobo, premišljuje to reč , nenavadno vedenje kužkovo se mu naravnost pomenljivo dozdeva, on misli in misli in sklep je bil storjen. Podoba taka, si misli, ne gre v gozd, kjer je nastavljena vsaki nevihti, ampak na sveti kraj, v cerkev,— in v cerkev jo hočem tudi djati in v češenje ljudstvu izpostaviti. Rečeno, storjeno. Župnik sname podobo s hrasta in jo nese na svoj dom, v farovž Tratinski ter jo tu postavi in shrani v svojo nar boljši sobo, češ, naj bo sveta podoba tukaj, dokler ji pravega mesta v cerkvi ne dobim. Kako pa se župnik začudi, ko drugo jutro v sobo stopi in podobe nikjer ne ugleda, nikjer ne najde. Še bolj pa se čudi, ko se prepriča, da med tem časom še mogoče bilo ni, da bi bil kdo v sobo prišel, in ko poprašuje in poprašuje, in mu spet živa duša v celem farovžu kar nič odgovoriti ne ve, in odgovoriti ne more, ker nihče nar manjši reči o tej zadevi vedil ni. Gospod še zmiraj ugibuje, kam in kako da bi bila podoba preiti zamogla, kar se nekdo oglasi, ter pripoveduje, da je omenjeni, včeraj v farovž prineseni, pa pogrešani kip zopet v gozdu na hrastu. To slišati, hitro župnik teče tje, podobo v drugo s hrasta vzame in jo ko prej v farovž k sv. Marjeti prinese, tu v sobi dobro shrani, vse pozapre in dobro zaklene. Pa drugo jutro je zopet ni bilo. po noči je zginila. Gospod, ko gre na vse zgodaj v sobo, dobro prej vse ogleda ter najde pri vratih, plehih in oknih popolnoma vse tako. kakor je prej ta dan sam zapustil, in v svesti si je bil, da podobe nihče po naravnem potu vzeti ne more, zato se je bilo njegovo čudenje v stermenje spremenilo, ko v sobo stopi, in Matere Božje zopet ne najde! Da jo je šel zdaj prec v gozd na stari hrast iskat, to je jasno, in ko jo res tukaj najde, jo spet vzame, sabo nese in v sobo zapre. Pa ko tudi v tretje po noči zgine in se na staro, navadno mesto preseli, potem si ne upa župnik več )e na njenem izvoljenem mestu motiti; prepričan, da hoče Kraljica nebes v tej podobi na mestu najdena ostati in češena biti, pusti jo tam, kjer jo je bil našel. Ta prigodba z gospodom župnikom in s podobo Matere Božje se je hitro razširila, in v kratkem se je snidilo več kmetiških, pobožnih devic, ktere so na mestu hrastovega terša kapelico napravile, podobo v to kapelico postavile in prostovoljno k časti Matere Božje samotariti sklenile. Sostavile so si v ta namen raajhine celice iz lesa, so tu stanovale, sv. podobo oskerbovale, čednosti Božje porodnice posnemale, se v pobožnem, svetem življenju vadile in uterjevale in tako perve priprosto samostansko življenje v tem kraju pričele. Res, mičin začetek samostana Velesovskega po ustnem ljudstvenem poročilu. Ogled po Slovenskem in dopisi* Iz Ljubljane. Beseda tsg. bogoslovcov 19. t. ni. Kakor laui ss. Cirilu in Metodu na čast, tako so letos gg. bogoslovci napravili besedo v spomin Vodniku, nekdanjemu buditelju slovenskega slovstva. Ostanimo pa brez druzega ozira samo pri besedi, ki je bila za vedrilo prav dobro osnovana in ne manj čversto izpeljana. I. V vvodu je g. Marinko omenil, kako je Vodnik budil narod k duhovni delavnosti, da mu torej hočejo venec podati s to slovesnostjo. II. Naslednja kitica iz raznih Vodnikovih pesem, velik kor pod g. Alijaševim vodstvom je izvirna sostava, in petje se je glasilo res kaj moško, prav po k ran j- sko, po gorensko, bilo je vse razveseljeno, večkrat vse v smehu in ploskanji pri domaČih arijah. III. G. Petrovčič je nato v slovesnem govoru omenil, da so redki veliki možje, pa da je teh malo treba toliko bolj prestavljati. In kako, s čim prestavljati V Noče del naštevati, temuč le k nasledvanju spodbuja, 03tane pa le pri enem Vodnikovem delu, pri časništvu. Govor pravi nadalje: „Mi smo kleriki. V tem je že izrečena naša častna, sveta, toraj perva dolžnost, da ču jemo nad resnico, da jo branimo proti vsakoršnim napadom in skerbimo za njeno čistoto. „Ni pastor vigilet, ovile frangetur!" <'e mi ne čujemo, resnica se skali — posebno, ker je sedanji čas mnogo, da, premnogo^strastnih kalilcev resnice. Pa kako bomo svoje važno opravilo naj bolje iz-verševali? Kako se bomo naj bolj vspešno stavili nasprotniku v bran? Kakošno naj bo naše orožje ? Da to zvemo, pogledati moramo v tabor nasprotnikov, in preiskati njegovo orožje, način njegovega bojevanja, ker le potem bomo mogli sebi poiskati pripravnih sredstev v zdatno obrambo. Drugače utegnemo imeti prav dobro bojno obleko, vendar borno zmagani, ker bi imel nasprotnik nam še nepoznane sile in moči. Železni in jekleni oklepi so v obilnej meri zadostovali v dobi pred smodnikom, — pa ko so začele pokati puške, kaj je pač potem pomagalo jeklo V Grozna moč so puške in topovi, kakoršne se rabijo do naj novejših časov; in zdaj? Zdaj ne zdajo vse skozi več toliko, ker so znajdli iglenke in mitraljeze. Enak boj je pri resnici. Ne manjka se jej nasprotnikov v nobenem času. pa tudi ne borilcev. Ako so nasprotniki vzeli sulico filozofije, prijeli so jo v roke tudi branitelji; če si je sovražna stran poklicala na pomoč zvezdoznanstvo in naravoslovje, poiskala si je enačili zaveznikov tudi resnici prijazna stran — in zmagala jc sijajno. Kaj pa sedanji Čas? Kako se sučejo zoperkato-ličani? Cernilo , pero, tisk in papir, to so njihove mitraljeze, s kterimi hočejo popolnoma razsekati zastavo resnice in na tla podreti njene stebre. Ta način prejš-nim časom ni bil tako močno v navadi; ker so pa zdaj tako nenavadni časi, ali se ne stavi do nas zahteva, da porabi ju jmo tudi mi nenavadne pripomočke. Beseda na priznici — res, vsa čast jej gre. Slava dobrim in vnetim govornikom, veliko store za sveto reč! Toda, vsega ne opravi. Samo ona ni dovoljno orožje sovražniku nasproti. Kakor on, vzemimo še mi pero, černilo, tisk in papir v roko in ako bomo to dobro, vsak dan rabili, ni se nam treba bati, da bi kdaj propadli! (Je ima nasprotnik mitraljeze, zakaj bi jih mi ne imeli, ali bolj prav, potem so tudi nam neizogibno potrebne, če hočemo zmagati. Časništvo je sedaj med pervimi močmi; to nam priča vsakdanji njihov vspeli. Ali bi imela katoliška cerkev toliko zagrizenih nasprotnikov, ko bi preštevilni časniki v nasprotnem taborju ne podžigali tega sovraštva zoper njo vse čez in čez? Ali bi pač imela sv. resnica tako malo vnetih častiteljev, ko bi množica lažnjivih listov ne trosila po svetu vsako-verstnih zmešnjav in — milujem, da moram reči — ko bi ne bil katoliški svet nekoliko preveč dremal, ko bi bil katoliški svet malo bolj pazil na gibanje sovražnikovo in poskušal prestriči vse daljno napredovanje? Ako je toraj časništvo tolika moč, ali se ga mar ne bomo poprijeli v svoje namene, da resnici pripomo-remo k zmagi? In ali ne mora to posebno klerikom na sercu biti?" itd. Dalje pravi, da so do sedaj v tem oziru premalo delali, pa kako da v Ameriki katol. časništvo slovi, kako ga visoki podpirajo ter imajo nasprotniki pred njim „respect" . ..ter nadaljuje: „Pa, nisem sposoben zato, slišim kterega govoriti! Toda stoj, prijatelj! Ali je res tako težavno zagovarjati resnico? Vsaj ona nima na-sprotljejev v sebi, marveč je *.e v bistvu svojem čisto logična! Oni pa, ki se bojuje proti resnici, on je gotovo kje napačno sklepal in ta svoj napačni sklep kot dober dokaz poslal med svet! Ali pa, če je tudi prav sklepal, mora pa biti njegova podlaga čisto omahljiva. In menim, da ni ravno posebno težko prekucniti take omahljive podlage in s podlago pade celo poslopje; ali pa razkriti napačnih sklepov in tako osramotiti nasprotnike! In ako je delo tudi težavno, ali se bomo mar težave strašili? Mar trepetali pred pritežnostmi in sitnostmi? Naj nam bodo v zgled naši nasprotniki, kako se vendar marljivo gibljejo, kako obernejo vsaktero priložnost v svojo korist! In vendar se oni bojujejo za tako slabo, tako nevredno, tako zaveržljivo stvar — za laž! Kaj pa, ali ni naša sveta reč vredna, da se zanjo nekoliko p -trudimo, da zanjo kaj preterpimo , nekoliko delamo? Če naš duh teži po resnici, in more le resnica zveličati, ter osrečiti človeški rod; ali ne bomo vseh moči stavili v to, da že pridobljeno resnico obvarujemo vsake spačenosti, vsacega madeža? In če je dandanes časništvo za to tako silno zdatna moč , ali ne bomo na tem potu delovali z vsemi svojimi dušnimi in telesnimi silami? Ali no bomo branili sv. katoliške cerkve proti vsem silovitim navalom? In če bo trebalo, ali ne bomo radi za njo prelili svoje serčne kervi ? l)a, da, prav radi!" itd. ,,Kaj bomo pomagali cerkvi, če bomo zagovarjali njene pravice samo doma pri kosilu? če bomo še tako jezni pri branju lažnjivih spisov, pa bo ta jeza ostala le med štirimi stenami? Na noge torej! Vzemimo černilo, pero, tisk in papir, pa kujmo v časnikih ognjene strele, ter zažgimo ž njimi nasprotnikovo suhoparnost! Kujmo v njih luč prave omike in posvetimo ž njo gnji-lobi nasprotnikovih sotizruov ^zvijač in lažnjivih sklepov)! B^j, boj! to naj bo naš* geslo; vsaj ga nam je dal naš najviši poveljnik rekoč: Nolite arbitrari, »juia pacem venerim mittere in terrani ; non veni pacetn mit-tere, sed gladium ! ..." (A. J.) IV. Petje „Što čutiš" ispomin na Kosovo polje) se je glasilo pretresljivo veličastno. V. < 'isto iz življenja posneta in naravno od gosp. J. Podboja sostavljena igra „Dijak-prosjak" sc je odlikovala ravno tako s svojo osnovo kakor z izpeljavo. Osnova je skoz in skoz v šaljivih smešnih ljudskih pregovorih, in igravci so bili popolnoma kos svojim nalogam ter se je vidilo, da so res kranjsko predstavo igrali ,,Kranjci." JDijak Zalogar (g. Brczovar; in dohtar Koloraba (gosp. Skerjanec) sta se obnašala kakor ulita smešnika. VI. V igri na glasoviru („Le solitaire" iz < 'arafa itd.) več bogoslovcev enako kakor v petji pokaralo, v kako lepem cvetu ste tudi te blagi umetnosti v bogoslovji. Igrali so gg. Bohinec, Keržič in Alijančič. VII. Pevski zbor je z veličanskim spevom ,,Domovina^ (od A. Nedvčda) častitljivo sklenil lepo besedo. Želeti je bilo samo ene reči, namreč: Naj bi bili pričujoči tisti, ki kričijo zoper duhovske naprave in jim pripisujejo ,,volksverdummung," pa so sami nočni čuki — boječi se svitlobe in resnice. Kavno zato so jim dobro vravnane semenišča zoperne ter jih žele spremeniti v nekake posvetne deržavne naprave, v kterih naj bi se učili maliku liberalizmu kadilo žgati, sveto Cerkev pa prezirati in zaničevati. Brat Caliarija iz trapiškega reda v Banjaloki nam je naročil, da naj naznanimo preserčno zahvalo vsim tistim, ki so v korist naših južnih bratov njegovemu redu pomoč podelili. Kakor on pripoveduje, bi bilo prav dobro, ako bi se kake ubožne vterjeno-katoliške der/.ine iz Slovenskega blizo trapiškega kloštra v Bosni naselile ter bi se tako olika med narod razširjala bolj z zgledom kakor pa z naukom. Slovenci se lahko razumevajo z Bošnjaki, ki govorč hervaško narečje, in kakor sorodni bratje bi tudi sicer ložej v zložnosti živeli. Častiti oo. Trapisti so voljni takim naselcem z vsim pomagati v začetku, s stanovanjem in živežem, jim tudi v sili še kaj zemljiša dati, akoravno bi si ga tudi sami lahko kupili, če imajo le nekoliko denara, ker je prav poceni. Ondi so namreč silni prostori zemlje prazni in posebno lepi gozdi, pa prav malo prebivavcev. Pristavimo še enkrat, da prav posebno žele Slovencev — iz ozira na njih verstvo in narodnost, ker le s tim bi se olika v resnici razširjala, ktero je mahoraedanstvo in razkolništvo zatlačilo. Ako bi se pri kakem duhovnem pastirji glasile take deržine, mu radi naznanimo nadaljne pota, ki so potrebne, da svoj namen dosežejo. Uesetliiica. Kakor je zadnjič „Danica" omenila, bode v nedeljo 20. t. m. občni zbor za katoliško besed-nico. Program je tale: 1. Sporočilo od borovo. 2. Poštev in predštev. 3. Prenaredba pravil. — Začetek je ob 5., ne ob (». uri, kakor je bilo poslednjič povedano. Verice (Št. 1. 1*71» je prišel v prijetni obliki in prinesel: Nagovor do preljube mladosti. Modrost in vse-gamogočnost Božja v stvarjen ji. Miloperčna deklica (s slikoj. Ne bodi sebičen. Deček in jablana j pesem ). Naj slajši smeh. Lastovice in ptice (basen). Število devet. Prirodopišijo natoroznansko polje (opice, žirata s slikama). Škorec (s sliko). Razno&ti, kratkočnsnice itd. Pridjanu je pesem „Tri cvetlice" z napevom. (Izhaja 1. dan mesca, velj:i polletno 1 gl. 2«» kr.) Ako se bo ta list bližal temu za Slovence, kar jo dunajski „Der Bund" za Nemce (1 gld. na leto, Lichtensteinstr. Nr. .'»1 . 1. Stock), bo imel zase lastno polje in zaupno tudi podporo. Kaj se godi v Itiiini, kar sv. Oče nimajo večkratnega prestola ? « Dalje. „V god presv. Jezusovega imena. Zato ga je tudi svojega Sina) Bog povišal, in mu dal ime, ktero je čez v?e imena, da se v imenu Jezusovem vsako koleno pripogne teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo." (Filip. 2, !•.) Od kar je B< g po angelu svojo voljo naznanil, da naj se d:i edinorojenemu Sinu Božjemu ime ,.Jezus," in od kar je sv. Pavel govoril do Filipljanov ravno ome-njene besede, od takrat se je ime ,,Jezus" po vsem svetu razširjalo, narodi za narodi so spoznavali to presv. irce, ga molili, častili in ljubili. In od kar je sv. Peter govoril: „Bcdi znano vin , in vsemu izraelskemu ljudstvu, da v imenu (Gospoda našega Jezusa Kristusa Na-zarenskega, ki ste ga vi kiižali, kterega je Bog obudil od mertvih, v tem stoji ta pred varni zdrav" (Dj. apost. 4, 1" , — od kar je Peter tedaj hromega pred vrati jeruzalemskega tempeljna v imenu Jezusovem ozdravil, od takrat naprej skoz vse s*< letja do današnjih dni se je na klic Jezusovega im»*na teinota duš razsvetlovala, dušne bolezni se ozdravljale, telesno zdravje se povra-čevalo, vojske se dobivale, neverni so postajali verni, sleherni verni je bil pri poklicu na to sv. ime poživljen v dobrem , obvarovan pred skušiijuvami in pred dušnimi nesrečami. Vselej je bila nar višji skerb rimskim papežem to sv. ime oznanovati po vsem svetu , in ne le da so oni pošiljali med narode vsega sveta misijonarje v ta namen, temveč so tudi v Rimu mnogo učiliš in semeniš napravili, kakor tudi dovolili mnogim narodom, naj si vstanovijo tam svoje semeniša, da tako mladenči iz vsih krajev celega sveta slišijo nepokvarjeno vero iz ust sv. Očeta in njih namestnikov, ter jo potem nosijo med narode naše zemlje. Take semeniša so: propaganda, kolegija ali te-ologično vstanovišče francosko, ogerako-nemško, poljsko, angleško, amerikansko. Vsi ti vstavi pa so vselej imeli tudi spodnje šole, sosebno gimnazijalne, in sto in sto mladenčev vsih, tudi nar imenitnijih stanov in iz vsih krajev sveta je imelo tu nar bolji izrejo, nar bolji nauk ter so si pridobili nar večji učenost zedinjeno z nar bolji čednostjo in pobož-nostjo. Potem ko so se izučili in vse šole doveršili, bo tisti izmed njih, ki niso postali duhovni, se vračali domu, in tam so z zgledom in učenostjo tako rekoč svetni misijonarji postali tisučim in tisučim izmed ljudstva. Tako je sv. ime Jezusovo svoje žarke čudopol-nosti in ljubezni mirno in lahko razširjalo v sercih mladenčev, in po njih ustih okoli in okoli med njih sorodniki, znanci in prijatli mnogoteri sad obrodilo. Odkar pa sv. Oče ne vladajo več , kako se godi z nar svetejšem imenom Jezusovim? Odkar sv. Oče ne vladajo več, je talijanska vlada rimskemu (kolegiju) vstavu za učenosti moč uzela. To ustaviše nima več pravice skušnje imeti z mladino, spri-čala dajati, ktere bi mladino pripravno storile k očitnim službam, je tedaj le privatna šola, da bi bili tako mladenči prisiljeni, se le v onih šolah podučevati, kjer učijo in mladino pačijo od vlade postavljeni posvetnjaki, mavtarji, celo kak jud. Kako se bo v tih šolah učilo, je očitno. Ravno to je vlada storila mnogim drugim vsta-vom, sosebno tudi ženskim učilnicam. Odkar sv. Oče ne vladajo več, ravno tih omenjenih kolegij udje, njih vodstvo, njih učenci nimajo več pokoja in miru. Zato, da bi se učencem prigrenilo bivanje v Rimu. jih tu in tam na očitnem kraju mavtarji zasraraujejo. Vodja belgiškega kolegija Msg. Roelants a so očitno s kamenjem natezali. — Ko je ogersko-nemški kolegij o prazniku čistega spočetja imel okna svoje dvorane razsvetljene, so jim jih mavtarji potolkli. In tako povsod kažejo talijanski roparji, da hočejo zatreti one kolegije, kjer se mladenči učijo Jezusovo ime častiti. Oni želijo, da bi vse tiste vlade, ki imajo kolegije v Rimu, tolikratne nadlege se naveličale, ter mladenče poklicale domu in bi po tem takem te stanovali.šča v Rimu nehale. Tedaj poprej, ko so sv. Oče v Rimu gospodovali, je Lilo rimsko mesto središče svete in prave učenosti: zdaj pa, ko talijanska vlada v Rimu gospodari, bo to mesto postalo središče, v kterern se mladina kvari. Temu nasprot pa je še zmerom veliko veliko dobrih, zvestih katoličanov, ki 1. kličejo ime Jezusovo na pomoč za sv. Očeta, spominjaje se besed Jezusovih, kar koli bote prosili mojega očeta v mojem ime, vam bo dano. — Tridnevne pobožnosti neprenehoma opravljajo povsod po vsih mestih po Laškeu. in tudi že po Nemškem, da bi Jezus pomoč poslal sv. Očetu in svoji sv. Cerkvi. 2. Ime Jezusovo kličejo na pomoč otročiči rimskega mesta. Imajo namreč v Rimu pred ss. tremi Kralji otroški praznik „Betana," o kterem jim stariši dajeje mnogo lepih daril v spomin, da so sa. trije Kralji bili Jezusu daril prinesli. Rimski otročiči pa so se letos odpovedali tem darovom in so temu nasproti izverstnih daril prinesli sv. Očetu f>. in 11. janvarja, ter so prosili Jezusa, naj bi se on zavoljo tega, ker so si oni pritergali darila in veselje, sv. Očetu pomoč podelil. .'J. Družba mladenčev v Genovi, talijanskem mestu, v očitnih molitvah daje čast Jezusovemu presv. imenu, se odpoveduje vsemu veselju, je poslala sv. Očetu denara in adreso, v kteri očitno naznanuje svojo oporeko zoper rop, ki ga je talijanska vlada doveršiia v Rimu. Tako se vojskuje ljubezen do Jezusovega imena s s sovraštvom proti njemu. Sveati smo si, da bodo užugali oni, ki Jezusovo ime ljubijo, zakaj po besedah sv. Vincencija Fererija je „to sv. ime pomoč zoper vse nevarnosti, Gospodovo ime je nar močneji tum; k njemu pribeži pravični, in bo obvarovan." (Prigov. 18, 14.) Pelinovee. Ena vijolica. O letošnjem Božiču — ravno nedeljo poprej — je francosk duhoven se peljal devet milj deleč v malo vas, v večerni Ameriki. Bilo je stekleno merzlo, snežilo in medlo je, iu voz je bil odpert in prav reven. Na potu se mu je zdehalo po solnčni Francii, kjer je bil lani ob tem času po opravljeni sv. maši dobil kitico vijolic v svoji sobi. Ozre se v nebo in moli, da bi mu ljubi Bog vender tudi danes dal kako veselje doživeti. — Kadar pa v vasico pride in stopi v ubožno cerkvico, najde staro irancosko ženo, ki se ni mogla angleško učiti in je že dvajset let čakala in upala, da pride kak francosk duhoven, pri kterem se bo spovedala in sv. Obhajilo prejela. Z veliko priserčnostjo je dobri duhoven Boga zahvalil za to vijolico , ki mu jo je pripravil daleč od domačije v rnerzli zimi. (Novojorški cerkv. list.) Tebi, ki to bereš, pa gotovo ni potreba čakati na namestnika Božjega, ki bi še le čez morje prišel, in vender morebiti spoved predolgo odkladaš. Francoska očitna spoved. Pod napisom ,,La Con-iession de la France" eden francoskih listov popisuje očitno spoznavanje, zakaj se ubogim Francozom sedaj tako godi in pravi med drugim: „Mi francoski narod, mi. ki nas je Bog s svojimi naj bogatejšimi darovi oblagodaril, kterih nehvaležnost in zaničevanje je tako dolgu prenašal, mi smo končno Njegovo prizanašljivost utrudili, smo poslednji«; upognjeni pod udarci Njegove Šibe. Gospod. Tvoje sodbe so pravične, Tvoje strahovanja, tudi naj terši, so zaslužene. Bili smo napuhnjeni in nečimurni. Ponašali smo se za pervi narod na zemlji, iu smo preziraje gledali na druge ljudstva, ki smo si prilastovali pravico jih učiti, od kterih se nič nismo hotli učiti... Misleči, da smo nepremagljivi, smo bili prederzni in zabavljajoči, vedno pripravljeni na boj, ne marajoč za prelito kri, če ni bila naša. Zato si nas strahoval z neslišanimi pobit ji. Vojna, naš ponos, se je stopila kakor vosek na plamenu. Razdjavnc orožja, s kterimi smo bahali, so nam izderte iz rok , terdnjave prišle v oblast sovražnikovo , ki našo deželo tepta brez usmiljenja. Pravičen si, o Gospod! naša prevzetnost je bila vredna šibe. Bili smo meseni samopridniki. Gnani od poželjivosti smo sanjali le od bogastva, ki fdadne veselja napravlja . . , Naše ravnilo kakor naše obnašanje je bilo sprideno. Priscgolonistvo smo za nekrivo izreko-vali, prestavljali, kronali. Resnico in vest sa.o za presojo cenili. Zasmehovali smo, kar se mora posvečevati. Žena, zakon, deržinska čednost so postale tarče zaničevanja, — kazaiiša in slovstvo je bilo šola kužljivosti ^Poslušajte liberalci!)... > svojimi brezsramnimi šegami (modami) smo sebe onečastili, druge pohujšali. Po vsili verstah našega občinstva je sedela pregreha za mizo. — vsim se je pred oči razstavljalo, kar naj se človek še imenovati sramuje. (Cujte teigovci z nesramnimi podobami, bukvami; gospodarji z ostudnimi iigurami po stenah, ki ste svete in poštene zavergli!) Izročil si nas bil v oblast nepravičnega in neresničnega gospoda, ki je naše bogastvo zapravljal, kri naših sinov prelival, naše ime s sramoto pokril. Pravičen si, o Gospod! zaslužili smo Tvoje šibe. In vender udarci, ktere si nam pritiskal, vender revšina, v ktero smo pogreznjeni, nam še ni odperla oči, da bi spoznali grehe, ki so nas pogreznili. Razdraženi smo, ne pa skesani. Vsak toži bližnjega, ne samega sebe. Godernjamo zoper Tvojo ojstrost, kakor bi bila nezaslužena. Reši nas, o Gospod, nase slepote!.. Ko nas boš očistil v ognji britkosti, oprosti nas našega sovražnika, daj zopet mir naši do- mačii. K Tebi povernjeno, prerojeno s poskušnjami bodi Francosko pred svetom priča Tvoje milosti, potem ko je bilo priča Tvoje ojstrosti in pravice." — Taka je francoska, kakošna pa bi bila nemška očitna izpoved, ako bi se novi cesar Fric Viljem, Biz-mark in drugi jeli spovedovati svojih in svojega naroda grehov, kakor jih tožijo nemške, kakor francoske vdove in sirote, požgane mesta in vasi, in to tisučeri živih in mertvih! Mlazgletl po sveln. Onarja imajo \einci. Zastopniki raznih polkov (tedaj vojaštvo) so 18. t. in. v pričo nemških vladarjev pruskega kralja Vilhelina v Verzajlu na Francoskem razklicali za cesarja. Nemški knezi so mu ž.! poprej to čast ponudili, ki jo je seda) si dal dati. Tudi parska ljudska zbornica je 21. t. m. sprejela zvezo s Prusijo, s čimur je pruska slava še bolj podkurjena. Tako je tedaj tudi čast nemškega cesarstva, ki je kdaj kinčila katoličane, prešla na luteransko glavo. Doklej bode to terpelo, je drugo prašanje, ker framasoni prikimavajo le takim prestolom, ki menijo, da bodo lestva k njih namenu. Sultanova vlada se je v reči armenskih zoper Rim upornih kristjanov postavila zoper Rim. Veliki vezir svetuje razkolnikom, naj si v zložnosti izvolijo svojega patrijarha, in daje privoljenje, da naj skliče občni zbor. Ako je tem revežem ljubše imeti za papeža sultana turškega in pozneje morebiti ruskega cara, kakor pa namestnika Kristusovega, je to novo znamnje napuha in zaslepljenosti. Carigrajski razkolniški patri-jarh bode tedaj s privoljenjem visoke porte sklical cerkveni zbor in glavna naloga mu ima biti poravnanje z Bulgari. Auicrikaiisko. Novojorški katoliški časnik ima nektere opombe o ondotnem stanu, ki so prav podučljive. Pravi, da v njih amerikanski domači! je prav priserčno življenje. Mir imajo z vsimi narodi , vsa obertuija in djanstvo cvete, deiiara je dosti v deželi, blagor se dviga čedalje bolj, kar je tudi predsedniško sporočilo undan omenilo s hvaležnostjo do božje previdnosti. Bode kmali imela republika več vere. kakor pa marsiktere tilistcr-sk milijonov ljudi je v Am-riki še brez kake vere.) Noben ,,'placetum regiuin" katoliške cerkve ne zaderžujc. (Naj bi le bana Ravcha t je poslali, bi kmali \idili!) Več kot petdeseteri prelati imajo čis.o prosto občevanje med seboj in do zunanjstva. Nobena posvetna vradnija se v Ameriki ne meša in ne vtika v katoliške cerkvene reči, v vstave kolegije, in šole, v verske redove in družbe, ki zainorejo živeti in se razširjati prosto in brez prideržka po svojih pravilih. Kako je pa po Evropi! pravi dalje uni list. Ncmško-francoska vojska spreminja velik del Francije v pušavo, jih tisuče spravlja na boraško palico m celo deželo na-polnuje z revšino in britkostjo. Pa tudi Nemčija mora piti kupo terpljenja. Ako je tudi njeno orožje dosedaj zmagovito v deželi svojega nasprotnika, pa koliko žalost delajo po Nemškem tolike vdove in sirote. (Le samo v Cahen-u ali Achenu ob Renu je čez 12<«> deržin, ki jih mora občinska milošnja zderžati, ker njih očetje ali pa sinovi so ali mertvi, ali pa ranjeni. Kraij Vilhelm pa se je dal za cesarja iz-klicati in veselice obhaja pred Parizom, nad kterega bombe mečo.) Kjer jc bilo poprej veselje o Božiču, je 295 in 57; — z Zalega Loga 294 in 152; — iz Čateža sedaj serčna bolečina in jokanje, in le Bogu je znano, 300 in 60; — iz Sostrega 884 in 328. Iz Zagorja, Grada, kaj še pride? Ustavljanje Francozov je nepričakovano Bukovšice in Loškega potoka so poslane imena že na močno in zdi se, da hoče tudi Moltke tu kljubovati. Še Dunaj. bode tisuče nemških žertev na Francoskem! Opomnimo naj tukaj, da naj se zato nikar število Cesarovanje prusko je bolj papirnato kakor pa ob- podpisov ne kerči, ako morebiti kie pol za podpise pri- činsko veselje, je bolj v dvorovskih časnikih kakor pa manjka; vsak naj si jih priravna sam, samo toliko v resnici v ljudskih sercih. Ako bi se pa celo zgodilo, naj gleda, da velikost ne bode razločna od unih, ki jih da bi francosko orožje zmagalo (ta trenutek pač ne je poslala družba. Tukaj je treba, da se očitno skažemo kaže), potem se doverši žalo-igra, o kakoršni se m kmalo za prave otroke namestnika Kristusovega, toraj naj se na Nemškem dozdevalo, in padla bi, naj berže da pru- podpiše vse — mlado in staro. Ce se dopolnovanja po- ska krona. šiljajo k temu, kar je že poslano , jih bomo tudi na- Rimsko. <>. vinotoka lanskega leta so sv. Oče po- znanovali. delili za enkrat na dan 1»h> dni odpustkov, kdor naslednjo \evoš!jivo nerga že spet Taglbatt, ko vidi v Da-molitev obmoli s skesanim sereem: niči zaznamnjanih darov za našega oropanega, osern-„P«edobrotljivi Jezus, Ti sam si naše življenje, sam desetletnega sv. Očeta Pija IX!!! Veste, da je to Ti naše vstajenje. Tebe tedaj prosimo, ne zapusti nas tisti Tagblatt, ki pa zna tako mično gladiti velike davke, v naših britkostih in zmešnjavah; temuč zavoljo smert- kijih plačuje narod? Kaj pa tisti tisuči in tisuči, puha nih težav Svojega presvetcga Serea in zavoljo žalost joči v raavho časnikarskih judov, ki nam vero skrunijo. Svoje neomadežane Matere pridi na pomoč Svojim služabnikom, ktere si s predrago kervjo odkupil.'4 Oobrofni fiarovi. Iz Ljubljane. Letni »lio,l katoliške družbe VlCarIVs Chrlsrl In UDe Magister InfaLLIbILIs. 24. t. ni. je bil tako obilno obiskan, da prostorna dvo- Za sv. Očeta. Iz Loke po g. tajm. liemicu. Pro- rana v Virantovi hiši ni mogla vsih obsegati in jih je simo sv. blagoslova, da bi zamogli pobožno živeti in več moglo v stranskih sobah biti; toraj se bode o dru srečno umreti in želimo sv. Očetu rešenje od njih so- gih tacih prilikah za veči prostor poskerbeio. Gospod vražnikov: J. 15. 1 gld., K. O. 1 gl., M. K. 1 gl., ne- predsednik grot \Vurmbrand je po čverstem nago.oru imenovan 7<> kr., Sp. K. 1 gl., J. Molj 1 tol. za 1 gl. poročal, kar jc skoz leto družba delala, gosp. tajnik J. 6 kr., 2 križ. po 1„ gl. in 3 kr. st. den. v sr., neimen. Flis pa precej nato v slovenskem jeziku. Ker ni bilo 2 gl. 90 kr., neimen. 1 g!. 3<> kr., neimen. 40 kr., L. druzih posebnih govorov, sta gospoda poročevalca s po- J. 2 stare dvajs., J. O. 2 3tare deset., neimen. 20 kr. ročili sklepala prav čverste opombe v podobi nagovorov — Neimenovana oseba 1 cekin. Prosi sv. blagoslova in o sedanjem stanu in terp'jenji katoliške Cerkve, toraj želi rešenje sv. Cerkvi iz rok njenih sovražnikov.— Z o potrebi katoliških družb itd. Veliko veselje je delalo Brezovice 22 gl. in 1 staro dvajset. Prosimo sv. blago- pričujočim naslednje srečkanje, pri kterein je bilo spe- slov za pastirja in ovčice. G. t. J. P. 5 gl. sr. — Naša čanili ccz5<" > srečk in okoli 70 — vm-s prav lepih do- mala fara Dražgoše tudi majlun dar (8 -^1. 42 kr.) da- bitkov; in ker so bile srečke po 1'» kr., so pričujoči ruje sv. Očetu, ter kliče: „VsezaBoga, Vero, Papeža!" zložili lep denar skupaj, ki ga bodo dobili reveži in — Iz Škofje ioke po g. i'. P. U. 9 kup. po ."»<> kr. in u bo ž ni. Gosp. podpredsednik dr. Kosta je v vnetih 1 kup. za 2 gl. 30 kr. sr. in 2 st. dvajs. — Dr. V. v besedah priporočil pričujočim, naj bi se obilno vtlele- Ljubljani 3 gl. v sr. — Gospodieine notranje šole pri ževaii shodov, ki jih ima odsek za ubožne vsak drugi čč. gospeh 1'rŠulinaricah v Ljubljani gl. v pap. in četertek ob 3 popoldne, pri kterih se denar in druge 8 gl- v sr. Iz celega serca vdane svojemu preljubemu reči skladajo za ubožne, kdor je od kodar si bodi za to kaj sv. Očetu, Jih prosijo za sv. blagoslov, da bi mogle prav dobil, iu se deli med ubožne osebe in deržine po hi- .li, pobožno živeti, >'n k Bogu molijo , iia bi papaža inilo- kterim dobre gospe in gospodičine same darove na dom stno rešil iz rok njih sovražnikov. — Zamurki Alojzija nosijo; se v«', da .>.- poprej osebno prepričajo, če je res in Terezija v ravno t m, iz Jezusove družbe, en »glasno izvoljena Očeta za sv. blagoslov tudi svojim ljubim rojakom, da za častna uda naše katoliške družbe. — Sklenil je g. bi jih Bog enako rešil iz teme nejeverstva. Ker ste pa predsednik shod s prav primernimi bese lami za mir sami skusili, kako huda je sužnost v tolovajskih rokah, in edinost med raznimi narodnostmi in na- torej prosite Boga, da bi tudi sv. Očeta milostno rešil rodi, kakor je po duhu sv. katol. Cerkve, in končno iz rok roparjev. — Iz duhovni je Budanjske več daro- zaklieal slavo sv. Očetu in cesarju, kar so j ričujoči vavcev skupaj daruje lo gi.; vsi uarovavei prosijo bla- doveršivši povzeli. goslova od sv. Očeta, vsak v svoj dobri namen in za l*o«l|H*ov za adreso do sv. Očeta in za protest zo- srečno zadnjo uro! — K. C. Da bi bila zmirej vdana per oropanje do ministerstva je do 21. t. m. posianih sv. Očetu 25 soldov v sr. M. Zabred 1 gold. sr. katoliški družbi: X Dobrove 72 ' ') in37»'.; — z Kudnika M. in l". Kr. 30 kr. — Iz Kolovrata po čast. g. fajm. 51 in 54; iz Želiinelj 237 in 114; — iz Poljan nad A. Zormanu: Farmani 7 gl a. v.: J. Zupančič 2 gl : Loko 9'i«» in 1^'»; — iz Železnikov .'>2 in 25*'»; iz 31. Keber 3 gl. Vsi prosijo sv. blagoslova, da bi se v nove Oslice 32'.» in 12"; — iz spodnjega Tuhina 419 sv. veri vedno bolj oživljali, da bi Bog sv. Cerkev po- in 1««1; — s Tujnic 24'» in 12"; — z Gojzda 240 in višal, sovražnike njene pa ponižal. — Sira. Carman 1 gl. 12"; — z Blagovice f>52 in 2*8; — iz Svibnja 171 in — Iz Zap(»g 2 gl. <'." kr. — Prečast. g. II. Kalil 1 pape- ,s.-,; — iz at. Jurja 291 in 1«'»7 ; — iz Javorij pri Litiji žev terdnjak. — Neimenovana osooa 2 gld. — Iz Po- 222 in 11*; — iz Soteske 70 in 35; - iz št Vida pri stojne 5 gl. -- (Drugi darovi prih.) I pavi s 155 in 214; — iz Zapog 12" in 120 ; — iz ttovt M*OfJOVOri Z (JfJe tiopiso rtt rci. 6'H> in >>4; — iz Brezovice 74'J in 337; — iz Besnice <•. —n—: Precej prih. hval.; toda med rokop. so naved. buk., ki jih ni V). — G. S. P.: Prihodnjič. — O. J. L.: Zanesite sv, da 'j Perva številka povsod kaže adresa do papeža, dru-a pretit je /a v;is j„ zu vsc bolj prav tako; obširuiae bi utrgnili k večerni: do ministrstva. Vr._osebno izročiti. Naročilo prižlo._ Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef lilazuik v Ljubljani.