•tt m korlatl 4olav»kaSo
.jiAlv«. D«Uwi n vttoiil ém mft, ko* ducirajo.
Tkk MP*r i« dovota«! to tka »otara»!» of iba work» lof dosa. Workor» oro onlillod lo olí wkat tkay produca.
! K»tfrad a. ».«aad-alas» asadla», Da», t. lM7 at tka Baal offlaa (Jífid! 4006 W, 31. St., CllClgl, III. DeUvCI Vteh dežela, združite »«!"
at Chicas». Hl.. uad*r tka Act at U*n»r«»> ai March »rd. 1Í7V.	»	o p	w
PAZITE
na itavilko v oklepaju, ki »a nahaja polog raitg» naslova, prilaplja-naga »podaj oli na ovitku. Ako ja (542)
»tavilka ........ X 9
tadaj vam • prihodajf ¿ta-vilko nataga I i» ta potača naročnina. Prosimo, ponovilo jo lokoj.

STEV. (NO.) 541. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 22. JANUARJA, (JANUARY 22.) 1918. LETO (VOL.) XIII.
Otvoritev ruske ustavodajne skupščine.
(Trua translallan filad «ith tka »aatasastar at Chica«» Jan. 21. 1 VIK. a» icMuirad by tke ari of Oet. ,1. 1V17).
»iT " T f , ! • . * _ * j T '' * • ; ^ ■• ■ i ~	' , •
lz Petrograda poročajo:
M. Čarnov, od socialnih revolucionarjev izvoljeni predsednik ustavodajne skupščine, je izjavil, da /bi morala ustavodajna skupščina takoj sklicati konferenco vseh zaveznikov entente, da se pogovore o vojnih ciljih.
M. (ernov, ki je bil minister za poljedelstvo v Kereuskijevi vladi, je bil izvoljen z 244 glasjvi proti 151. 1P0 porazu svoje kandidatinje Marije Spiridonove je boljševiška frakcija, ki predstavlja levo krilo socialnih revolucionarjev, zapustila skupščino.
Med polnočnim odmorom je bil M. ('trnov naprošen za razgovor.
"Kaj mislite o situaciji!' je bil vprašati. "Ali mislite, da razpuste boljše viki ustavodajno skupščino?"
"Nt", je odgovoril predtteduik. "Ne mislim, da store to, preden se snkle kongres delavskih in vojaških delegatov. Medtem bodo skušali najti pot iz svoje zagate in nadalje ostafi izven skupščine".
"Vi ¿elite predvsem razpravljati o miru. Kakšen je vaš progjram glede na to vprašanje?"
".Stališče naše stranke glede na vprašanje miru je to, da naj bi ustavodajna skupščina takoj sklicala konferenco vseh zaveznikov entente, da se porazgovore o vojnih ciljih. Od take konferc.i-ce pričakujemo, da bi jasno in popolnoma določno izrazila njih cilje in da bi jih skušala spraviti v harmonijo z demokratičnimi načeli ruske revolucije."
"Ali mislite, da more Rusija nadaljevati voj-
no. čc odkloni Nemčija mir na demokratični lai it" jt bil vprašan M. ('trnov. Odgovoril j- :
"Vsakdo pravi, da se Rusija zaradi *\ujc ski.tjne desorganizacije ne ntore bojevati V>i vedo, da se bo ta vojna odločila na zapadni fronti. Tot ! a Rusija lahko nastopa kot magnet, kipi Ma či j 'iiiike sile in prepreči, da se ne uiorejo vreč! na zapadno fronto. Ruska armada sc lahko Umi^ ka, toda cc tako tfori, pomaga zaveznikom s ten*, da v.tée Ntmet dalje in dalje v Rusijo, kar nî zaujt nikakršen uspeh/'
'Pri tej točki je več članov ustavodajne skupščine prekinilo razgovor, pozivaje predsednika, naj otvori sejo.
'Da so boljševiki v ustavodajni skupštii i v znatni manjšini, se je zopet pokazalo zadnjo noč pri glasovanju v zbornici. BoJjše v »k i aast«*pnil.i1 so zahtevali, da se najprej razpravlja o vprašanju avtoritete delavske iti vojaške Vlade. To je bilo odklonjeno z 237 glasovi proti 14t>.
Nato so boljševiki zahtevali dve uri odmora, da bi mogla konferenca stranke razpravljat', o uadaljnem nastopanju.Le pol ure odmora se je od-glasovalo. Ko je minil ta čas, so Ostali člani skupščine sklenili nadaljevat) sejo brez tooljševikot, in na dnevni red so bila postavljena mirovna iu zemljiška vprašanja, o čemer je govorilo okrog dvanajst članov.
Hkupine mornarjev in rdečih gard so se postavile ob vhodu poslopja iu na galerijah. od k o- j der so se čuli vsakovrstni klici iu komentarji. Te- I kom nekega govora o zemljiškem vprašanju je neki socialno revolucionarni član. sedeč za tV-retelijem, bivšim notranjim ministrom in članom delavskega in vojaškega sveta, planil proti* ujç, -
mu, obenem nastavljajoč revolver. Drugi člani so ga razorožili, toda zavladala je pauika iu spfoš-uo hitenje proti izhodom.
('lani boljšo viko v in levega krila socialnih revolucionarjev ho zapustili skuščiuo zgodaj zjutraj. Člani skupščine, boječi se trajnega razpusta iu ugrošavani, da bodo označeni za '"protirevolu-eionarno" organizacijo, so hitro sprejeli predloge, ki ottkazujejo zemljo kmetom in nadaljui ]) red log. da se od|M>šljejo delegati k vsem vojskujočim se narodom za razpravo o splošnem miru.
Predlogi so bili sprejeti ob r>. zjutraj, ko je množina grozečih bajonetov v rokah »mornarjev, stoječih na straži, silila proti clanotn skupščine, katere je poveljnik mornarjev pozval, naj sc raz-idejo in odidejo domov. Naključne ure seje so bile polne razburljivih prizorov, vključivši poiz^ kušeni atentat na Ceretclija.
Izstop boljset ikov in -socialno revolucionarnih članov je sledil porazu zahteve levičarjev, <šu sc postavi predvsem na dnevni red razprava o programu smolniškega instituta, ki zahteva, priznanje boljše viški h oblasti za odobritev vsakega predloga.
I|rilp s<* je povečal proti konru»eje iu UlMgO članov sklipščine je hitelo proti predsedniku t er-novti z zahtevo, naj posrtavi takoj mirovno vprašanje na dnevni red. Neki mornar, ki je stal poleg Cernova, je dvignil roko iu mu glasno /klical: 4,.Mi smo utrujeni. Pojdite domov! Lahko
* I * »
uoc:
• Mornarji po hodnikih, držečih k izhodom,* so potem pritisnili bliže, medtem ko je predsednik čital resolucijo o miru.
Govornik mornarjev se je nato vrnil ua oder
iu vztrajal na tem, da odidejo vsi navzoči domo-iiiov. M. ('ernov je dal mirno resolucijo ua glasovanje in je bila takoj sprejeta. Potem je predsednik naznanil odgodirtev do opoMuc in ostali člani so izrekli svoj namen,.da ostanejo v mestu in se zopet snidejo ob označenem času.
rstavodajna skupščina je otvorila svojo .prvo sejo ob 4. popoldne v Tavrijski palači. Predsedoval je Sverdov, «predsednik centralnega ekse-. kutivnega odbora kongresa delavskih in vojaških delegatov.
Napovedovane demonstracije proti bolješiviski kontroli so bile omejene na sprevode 'majhnih skupin moških in žensk. Te skupine so «bile sestavljene! iz dobro oblečenih ljudi, izvzem£i en slučaj, kjer je bilo veliko število vojakov in kmetov.
Na vogalu blizu ameriškega poslaništva so rdeče gaide streljale ua to stupino in jo razkropile. Pet oseb je bilo ubitih in okrog dvanajst ranjenih. i
Večinoma pa so bile ulice vse jutro iu popoldne mirne, ker so bile podmočnimi patrolami boljševiških čet.
Barikade so bile zgrajene okrog telefonske postaje ir. na drugih strategičnih točkah in ua ti-sočc vojakov iu mornarjev je bilo dovedenih v letrograd za pojačanje boljševiških čet, ker se je , računalo z možnostjo izgredov ob otvoritvi ustavodajne skupščine.	^ .
fentralni eksekutivui odbor delavskih in vojaških delegatov je pripravil izjavo, kattero hoče \siliti ustavodajni skupščini; izjava'pravi, da mora skupščina priznati Rusijo kot republiko delavskih, kmečkih iu vojaških delegatov in sVari prebivalstvo, ni) j ne hodi ua ulico.
Razpust ustavodajne skupščine.
I Trua traaalation filad wltk tke i«>stmaster at Ckira*o Jan. 29. 1V1I, as rjquirad by tha act of OcU d. IV17).
Iz Petrograda poročajo dne 21. januarja:
Dekret o razpustu ustavodajnea skupščine, ki ga je svet nacionalnih komisarjev izdal zadnjo no«, je zgodaj zjutraj odobril centralni izvrševal-ni odbor delavskih in vojaških delegatov. Morua-
Boljševiška vlada je izdala petrogradskemu
prebivalstvu proklamacijo, v kateri se pravi:
"Sovražniki ljudstva razširjajo govorico, da so revoluciona mi delavci in vojaki streljali na mimo demonstracijo. To se dela z namenom, da bi se sejal razdor v delavskih vrstah, povzročali izgredi in ščuvalo zoper revolucionarne voditelje.
Dokazalo se je, da so začetniki teh govoric streljali na mornarje, vojake indelavce, ki vzdržujejo red v mestu. Centralni odbor je uvedel preiskavo in krivce bodo sodila revolucionarna sodišča."
Na koncu svetuje proklamacija ljudstvu, naj prezira govoranee in ostane umirno, ter zagotavlja, da bedo mornarji, vojaki in delavci vzdrža-vali red.
tki centralnega izvrševalnega odbora kongresa delavskih in vojaških delegatov izdani dekret, s katerim se razpušča ustavodajna skupščina, pravi, da je revolucija ustvarila delavske iu vojaški svet kot edino organizacijo, sposobno, da vodi boj izkoriščanega delavskega ra/.ied« _ »ttto» 4a	»
;om prve dobe revolucije. p-nvi <!• je delavski in vojaški svet živel v iluziji, da je mogoč sporazum z buržvazijo in njeno varljivo parlamentarno organizacijo, pa je spoznal, da je nemogoča osvoboditev zatiranih razredov brez preloma z buržvazijo.
Zato je nastala novemberska revolucija, ki je izročila vso oblast kongresu delavskih in vojaških delegatov, pravi dekret. Ker je bila ustave da jim skupščina izvoljena na podlagi starih volilnih imenikov, je izražala stari režim .ko je pripadala oblast buržCaziji. Ljudstvo, ki je glasovalo za socialne revolucionarje, ni moglo ločiti enih z desnice, ki so pristaši buržvazijo, od onih z levice, ki zastopajo socializem. Zalo je ustavodajna nkup-ščina postala oblast buržvazuc republike, ter se
je postavila proti novemberski revoluciji in proti avtoriteti delavskega in vojaškega sveta.
Novembrska revolucija — pravi dekret ua-laljc - - je pokazala delavcem, tla so dnevi starega hutžvazncga parlamentarizma minili in da nesposoben z« naloge soeializma ter da 1110
d< . \ ki i
vojaški svet, premagati opozicijo bogatih m -
dov in ustanoviti novo socialistično državo.
Vusfta odkloiilttv prisnanja rtpubHčanaktga delavskega in voji&kega sveta iu izročitev pridobljene svobc.de rokam ustavodajne skupščine iu buriva z i je hi bila korak nazaj in bi vodila v v bankrot delavske in kmečke revolucije.
rstavodajna skupščina se je otvorila lH. januarju iu je i/, znanih razlogov podala večjno desničarskim socialnim revolucionarjem, stranki Kcrenskega, t ernova in Avksentijeva. Razumljivo je. tla ni ta frakcija hotela razpravljati o pravičnem in jasnem programu kongresa delavskih in vojaških delegatov o pravicah izkoriščanih razredov, kakor Hitli o novembrski revoluciji in o avtoriteti delavskega >n vojaškega sveta.
To — pravi dekret — je povzročilo razkol v skupščini iu levičarskih socialnih revolucionarjev. Desničarski socialni revolucionarji se tdprto bojujejo xo|km avtoriteto delavskega'in vojaškega sveta in podpirajo izkoriščevalce dela, in če bi ta stranka ostala sama. bi igrala votli I no vlogo v
"1 ! ' •»i l O' 1 »i
Dekret zaključuje.
"Zatorej ukazuje "centralni izvrševal ni odbor, da se razpuatl ustavodajna skupščina."
Prvi tla sc pripravljajo odločilni koraki, so dobili časnikarji, ko jim je bila naznanjeno, da bo zaprta tavrijuka palača, v kateri je ustavodajna skupščina pričela zborovati.
Medtem je vseruski železničarski kongres sprejel z 'HA glasovi proti fil resolucijo, ki podpira ustavodajno skupščino in poziva nacionalne komisarje, naj se sporazumejo z večino glede na sestavo vlade, ki bo odgovorna skupščini.
Iz Moskve poročajo, da je bilo mnogo oseb ranjenih in nekoliko ubitih, ka je rdeča garda streljala na demonstrante v prilog ustavodajni skupščini.
(e govorimo o razredih, ki postajajo vedno bolj samo posedujoči in izkoriščevalci, monopolisti proizvajalnHi sredstev, moramo razločevati uicd kapitalisti in velciposestniki.
Kajti zemlja je proizvajalno sredstvo posebne vrste. Najbolj neizogibno |>otrebiio je; brez nje ni mogoča človeška delavnost, celo mornar in zrakoplove? potrebujeta prostora, odkoder odjadrata in kamor prijadrata. Ali zemlja je tudi proizvajalno sredstvo, ki ga ni moči poljubno pomnožiti. Doslej pa se je jedva v kakšnem kraju zgodilo, da bi se slehrni košček zemlje od svojih stanovalcev obdelal. Celo na Kitajskem so veliki kosi neobdelanega sveta.
•Za gospodarstva kmetijskega proizvajanja v malem v srednjeveški Evropi je posedoval vsak kmet svoj dom in svoje polje zase. Voda, go-zdo-vi, pašniki pa so bili skupna\last in množina ne-obdelanega sveta (zemlje) je bila takg velik», da si je (mogel vsakdo dovoliti, vzeti v posest ono zemljo in na nji gospodariti, katero je v puščavi obdelal. V tem pa je prišlo proizvajanje blaga z vsemi poki edina m i, ki j»h Je poznamo. Pridelki zemlje so postali blago, dobili so vrednost. To je vplivalo tudi na zemljo samo, ki je postala blago z neko vrednostjo. Posamezne kmetiške občine in zadruge so seda i poskušale krog svojih članov za ključev« t i, in ti so začeli zemljo, ki so jo »kupno posedovali nn delom« (gozdov.e in pašnike) tudi na nji skupno gospodarili, se ve smatrati za skupno last občine ali zadruge, ki sc ne sme prodati ali oddati, kot nekakšno privatno last, ki »pripa da le sedanjim članom in njihovim dedičem, od katere pa so vsi poznejši občinski člani izključeni. Hoteli oo zemljo napraviti za monopol.
Po skupni lasti občine so se pa še nekomu drugemu sline cecdilc, graščaku. ki je bil varuh (zavetnik) skupne lasti: če ju» naj postanejo ta L zemljišča zasebna last, potem naj bodo njegova zasebna last. V največ pokrajinah, zlasti pa tam, kjer se je razvijalo pol jed cM o velepodjetje, sc je posrečilo graščakom, da so se polastili kmeti-
ške skupne lastnine. Temu pa je sledilo opustošenje kmetij in »preganjanje posamezni h kmetov z njihovih gospodarstev. Ves svet, tudi ti*ti, ki se poljedelsko ni .izrabljal, je prešel v zasebno last; zemljiška posest je postala predpravica nekoliko posameznikov.
Tako je vsled gospodarskega razvoja, zla-ti % otvoritvijo veleposestva, postal sedaj svet (zemlja) monopol, in to davno poprej, predtto sc je izčrpalo vse, za obdelovanj** pripravno tlo in predno se je nioglo govoriti o kakšni prenaseljenosti ljudstva. Če se torej .pripisuje zemlji izjemna lastnost, češ, da je proizvajalno sredstvo, ker se ne da poljubno razmnožiti, se to ne godi zategadelj, ker so vsa tla že obdelana, marveč ;.a-to, ker so — vsaj v kulturnih deželah — vzct.i v posest manjšine. S tem je postal monopol prav posebne vrste. Kapitalistični razred ima seveda» napram neposedujočim razredom monopol na proizvajalna sredstva. Ali v kapitalističnemu razredu samem ni nobenega monopola določenih članov na določena proizvajalna sredstva, vsaj no nobenega trajnega monopola. Ce se napravi kapitalistični obroč v svrho monopolizirmija neke gotove, zelo važne iznajdbe, n. pr. neke novo maši-ne, se najdejo 5e zmerom kapitalisti, ki to uia*iiiO tudi kupijo ali jo pa z novo rzirajdbo še prekosc ali pj preje ali pozneje prenarede. ' Vse to pa pri zemljiški posesti ni mogoče. Veleposestniki imajo monopol ne le proti nepremoftnemu razredu, ampak tudi proti kapitalističnemu razredu.
Posebno svojstvo posestva je najbolj o.-tro izraženo v Angliji, kjer ima malo število rodbin veleposest cele dežele v rokah, ga trdno drži i'i ga ne «proda. Kdor rabi zemljo, dobi jo posojeno proti določeni najemnini, zemljiški renti.*) Kapi-
*) Htrogn v/rt o ni un )<>mtotiH ( xa k o imi na » in 7.«>m* I jiAkn rrnta ono in, i«tn. V mkiipii jc t mM ufljrojU' r ko* obrrati ihI knpitnti». 7.n nlc<c monenr tuknj p» mm» xma^iti rnknpninn in Krnilj)4klt rekts.
talivt, ki hoče postaviti tovarno ali sezidati hišo. začeti rudnik ali pa kmetovanje, ne more v Angliji praviloma kupiti zemlje, ampak jo le dobi v najem.
Pri nas pa je kapitalist najčešče tudi lastnik zemlje: tovarna poseduje zemljo, na kateri je postavljena tovarna, rudniški podjetnik je posestnik rudnikov, ki jih tla izkopavati, na drugi strani pa Obdeluje veleposestnik evropske kopnine naj|>ogo*teje sam svoja posestva, mesto tla bi ji'i dal v najem podjetnikom. <V gtmpodari kapitalist mi lastni zemlji, če je sam posestnik, mu ni treba deliti večvrednosti ž njim. To seveda na stvari nič bi*fvenega ne upreminja. Postal je namreč posestnik le na ta način, da jt prejšnjemu lastniku zemlje plačal neki kapital, čegar obresti odgovarjajo znesku zemljiške rente. Plačuje torej na vsak način zemljiško rento; v enem kakor \ drugem slnT-aju manjša ona njegov dobiček.
Monopolni značaj zemljiške posesti pa sc tem bolj poostri,,čim je silnejše povpraševanje po zemeljski posesti, čimbolj prebivalstvo narašča, čimbolj kapitalistični razred potrebuje zemljiško po*e-t. čimbolj se razvija kapitalistični proizvajalni način. V isti meri ra*te tudi zemljiška renta. to se ipravl: znesek skupne v kapitalističnem razredu plačane zemljiške rente. .Ni nikakor po treba, da bi rasla renta vsakega zemljišča. Zemljišče donaša pri enakih okoliščinah tem več rente, čijfii plodovi t ejše je in čim ugodnejše leži (ali je bližje trgu ali je oddaljeno i. t. d.) — zakonov za reute tu naravno ne moremo razmotrivati. — Odkritje novih |#Nlovitih krajev more tedaj zemljiško rento kakega izčrpa nega sveta znižati; ali z.ito bo tem silnejc rasla zemljiška renta novo <sPkritega sveta. Tako morejo tudi zboljšanja transportnih sredstev rento pokrajine, ki je blizu trga, znižati v prilog dalje ležečih krajev. Oboje vc je godilo v Zadnjih dveh deset le! jih. Ameriška zemljiška renta je narasla in sicer.v k<» likor niso nasprotno vplivale poljedelske varstve-
ne carine — na stroške zapadue Evrope. To velja pa le za zemljo, ki sc izrablja v poljedelstvu.
V mestih pa je zemljjška renta povsod v stalnem, naglem naraščanju. Kapitalistični proizvajalni iračin žene množice prebivalstva vedno bolj v mesta. Na nesrečo pa s tem trpi dobiček industria Inih 'kapitalistov manje nego telesno iu duševno zdravje ubožnejšili ljudskih množic. Tu h poznavamo v stanovanjskem vprašanju nov vir krivic proletariata. I>a bi to bliže raziskovali, ni tu umestno.
(Trm* translation fllad wilh the i»o«tma«ter at Chtra«o
Jan. ti, I !> 1 H. as r.Hjuired by the art of Oct. «, 19171.
Iz Londona javljajo: V |>etek okrog poldne-va .je prišlo, kakor poroča Keirterjcvanagentura iz Petrograda. do spopada med «boljševiki iu člani družbe za obratnim ustavodajne skupščine, ki so korakali |»roti Tavrijski palači. Zastave, ki so zahtevale sklicanje skupščine, so bile pometane na
tla in poti gifne.	y
N vseh straneh je prišlo do streljanja s puškami in strojnimi puškami. M. Longvinov, član cksekutiviiega odbora kongresa delavskih in vojaških delegatov, in več drugih oseb je bilo ubitih. M nogo ljudi je bilo ran jenih, vštevši več žensk	• -
«True tranulalion file.! with tha nostmastar at Chicago Jan. as, HU*. m* required by tha act of Oct. d. IVli).
Washington, 17. jan. —- Zaupne vesti, prihajajoče iz „Nemčije, pravijo, da je knez Bernhard von Buelovv, bivši nemški kaneelar in pozneje večkratni diplomatični mešetar Nemčije, mo*, ki je določen, tin konča vso vojno diplomatičtiim potoni.
Pravi se ,da sta imela kajzer in von Buelow konferenci», na kateri so določile koncesije, ki jih mora Nemčija storiti, da sc kmalu doseže mir. Pričakuje sc kot prvi ko m k naznanilo o tlemisiji kancelarjn von llcrtlinga in zunanjega ministra Kuchlmanua

Slovensko republičansko! ■¡MM združenje.
SEDEŽ V OHICAOI, ILL
IZVRfiEVALNI ODBOR:
Prank Bostič, Filip Godira, Martin V. Konda, Ktbin Kristan, Fr|nk Kerže, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik.
NADZORNI ODBOR.
Mntt. Petrovich, Ijudvik Bencdik, Frank Veranič.
CENTRALNI ODBOR.
John Erinenc, Ivan A. Kaker, Ivan Kušar, Anton Mota, Frank Mravlja, Jacob Muha, Matt Pogorele, John Bezel, Joseph Steblaj, Frank Savs, Fr. Udovich, Andrew Vidrkh, Stefan Zabric, Leo Za-krajiek, Anton Zlogar.
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki ae doelej še niso priglasili, postanejo ¿lani centralnega odbora, čim se pravikio prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne po&iljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1,Cicero, 111.)
♦
Lokalna organizacija Slovenskega Republikanskega Združenja v Chicagi, kateri pripadajo vsa tukajšnja napredna sloveuska društva, priredi due 27. januarja veliko veselico s
KONCERTOM in plesno sabavo.
Za veselico je najeta dvorana Pulaski na 1709—15 S. Ashland Ave blizu 18. ceste.
Prtfgram, ki je objavljen v današnji številki našega lista, je bogat in lep in popolnoma primeren, da lahko privabi množice Slovencev ta dan v dvorano Pulaski. Toda pri tej priredbi gre za nekaj več, kakor za program'zabave.Ta prireditev mora postati prava manifestacija chicaških Slovencev, s katero pokažejo, da ne marajo poljubo-vati nobenega biča in lizati nobenih monarhistie-nih škornjev. Udeležba na tej zabavi mora pokazati, kje stoje Slovenci Prepričani smo, da stoje na strani svobode in se smatrajo za dovolj zrele, da odločajo o svoji usodi sami brez vsakega cesarskega ali kraljevskega vaiuštva.
Kjerkoli prebivajo Slovenci v tej deželi, se vrste impozantne manifestacije za Slovensko Re--publičansko Združenje, in Chicaga gotovo ne za-osyine. Dne» 27. januarja je prilika, da» se pokažemo.
Svetovna zgodovina l»«»di v naših dneh z orjaškimi koraki. Ideali, ki s<> s* vcnsi /deli le lepe sanje, ae približujejo uresničenju. Davno zaželje-na pravica narodov, da si sami določijo način svojega življenja, se kaže na obzorju. V časih živimo, ki se ne ponavljajo vsak dan, in kdor jih za-
..mudi, se mu morda nikdar več ne vrnejo.
Tudi za Slovence jo tak Čau. Naša naloga je, da ga prav razumemo in posežemo po pravici. Nobene miloščine ne maramo, nobenega privilegija ne zahtevamo. Euaki hočemo biti med enakimi, svobodna med svobodnimi. Nikogar nočemo pedjarmiti in sauii nočemo biti pod jarmi jeni.
To je temeljna ideja Slovenskega Republikanskega Združenja; za to idejo manifestiramo v nedeljo, 27. januarja, in zato sinemo pričakovati, da ne bo zavednega Sloveuca, ki bi ta dan brez tehtnega vzroka izostal.
IZ URADA TAJNIKA LOKALNE ORGANIZACIJE S. R. Z. V CHICAOU %
Dne 3. januarja le je vršila prva redna aeja naš«.» krajevne organizacije S. R. Z. Ustanovna seja se je vršila 20 .decembra 1917 in o njenih zaključkih sem že poročal v chicaških slovenskih listih.
Precej delegatov se zadnje seje ni udeležilo. Vzrok je bil menda ta, da nisem sklical seje pismenim potom. Mislil sem, da vedo vsi zastopniki in zastopnice o datumu seje, ker so bili akoro vsi navzoči na ustanovni seji. Tudi sem stvar objavil v listih, kar bi moralo po mojem mnenju zadostovati.
Zastopnikov štirih društev — izmed petnajstih — ni bilo navzočih na zadnji seji.
Prihodnja redna seja se vrši v četrtek 8. februarja v dvorani S. N. P. J., na Lawndale in 27. ulici. Kot sem že enkrat objavil, se vrše redne seje vsak prvi četrtek i^^uesecu v prej omenjeni dvorani. Prosim prizadtete, da si to zapomnijo.
Na zadnji seji se je sklenilo apelirati na ostalih par slovenskih društev v Chicagi, ki se niso oddala prvemu poizvu, da se sedaj ,ko smo že organizirani, pridružijo naši akciji. ♦
Doslej sodeluje 15 društev s okoli 800 člani; to je velika večina chicaških Slovencev, organiziranih v društvih. Z uspehom smo lahko prav zadovoljni. .
S tem so ehicaški Slovenci sijajno manifestirali za demokratični program S. R. Z. Nobeno za-vratno intrigiranje nas ne spravi z naše poti, kajti Slovenci so prepametni, da ne bi razumeli dema-gogičnega dela naših nasprotnikov.
Sklep zastopnikov na zadnji seji je bil, naj se v bodoče pošiljajo vsi prostovoljni prispevki & R. Z. tajniku lokalne organizacije, ki jih potem izroči blagajniku Jos. Stebla ju. Žensko društvo ' Nada, št. 102, S. N. P. J., se yc prvo odzvalo iu poslalo 3.35. Upam, da bodo Nado posnemala tudi druga društva.
Za veselico skupnih društev v prid S. R. Z., se je sklenilo razviti kar najživahuejšo agitacijo.
Veselica se vrši v nedeljo 27. januarja v dvorani Pulaski na S. Ashland in 18. cesti. Delujte na to, da se udeleži vsakdd, kdor bo le mogel. Vstopnice se dobe pri tajniku lokalne organizacije, zastopanih društev in pri vratih v dvorano na dan veselice.
Natančni program bo razviden iz oglasov v listih.
Dolžnost chicaških Slo\encev jc,da se je udeleže v obilnem Številu. Pri tem ne gre za dobiček kakšnega posameznega druitva ali kakšnega posameznika, nego v korist S. R. Z., ki ravne v sedanjih časih najbolj potrebuje denarnih sredstev. To moramo vsi vpoštevati, kajti situacija je lahko vsakemu znana.
Izredni časi zahtevajo našegu neumornega delovanja *v vseh ozirih, če hočemo biti uspešni.
Va«» to imejmo vedno pred očmi in naše delo pojde po poti uspeha naprej, kolikor bodo dopuščale razmere.
Frank Zaje, 4008 W. 31st Street, Chicago, 111.
IZVLEČEK ZAPISNIKA 10. SEJE IZVR&E VALNEGA ODBORA S. R. Z.
fcJeja se je "vršila 8. januarja zvečer. Navzoči so bili vsi člani izvrševalnega odibora. Predsedoval je brat Kerže. Brat tajnik prečita pisma nabiralcev prostovoljnih prispevkov iz Murray,4 Utah, Detroit, Mich., in iz Chicaga, ki priporočajo, da bi se priobčevala v listih,ki so glasila S.R.Z. imena vseh darovalcev, brez ozira, koliko vsoto kdo daruje. Doslej so se pfiobČeva& skupne vsote imena posameznikov pa le takrat, ako so ti svoje prispevke poslali naravnost na tajnika. Po daljši debart se sklene, da ne moremo zahtevati takih žrtev od listov, ki podpirajo naše gibanje in vrše tozadevno propagando zastonj. Ce bi ae priobčil vsak darovan nikelj ali kvoder posebej, bi to vzelo v listih cele kolone prostora. Društva ali krajevni odbori gotovo določijo zanesljive osebe za nabiranje prispevkov in gl. tajnik shrani vse izpolnjene nabiralne pole, ako sc mu pošljejo. V slučaju, da ibi 'kdo dvomil, da li je bila darovana vsota poslana na pristojno mesto, naj vpraša glavnega tajnika in ta mu bo drage volje odgovoril.
Dalje poroča brat tajnik, da je sklical pol-ietno revizijo na 19. januarja in prosil nadzornika L. Benedika, naj imenuje za enkrat pooblaščenca kje v bližini, da se prihranijo vožnji stroški. Brat Benedik je odgovoril, da naj fkjnik pooblasti kateregakoli člana S. R. Z. v ta namen.
Lokalna organizacija S, R. Z. v Chicagi, ki obstoji iz 16 slovenskih društev, naznanja, da priredi dne 27. januarja v korist S. R. Z. vegelico z zelo zanimivim sopredom v »Pulaski dvorani. Se vzame naznanje.
Brat Kristan poroča, da je bil pred Božičem V Lawrence, Pa., na shodu, ki je bil sijajno obiskan. prejeta je bila primerna resolucija in odposlana na pristojua mesta. — Dne 27. januarja sc vrši ravno t&m shod zastopnikov vsega okraja, da se dogovore, kako bi se kar najbolj uspešno propagirala ideja S. R. Z.
Brat Kerže poroča, da je povabljen kot govornik na i» h od v Cleveland, O.
'Prihodnja številka Slovenian Review izide v drugi polovici januarja. Do 18. januarja mora
bitj skupaj potrebno gradivo, nakar brat tajnik preskrbi prestavo in vse drugo, kar je potrebno.
Na razpravo, pridejo še nekatere druge važne «adeve, o- katerih se 'bo javnosti poročalo, ko bo čas primeren.
Brat tajnik poroča, da je za slovenske vojne ujetnike v Italiji doslej dobil samo itiri knjige in eu cel dolar v gotovini. Sklene *e še enkrat apelirati na rojake, naj se spomnijo vojnih ujet. uikov, ki žele slovenskega čtiva, s knjigami, ka-tere lahko pogrešijo, in s kakim denarnim prispevkom.
(Končno ae sklene, da se vräi skupna seja izvrševalnega in nadzornike odbora v nedeljo 20. januarja, to je dan po reviziji — ako bo le mogoče.	.	.
Za Slovensko republičansko združenje:
Anton J. Terbovec, tajnik:
Poziv na sestanek.
Da sc čim najbolj poživi delo za Slovensko Republičansko Združenje v Zapadni Pennsylva-niji in zlasti da se v ta namen ustanovi krajeven odbor, bo v nedeljo
27. februarja ob 2:30 pop.
SESTANEK ZASTOPNIKOV
v dvorani druitva "Procveta" št. 184 S. N. P. J. v Lawrence, Pa.
Potrebno je, da pošljejo na ta sestanek vse organizacije iz našega kraja wvoje zastopnike. Čim več jih pride, tem bolje bo. Tam bomo orga-uizirali vse delo, poskrbeli, da se razširi agitacija, da sc podpre trud izvrševalnega odbora in tako ameriška javnost pouči o resničnem položaju Slovencev in o naših ciljih. Poskrbeli bomo tudi, da se stopi na pot infamnem obrekovanju p/edrznih monarhistov in postavijo njihove ostudne laži v pravo luč. Ta družba si domišlja oziroma se vede tako, kakor da ima monopol na vsako gibanje med Slovenci in Jugoslovani sploh. Treba je pokazati, da nimajo kraljevaši sploh pravice govoriti v imenu Slovencev, in dokazali l>omo to tako, da se bodo predrzneži kmalu sami ustrašili svojih podlosti,	*
Vse organizacije naj torej poskrbe, da bodo na sestanku zanesljivo zastopane.
Pripravljalni odbor.
Organizacijam v Milwaukee.
Provizoriena krajevna organizacija S. R. Z. v Milwaukee. Wis., je sklenila sklicati na nedeljo, 24. februarja JAVEN SHOD
v Harmonie Hall
za Slovensko Republičansko Združenje. Z ozirom na to so tukajšnje slovenske orgafffzacije napro-šenc, naj ne prirerajo ta dan nobenih veselic ali drugih priredb iu naj naznanijo svojim članom ta shod ter poskrbe za obilno udeležbo, da ne tudi med nami poživi delo za S. IT Z.
Podrobnejša naznanila slede.
Lokalni odbor S. R. Z.
in nekaterih njegovih ljudeh.

' Načrtal dr. H. Dolenc.
Oče so dobrohotno vprašali najmlajšega: 44No, Francek, katera ti je najbolj všeč?" "Ta," izpregovori Francek in privzdigne belico ter pristavi: "Zato ko ima najbolj debel rep." 4'O ne," ga zavrnejo enoglasno starejši bratci in tudi sestrica in vsi kažejo črnodlako zlatico, ki je prva prišla v pest.
iz veže se zasliši bolj tih tuj glas, potem pa materin glasan odgovor: "Doma, le noter stopite." Vrata se odpro le za toliko, da vstopi moži-ček majhne postave, z dolgo suknjo, z bisagico na hrbtu in polhovko na glavi. Tujec sname pipi-co iz ust, vošči dober večer, in dasi je že pri Ka-rutu zvedel o dobrem plenu in vidi vse tri kune na mizi, vendar, kakor bi ničesar ne vedel, izpregovori proti Janezu: "Janez, imaš kaj zame?' 44Ne vem, kako bo," reče Janeez, 44imam že z Zgoncem besedo, pa gospod iz sodnije tudi sku-pujejo 4'žlahtne" za svojo soprogo." Pahek — to je bil mož, ki je vstopil — je bil preveč prebrisan, da bi ne vedel, da zna Janez morda ravno tako prodajati kakor on kupovati in da ga bo treba počasi omehčati, in zatorej je le tako mimogrede omenil: "Zgonca ne bo v te kraje, šel je kupovat črez Kočevje na hrvaško stran, gospod pa, menim, da predrago ne plačajo radi." ,4iO, gospod plačajo," ga zavrne Janez; "dokler
niso prišli v te kraje, še vedeli nismo za pravo ceno. Takrat so bili Časi za vas kožarje."
Med tem je prinesla Micka na mizo obilno skledo rahlih žgancev in vrhu kupa sta se lesketali še dve debeli krvavici. Povabljen je bil tudi Pahek, pa je odklonil, češ, da je že večerjal, in ostal je pri kraju na klopi. Mati so vstopili in položili pred očeta lesen krožnik in na njem o-stro nabrušen nož in osti in pristavili: 44Janez, ena bo zate, drugo pa, ako hočeš, razreži otrokom." Oče so pa razrezati obe, poprijeli potem z eno roko za žlico, z drugo.pa slučajno za špino najdebelejšega kosa in beseda se je ustavila, dokler niso žlic položili na mizo. —
Zopet *em zašel med svet in iz gozda, pa že samo ob sebi tako nanese, da se človek bavi z ljudmi, s katerimi je bil dostikrat in rad skupaj. Hotel sem tudi bralcu predočiti težke in srečne ure lovca kunarja in zatorej setn ga spremil v vas in na dom. Hovedati bi moral seveda še, kakor in po kakih ovinkih sta se Pahek in Janez pogodila za kože ;i toda to M »egalo predaleč, kajti po večerji sta pri&la na prijazen pogovor hč Hlepov Janez in «Karu in tudi Štorov Matevž je prišel vasovat, in trajalo je do pozne ure in o-troci so že pospali na peči, ko je bila pogodba dognana in je Pahek kupil dve koži. Temne zla-
Ja«	tr»n.l»»tion filed with the no.tma.ter «t Chicago
Jan. SS, 1918, m required by the act of Oet. «, 1917).
s Iz Stockholma poročajo:
Poročila o štrajkih in drugih demonstracijah, ki jih je avstrijska vlada dovolila telegrafirati po svetu, dobe nov značaj, če se čitajo v zvezi s poročilo«! dunajske 44Arbeiter Zeitung" o petih socialističnih shodih, ki so bili v nedeljo na Dunaju. Shodi, katerih :ic je udeležilo ogromno število \judi, so protestirali proti temu, tla se 44oropa avstrijsko ljudstvo vsega vpliva pri mirovnem pogajanju s tem, da se neprenehoma odlaša sklicanje poslanske zbornice in zatira vsaka časopisni kritika nemške in avstrijske zunanje politike. ■■!
Shodi so zahtevali, da naj se vodijo miVovna pogajanja v Brest-Litov.*ku v prijateljskem duhu, da se odkloni zahteva, da bi bili ruski obmejni narodi oropani pravice samoodločevanja in enako odkloni želja po aneksiji kosov teh dežel proti volji njihovega prebivalstva."
Nadalje izreka resolucija, da smatrajo socialisti mirovni program premiera Lloyd Oeorga in predsednika Wilsona za znamenje, da prisilijo delavski razredi tudi sovražne države lahko, da ispremene svoje imperialistične cilje. Resolucija napoeled protestira proti "sistematičnemu falsi-ficiranju teh namenov v vsem meščanskem časopisju" in potiva vlade centralnih sil, da jih sma-
tice pa Hlepov Janez ni dal prodati, češ, da mora ostati za gospoda. Da se pogodba ni dognala le z besedo, ampak tudi s pomočjo dobre kapljice, se razume ob sebi, in brzonoga Micka je morala trikrat na Videni in še bi bila sla. da niso mati vsemu naredili konca in rekli: "Čas jc že, da gremo spat." Pahek je na klopi noč prespal in zgodaj odšel. Hitro za njim . pa se je oglasil Zgonec, ki ni mogel dopovedati, kak lopov da je Pahek, s katerim sta se dan poprej srečala na Blokah in ki je pravil, da ne gre v Loško dolino, ampak črez Loški potok in Markopol in naprej na Hrvaško. Janez ga je potolažil s tem, da mu je rekel. "Tako je: lovec prevari žival, kožar pa kožarja."
Kar sem dosedaj pravil o kunarjih in o zim-• skem času v gozdu, to ne bi kazali, da je gozd v tej letni dobi vabljiv in zgovoren. Priznavam to, ampak le tistemu, ki ni lovec in krceni gozd le po dobi zelenja in cvetja in ne pozna dobe, v kate ri po navadnem mnenju počiva narava in na videz ne kaže izprememb za oko in uho. Pravim na videz; kajti komur nista gorka soba in prijateljski in družinski razgovor vsa zabav« zimske dobe, kdor si želi tega užitka šele potem, ko se je utrudil, ta gre in hodi po čistem"zraku ali sam z zanesljivo puško in zvestim psom, ali pa z ljudmi, katerim enakomerna vsakdanjost tudi preseda!
Otrese se življenskih pikrosti, in ko se povrne, je bolj ublaženega mišJjenja. Kdor tega ni izku-šal, temu bi privoščil, da bi pohajal po gozdu v zimskem Času, ko jc zapadel na meter debel sneg. ki se je zjužil, potem pa zopet zmrznil, da te drži, kakor bi hodil po podu. Tudi debelejše kamenje jc zakrito, gošča pod visokim pritisnje-na k tlom, povsod imaš odprto pot, ni ti treba iskati «tez, brez ovir si na visokem vrhu in imaš v solnčnem svitu dosti sveta pod seboj. Zimski zrak je čistejši od poletnega, in česar ti poprej ni nikdar doseglo ali razločilo tvoje oko, to se ti je danes pokazalo. Nič utrujenega se ne čutiš, čeprav si že hodil več ur in dalje prišel nego po talem svetu in v daljšem času. S hriba v hrib zagledan žival, ki je pri tako jasnih tleh tudi bolj begljiva, in ako hočeš p% takih tleh in ob jasnem nebu loviti, moraš daleč naokoli zastajati, da ne preplašiš vsega, kar si nameraval obkrožiti iu ko se jame solncc nagibati, da zatone v Jadransko morje, katero gledaš domalego z vseli naših notranjskih visočin, povrneš se proti domu kar naravnost in doma si v trdnem mraku ne utrujen, ampak prevetran in željan jedi in pijače. Se po noči se ti sanja, da si plaval po zraku In dohajal h hriba v hrib, kakor bi te nosile nevidne dobrohotne roke,
(•Dalje prihodnjič.)
t rajo za priliko, da morejo sovražnim vladam predlagati demokratičen mir brez aneksij in odškodnin."
t («£ru* tI*nH,at,on N'0*1 wlth th* Po«tmanUr at Chicago Jan. 28, 1918, as required by the act of Oct. «, 19171.
Iz Londona poročajo: Po brzojavu Exchange Telegraph ( 'ompany iz Parižp se širi po vsej Avstriji splošna stavka. Na Dunaju in v Dunajskem Novem Mestu jc stotisoč delavcev zapusti 16 delo, vsled česar so morali zapreti vse vojne tovarne. Štrajkarje označujejo kot odprto proti-netnške in gibanje je politično in gospodarsko obenem, v prvi vrsti namenjeno, da se izsili mir.
Jaimc demonstracije — pravi poročilo — so se vršile v mnogih krajih, kjer se je izražalo sovraštvo proti Berlinu ,kcr skuša prisiliti Avstrijo na nadaljevanje vojne.	/
• Članek, ki jc bil v petek objavljen v dunajskem Fremdenblattu", glasilu avstro-ogrskega zunajnjega ministra grofa Čemina, je nad vse razburil del nemškega časopisja, ki izraža v ostrih tčlankih s pritajenim gnevom «Aje sovraštvo napram Avstriji. " Fremdenblatt označuje kneza Buelowa kot izdajalca Avstrije in izraža nezado-voljstvo avstrijske vlade z agitacijo nemških aneksionistov, ki hočejo velike poljske kraje prikloniti nemškemu cesarstvu.
( lahki v nemških časopisih izražajo jezo nad izjavami "Fremdcnblattaki se -matrajo za
poluradne. "Vossische Zeitung" naglasa, kako nevarni lahko postanejo taki napadi za avwtrij-sko-nemško zvezo.
"Taegliche Rundshau" in "Tages Zeitung" se poslavljajo na stališče "Roke proč" — ne glede na to, čigave so roke.
" Weser Zeitung" spominja Avstrijo, da ima svoj goli obstanek zahvaliti nemškim armadam in da se ne sme trpeti tako "impertimentno vmešavanje v nemške zadeve."
da izravnam račun. Ganghofer je v Carigradu spoznal, da mora Nemčija v Orijentu še vedno delovati po načelu, da je bolje dajati kakor pa menjati.
Znani pisatelj Ludvik Ganghofer opisuje svoj obisk v Carigradu, kamorr se. je peljal s prvim balkanskim vlakom in kjer je doživel marsikatero razočaranje. Zlasti bridke i*?kuspje je doživel z menjanjem denarja. Ganghofer pripoveduje: V Carigradu sem izkusil tudi čudovito umetnost, da izgine stvar, ki je konkretno v tvojih rokah', brez vsakega sledu. Pri plačevanju me je pričel kar Uaj/i vali ne je interesirati kurz nemške marke, ki sem ga začel praktično študirati. Vze} sem bankovec za 20 mark ter ga menjal v menjalnici za piastre. S piastri sem se podal v drugo menjal-nieo, ter sem jih menjal zopet v marke; za dobi je-ne marke se m šel zopet kupiti piaat/rov. To proce-duro sem nekoliko'krat spretno ponovil. Rezultat je bil ta, da ni le izginilo onih 20 lepih mark, temveč da sem moral v menjalnici, kjer nem izvršil zadnjo wojo operacijo, še doplačati 20 piastrov,
V sedanji vojni igra bodeča žica veliko'vlogo. Prodiranje skozi take zapreke, posebno, ako so še celo napolnjene z elektriko, je zelo težavno in zahteva mnogo žrtev. Kako stara je iznajdba te žice? V knjigah, ki opisujejo ameriško državljansko vojno, se mnogokrat čita, da so se tupa-tam branili s pomočjo žice, s katero so prepregli svoje «bojne črte. Toda skoraj gotovo je ta trditev neresnična, ker je bila ta žica patentirana -šele mnogo let pozneje. Preden se je pričela izdelovati ta žica v sedanji obliki, ki je zelo pripro-sta in vzlic temu dobra, so se mnogi iznajditelji morali dolgo truditi. Leta 1867 je iznašel Ameri-kanee Smith iz Kenta neke vrste »bodečo žico, ki ps se je le ntalo rabila. Istega leta je pa dal nelfi drugi Amerikaner po imenu Hunt v New Yorku patentirati drugo vrsto žice, ki je bila oprem -ljena z zobmi izpločevine. Skoro na isti način jo je pričel eno leto pozneje izdelovati neki Kelly v Nem- Yorku. Te vrste žice so se rabile do leta IS74. To leto pa je iznašel Joseph Glidel način za izdelovanje, ki se Se sedaj rabi. Joseph Glidel je živel v De Kalb, 1H. On jc torej pravi fcnmitclj bodeče žice seda u je vrste.
... Članovima j. s. saveza u ameiucv
4 ) rugovi t
U Na* S« vez prtfivljuje umifarn.pt k risu i to prviMwl njegovog opatauka. Jedrno «vrst fia-no va i njihovo uepokolebljivo socijaltstióko uve-renje može savn vat i od rasula ono. ¿to smatramo, da je za jedilih ka tekovina aviju nas, koji smo uéeatvevali u radu i organizovanjti naše« naveza. Drugo v i tu a naAiia doJiro je pozuato, da «ve krize imstiipaju samo zato, da pokaiu, gde šta ima tru-log, — a to vaii i za ovu križu, koju nas Savez preživljuje.
Svi iskreni drugovi naši oasčaju Ha dukobom i holnom ialoééu, da ne nešto krupnog ruši u ua-¿fin redovima, ali večina drugova iz provincija nesna, ko je pravi krivac sa ave ovo, »to ae do -^adja u zadnje vreme: Ko jt to, ¿to koči sav napredni rad? Odje je qrv, ¿to razjeda i truje onga-nisaiii, sposohan /.a Život "Vreme je prispelo, da te sama istina o djelima i nedjelima onih, koji su radii i svim silama, da Saves raskopaju. V blisk o j' buditčnosti to rete saznati, i to kronološkim redom od onoga dana, od kad mu ae stvari počele zainršavati, pa sve do reáenja krize.
Tajne u buduče ile mogu i ne sniiju ostati tajaustvene vise ni za koga. Ml ¿elimo uneti svetlosti u ovu niisteriju, bez koje se ne može razumeti, kako smo dospeli u ovaj haos i anarhiju, koja danas vlada u našem Savezu; čutanju i strp-Ijenju davno je istekao rok; čutali amo poradi domačeg mira, neprestano očekujuvi, da če stvari okrenuti na bolje. Dogadjalo se je proti v no na-ftera očekivanju; zlo biva sve gore! Nitkovluk
pojedinaca prelaii sve granice nevaljalstva* i
oni,, koji treba, da odguvaraju /.a pminje^Ta |ie-djela i zločine naspraiu opite i zajedničke stvari sto su sejali mriiiju \ razdor u redovnim klasno «vesnih rudniku, agitujuči u saveznom organu protivu Saveza, oni, koji bi trt'l>ali, da su davim žigosani kao provokateri cijelog ovog kaosa, oni jos uvijek Ae nalaze u lakom po led a ju, da optu-iuju pojedine članove te ilt vode 'pred porotne sudove.	.
Danas mi zahtjevamo javni sud i obračun sa tužiteljima. Dajemo rok :i0 dana, mjesto Chicago, prost g rije ma kojeft udruienja, vrijenie 11 sati p rije podne. Ko ne dodje, smatra se krivcem. Svi oni, koji misle, da su neodgovorni činijooi — i da raogu samovlasno rad iti od savesnog Oglasila i »a-jedničke imovine ono, sto ih je volja, I jut o se vara ju u računu.
Zločin ne mo£e ostati nokaznjen, a iiujinanje u redovima socialističkini. Svakom po zasluzi — a kako ko sebi vijenae iaplete, ouuko neka ga i nosi, jer in! nismo ljudi, koji zaboruvljaju dobra djela, n jos matije nedjela i zločine.
Toliko o tome za sada!
Dudue da je mnogo važni je pitanje za sve članove, kako <la ne isadje is ovog vrtloga sa ¿to mafije šteta i žrtavik želitno se zadržati ua ovoju pitanju duie, nego na prvom.
DrugovH Vi ste svi u v učeni a i>vaj vrtlog protivu vaše volje, a po želji naših urednika, ad-ministratora i pojedini h članova glavnog i nov in skog odbora. 1 svi vaši protesti iz vanjskili udruienja, i rezplucije protivu raskolp zabačeui su,' kao i svi naši protesti, resolucije, u kojiuia se za-
litjvva jedimivo pokreta Dana* jos uvjjek stoje iia dnevnoin m|u limita rp je trza vice, lične optu-/*be i rasprave, a sav ostali prosvetni i agitacijoni posao je ziibačen. Sa ovukim postopkom je celokupno članstvo nezadovoljno i ogorčeno, ali se tome mora učiniti konac.
Drugovi! Ovih dana čete primiti glasovnice od Ki- odbora, da glasate za samoupravne sekeije. (Mi viitf glasanja zavisi u prvom redu, kako če se stvari razvijati u buduče.
'Pošto su 'mnogi drugovi čak i pojedina udru-zeuja glasali protiv ili se uzdržali od glasanja, to je večina palih glasova odlučila, da se povrati-iiio u prvobitno stanje samoupravnih sekcija, a to je po naieni najdubljcm uverenju za sada naj-boJji izlaz Iz ovog liaoaa. Kad nismo bai "nika-ko" mogli skupa svi raditi za oj&u stvar, poku-sajmo, da svaka nurofdooNt pouaosob urini, At a može za socijuluuni. Zato mi dole. pot pisani članovi organizacije br. 20 u <?hieafU kao predstavnici U jedili jenih »Srlm socialist* apelujemo ua sve naše drugo ve. u svima ostalim udru/ctijimu. da ¿¿lasaju ovog a puta za Srpsku sekciji» i na taj način upotreH»e svoje najjače «pravo u resavanju zaje<liiičkili poslova. Vreme je prb«pje)o, da vidimo, ko je s kini, i ko je za šta t
Radju se-novo sunce istiue, pravde, a to alinee jeste soeijalizam, koji če «pojednako grcjati sv'e narode.	#
Mi smatramo, da je nas poziv, objaviti njegov dolazak i pripreniiti svet za njegov doček.
\iwa je najpreča dužnost dbavrstiti sve naše ^•iipleuienike o dogadjajima u svetu, okji se nižu jedan za drugim, o pitanjima, koja ¿ivot i razvoj
¡1 ( i 1 f*l( tpp4tHV(ja na	i zahlijsvit' (»Ig^ior i a
svi dogadjaji u svetu potvrdjuju točnost soeija«
lističke nauke, Tebrlja postaje sila, kado obuhva-
ti mase, veli Marks. Sada je vreme, da se dodje u
dotieaj sa orobljeniiu masama radnog naroda. Kouac svjetskom ratu jos se ue vidi, ali se sve jufiiije vkle uzroei i ponlediee največ tragedije i katastrofe u Ijudskoj povjesli.
Hvijet traži najbolji isblik vladavine, koji če obezbedili pravo ua rad, alob<M{u i život svakom pojedineu, avakoj narodnosti i cijeloj Ijudskoj obitelji čovječaustva. •
1 svijet če sazuati i uvjeriti se, da je socijali-stički oblik drustvenog uredjeuja liajbolji.
IJkiputi na jam no ropstvo — je li iitoguče, a d se ne ukine pravo — pri vat nog vlasniitvs nad aredstvlms za proizvodnjuf
Proletarijat i najainno robi je ne može se osloboditi drukčije. a da i»e oalobodi eijelo čovje-čanstvo iz okova kapitalizma.
Zato mi smatramo, da je naša najpreča dužnost klnsuo prosvetiti mue Hitplemenike, koji govore jednim jezikom, koji imaju istovetni život, organizovati ih, razviti med ju njima osječaje me-djunardone solidarnosti i druželjublja, usposobiti ih u svakom pogledu za život i boHrn.
IJ toni pravcu konstruktivnog i pozitivnog rada želimo iči nesmetano napred!
I zato, poglavito samo zato apelujemo na sve nas»» drugove, koji se slažu sa oviin planom za •buduči rad, da glasa ju za Srpsku samoupravnu se k vi ju.
<'hicatro, 111., januara 1918.
O prihodu
Zgodovina narodov kaže neizmerno izpremi-njanje v vsakem oziru. Kaže nam fudi zelo miio-gd preseljevanja, izsiljenega od vsakovrstnih razmer. 3Ied civiliziranimi narodi ga ni skoraj enega, ei bil mogel trditi, da' prebiva od nekdaj v svoji sedanji domovini, in v vsakem slučaju ae mora beseda 44od nekdaj" jemati zelo relativno. Kajti 4<od nekdaj" bi pomenilo toliko, kolikor od tistega časa, odkar so se sploh pojavili ljudje v krajih, v katerih žive sedaj. To so pa stotisočlet-ja, segajoča daleč v predzgodovinske čase, iz katerih nimamo prav nobenih drugih podatkov, kakor to, kar izkopava znanost iz zemlje v podobi orodja, orožja, ostankov bivališč, kakšne lobanje ali posamezne kosti.
V nomadične čase ne more noben nared prenašati začetkov *voje zgodovine, kajti tedaj sploh se ni bilo nič takega, kar bi se moglo v našem isedanjem zmislu imenovati narod.
Ali tudi pri izsledovanju dejstev v takosvani zgodovinski dobi, to je v časni, ko so se pri posameznih narodih zaznamovali dogodki, je treba skrajne previdnosti. Tudi kar je zapisano, ni vse resnično. Marsikdo je pisal o dogtdkih, kakor .se dandanea pifcejo romani; lahk<mpe v M kilii po-v» stih kaj resnice, lahko je v*? Sni(5li«o^ 1 Sfifco je ttkrog kakšnega dejanskega jedra opletena Mirna fantazija. In tedaj je treba strogo kritičnega dela, največje previdnosti in venomer ponavljane kontrole, če se hoee izslediti toliko resnice, kolikor je v najboljšem slučaju mogoče.
Vpofttevati se mora tudi dejstvo, da niso mogli stari pisatelji imeti toliko znanja o svetu, kolikor si ga je z današnjimi sredstvi mogoče pridobiti. Zlasti kar so izvedeli o tujih naredili, je moralo biti večalimanj površno. Še danes živi človek leta in leta med drugim narodom, a kar spozna o njem, ao včasi le drobtine. Mimoidoči stiki dajejo bora malo spoznanja, in pri tem niso imeli stari pisatelji včasi sami niti takih stikov, ampak ao zapisovali le to, kar so slišali od drugih.
Ni torej čuda, da je prvotna zgodovina današnjih narodov v temo zavita, v kateri se sveti le malo žarkov. Tako je tudi z zgodovino starih Slovanov, in danes je še veliko vprašanje, če bo kdaj pojasnjena. Zgodovinarji se trudijo tudi v tem oziru, ampak diletanti- jim pogostoma kvarijo pouel.
Med takimi diletanti, ki sicer niso brez znanja, prevladuje pogostoma. narodni čut tako, da jih popolnoma slepi. Zdi se jim, kakor da bi bila slava iijihovega naroda večja, če bi dognali, da je starejši i.d drugih narodov. Našli so se med Slovani patrioti, ki trdijo, da so avtohtoni v K v repi, to se pravi, da so ¡v tukaj razvili od vsega začetka in da se niso od nikoder priselili. Zelo •duhovito zbirajo dokaze v imenih gričev, rek itd., izsledujejo korenine teh imen, trdijo, da ao korenine slovanske in da so bili Slovani valed tega prvi, ki so dali tem hribom, rekam itd. ime-v na, in s tem dokazujejo, da so.Slovani "od nekdaj" živeli tukaj, oziroma da ni nob^n količkaj civiliziran narod pred njimi prebival v teh krajih. 1
Kljub vsej duhovitosti vise vsp te teorije v zraku — in sicer iz raznih razlogov. Z nekaterimi se bomo bavili.
Med največje zmešnjave%y slovanstvu spada ilirstvo. Z ilirskim imenom so pred dobrim stoletjem zHt-eli označevati Jugoslovane, ker je bil svet, po Katerem danes bivajo, nekdaj Ilirija. To jim je zad<¿4tovalo, da so tudi današnje prebivalce teh krajev okrstili za llirce, ne da bi ne l>ili vprašali, če so Jugoslovani sploh potomci ticbi-n.j,l,	V v„ U„v-sr j, 1.11« »ml« ¡!¡rl>*
spaka. Vapoleon,, ki je nd Izkopaval sta ra* ime- T na, je ustanovil kos 44Ilirije" in Vodnik je opeval Ilirijo; ko je bil Napoleon premagan, je seveda zasukal na drugo stran in pel, ka "Avstrija ¡ kliče."	- .
V Zagrebu na Mirogoju imajo veliko grobnico, v kateri so pokopani "Ilirci," pisatelji in agitatorji, ki so delali za umetno ilirsko idejo. Mil-lokat era -slovenska veselica mine, da ne bi na njej zabúcalo Jadransko morje, po katerem je bajq slovanski rod vozil hrastov h red, a ta slovanski rod se postavlja na mesto Ilirov, ki niso bili ui-kdar Slovani.
N-ekaj podobnega je s Traeijo in * Trnki. Jjn so svojČas gotovo prodira^ Slo* am. ampnk Trnki sami. ki so že davno prej tnni živeli, so bili vse kaj druzega kakor Slovani.
fte v naših časih so posamezni profesorji pripovedovali, da so bili Skiti predniki Slovanov. Posebno mnogo ni bilo znano o Skitili in tudi da-# lies #i'do le specialisti v zgodovini ka¿ več o njih.
ko sí* je razširila poVest, «In so bili ljubi Skiti sila nesnažni ljudje, ki ae niso nikoli umivali, je
neki profesor le iz tega razloga zavrgel teorijo, ki jo je prej energično zastopal, in Skiti niso imeli naenkrat nič opraviti s Slovani. V resnici niso imeli Skiti s Slovani ali narobe nikdar nič opraviti.
Taka je tudi n. pr. a Sannati. Velik kos ogrske ravnine in soseščine se je nekdaj imenoval Sarmatija. V srednjem veku so Slovaui živeli po teh krajih, ali prišli so tja od drugod, prej tam naseljeni Sannati ]<a tudi niso bili Slovani.
Stari viri, v kolikor govore o Ilirih in Trakih, imajo oboje za uamostojni plemeni in nikdar, ne pravijo, da *o bili iudeiitični s severnim narod-doni, ki je bil od dob rimskih cesarjev znan pod imenom Venedov ali Venetov in pozneje cd VI. stoletja dalje kot Slovani. Ko se v VII. stoletju prvič indcntificiriijo Slovani z Geti ali pozneje s T ribal i, Daki in Iliri, je to prenašanje starih imen na novi narod in ima isto ceno, kakor označevanje Slovanov z imenom Skiti, Sannati, lluni, A vari in (loti.
Primerjajoče jezikoslovje priznava ilirska in traska narečja, v kolikor jih poznaitio iz jezikovnih ostankov in iz osebnih ter zemljepisnih imen,
kt *t# ^voriJav i$>ličm>, šč >i samo toliko podobna jezika, v kolikor so vsi ti jeziki izšli iz skiipneg« prarijskega jezika.
Iz nomenklature ali imenoslovja Ilirije in Tracije se ne da nič sklepati, ker s tem,' če se vjemata staro in novo ime, še ni dokazan slovanski izvir imena, ker so skupni koreni raznih" arijskih narodov s sorodnimi oblikami in ker so si Slovani, prišedši na Balkan, zaradi ljudske etimologije prikrojili stara imena po svoje, da se navcdeztio staro ime vjema z novim. Povsod je treba zgodovinskih tal. Hivanje Slovanov mora biti nesporno .ali vsaj verjetno že iz zgodovine, potem Ima slovanski značaj imena ceno, sicer moteni« knlry je nekoč rekel Miklošič — tudi M»! u in M« rl no razlagati s slovanščino in s Slovani Î
Ime Venetov se vjema z Vem d i, Veneti, kakor so imenovali baltiške Slovane Plinij, Tncit in Ptolomaj. Toda to ime se nahaja ob Baltiškem morju, v zapadni. Galiji, v Alpah, na Balkanu, v Pa f la goni ji ,ter cesto v osebnih imenih gal-skih, gi-skih in perzijskih, ker ima v raznih arij ski h jezikih isti koren.
Tudi t|prodopisi, arheologieni in antniropolo-gičiii razlogi ao nasprotni. Ali je to dokaz: slovanska zadruga na Balkanu, ki je bila socialna uredba tudi Ncslovanov, ali podobnost črne barve oblek Hezijank in Kreank z obleko starih prebivalcev Istre iu Padske nižine itd? To so stvari, ki jih prevzemajo narodi drug od drugega. Tudi arheo-logične razlage o slovanskem značaju takozvano hallstattske kulture so napačne. Antropologični razlog, da je bilo prvotno slovansko prebivalstvo brahicefalno (okroglo glavo) in da se ta hip osre-dotočuje na jugu Karpatov, bi bil važen, ako bi se dalo dokazati, da je le ta tip slovanski: Toda proti temu kaže začetek zgodovinske dobe pri vseh Slovanih, da prevladujejo drugi tipi.
Med najodličuejšimi slovanskimi in neslovenskimi jezikoslovci in zgodovinarji se je pojavila reakeja prot avtohtonizmu siarodomačinstvu) Slovanov. Priznava se sledeče:
a)	Mri pred VI. stoletjem ne govore o Slo vanih v Podonavju, marveč navajajo druge nealo-vanske narode.
b)	Jordanes, ki je leta 551. pisal gotsko zgo-duvi|ip, pravr%rektno, da Slovani v njegovi doni zavzemajo ogromno ozemlje do Visle in Dnepra
k Savi in doljni Donavi.
c)	Jordanes in drugi sidobni viri govore o prvih napadih Slovanov na Balkan šele pri nastopu Justinija leta
Mnenja se pa ločijo v tem, kdaj so Slovani iz svoje domovine v Zakarpatju dospeli do Donave in Save, kdaj so se začeli vpadi na Balkan in kdaj so se ^lovani tu za trdno naselili. Eni datirajo naseljevanje Slovanov na flalkan proti koncu V. stoletja po uničenju Hunov, drugi do VI. stoletja pri prihedu Avarov.
Teški profesor Nicderle sam sodi, da so se Slovani jeli seliti iz Zakarpatja na jug prej nego v V. stoletju in dii so bili posamezni kraji naseljeni po Slovanih najbrže že pred Kristusovim rojstvom, gotovo pa v prvih časih rimskega cesarstva od I. do 11. stoletja po Kristu. Slovani nisi tu avtohtoni, toda izza Karpatov so prišli prej nego v V. ali VI. stoletju, seveda le lokalno, med starejše prebivalstvo Ilircev in Trakov.
(Dalje prihodnjič.)
Ivan Cankar
Hlapec Jernej in njegova pravica.
Jasen in topel večer je bil, komaj toliko je pihal veter, da sc je narahlo zibalo na senožeti in da je tiho pošumevalo v gozdu.
Tja se je napotil Jernej, kjer je pozdravljal s hriba smrekov gaj, prijazna Tičnica, zavetišče in tolažba vseh zaljubljenih in vseh brezdvomnih. Mimo polja se je vila zložna pot, preko pašnikov v zeleno reber. Počasi je stopal Jernej, ker je bil truden in ker je bilo njegovo srce Ijpdkosti polno. Tiste velike in hude bridkosti, ki je obšla nekoč samega Sina človekovega,ko ni imel, kamor bi glavo položil.
"(Vsem kdaj žalil katerega izmed vas," je upomislil Jernej, "izmed vas katerega, ki blodite po svetu brezdomni, naj se ne spominja name a hudo mislijo! Vi trudni popotniki, bolj trudni od krivice nego od strmega pota, če seiu kdaj katerega izmed vas podil od hiše, naj me ne kanete v svojem srcu t Težka je vaša butara; komaj sem jo zadel,i že se šibi jo kolena, kloni gla^a do posu. Kadar pa odložim nekoč, kadar bo zadosti pravične kazni božje, takrat le pridite, vi blagoslovljeni od nesreče 111 bridkosti: odprt vam bo hram, miza bo pogrnjena, pripravljen stol!"
Kraj gorda je* odložil culo, legel je v travo. Vsa lepa dolina je bila v senci; tudi Betajnova, na oni strani ob zložni rebri sloneča, je dremalo. Gosposko se je svetil lieli Sitarjev dom izza jablan ; rdelo se je Jerneju, da mu mežika, da ga prešerno pozdravlja. > ,
"Še i i zadrenilji!" je rekel Jernej. 4'Zadregi-lji, pa naj se tijiikar ne sanja o krivici! Lepo se pripravi, da nit» v svatovskem oblačilu sprejmeš nekoč in pozdraviš! Nič jeze ne bodi med nama, tie pojdiva narazen z grdim pogledom iu hudo besedo — blagoslov božji s teboj!"
Take blage in usmiljene so bile njegove misli, bridkost njegovega srca pa ni liila nianjsa.' Zakaj samota je bila naokoli in mračiJo se je; n smrekah je šumelo, tam so se pogovarjale bledne duše.	,
44Bog vam dodeli počitka in tolažbe!" je molil Jernej. 44Kakor je pravičen, tako je usmiljen; vam* vsem pride ura, ko boste gledali njegovo glorijo; in ura pride tudi meni, grešniku'"
Po slezi je prišel neverni študent, ugledal je Jerneja od daleč in se je napotil naravnost k njenui.
/'Kako se počutiš, Jernej, ob romarski palici?" je vprašal.
44Bog je vedel, zakaj mi je naložil breme — kdo bi se prerekal z njim?" je odgovoril Jernej.
44Tukaj je namreč moj dom, kjer ležiš!" je re kel. 44 Velik je ta dom, brez zidov iu brez mejnikov: ni trelai, da bi se sosid umikal sosedu, 'za vse je dovolj prostora! Tudi streha je visoka; kakor, si dol«, se ti ni treba priklanjati! I11 vse to prostrano ftognsUvo brez davkov in brez doklad! Ne pritožujva se, Jernej: kjer so ljudje krivični, tam je Bog pravičen! Dali so nama palico, po-
kazali so nama nezaželjeno pot — Bor pa nama je odprl dom tako imeniten, kakor ga je .dodelil samo popotnikom in romarjem!"
Jernej se je ozrl nanj t usmiljenim očesom.
44 Velika je bila pač krivica, ki si jo okusil, težka je pač bridkost, ki jo nosiš v srcu! Kako bi drugače govoril besede, ki se ti samemu roga-jo v obraz, kako bi imenoval Boga, ko ne misliš nanjf"
Potnolčal je študent, gledal je v nebo, ki se je tiho temnilo, nato se je nasmehnil.
• 44Več usmiljenja je imel Bog z menoj, nego s teboj, Jernej! Meni je razodel krivico od začetka, tebi šele navsezadnje. Jaz sem živel v zmoti komaj pol ure, li celih štiridest let! Mene so pahnili brez posebnih komedij kar naravnost na cesto pravega spoznanja, ti pa si hodil štirideset let po krivem potu — dolga bo pot nazaj, o Jernej! — Glej, Jernej, komaj sem izpregledal, so začeli mlatiti po meni, nebogljenemu otroku, kar s eepci! Kamor «eni se prestopil, sem dobil brco v pozdrav. Krepko, Jernej, krepko so mi vtepli v kožo pravo spoznanje, krepko vtepli postavo in mpoved: dii je pravica ustvarjena za tiste, ki so jo ustvarili. Kaj mi je potreba zdaj tožbe in pravde, kaj prerekanja z Bogom in z ljudmi? Največji zaklad je spoznanje, pa če je vtepeno s cepci! — Kaj pa ti zdaj nameravaš, Jernej '"
44K pravičnim sodnikom se napotim, že rano se napotim, zdaj pa boni spal!"
44 U4 zadrenilji, ti trudni otrok, lahko noč! — Ampak še to mi povej: kcd pa boš iskal teh pravičnih sednikov ?"
44 K tistim pojdem, ki so poklicani, da sodi-dijo po pravici in postavi *Bog je poalal pravico
na svet in ni pustil, da bi jo ljudje zaklepali v skrinjo; tudi ne pusti, da bi očitno pljuvali na njegovo zapoved! Bog je usmiljen, ne bo do zadnjega izkušal hlapca Jerneja, ki mu nikoli ni storil zalega!"
44Trdna je tvoja vera, Jernej, in velik bo greh. ki ga bodo storili nad teboj! Takal bom, Jernej, da se povrneš. Kad bi te videl, rad bi videl starca, ki bo št al sredi ceste razcapan in go-1 ogla v in bo preklinjal, odraslim v pohujšanje^ o-trokom v zasmeli. Se to povej, Jernej: kaj boš storil, kadar se povrneš in ne bo pravice ne pri Bogu ne pri cesarju?"
"Kaj bi ti storil, študent, če bi zdajle kar ne bilo več tega neba in nič več teli zvezd, ki gledajo na naju, in te doline ne več in ne tebo več in 110 mene? O, kako brezbožne so bile tvojo besede, in kako hudo je storila krivica a tvojim srcem! Moli, tudi jaz bom molili"
(lledala sta v nebo s široko odprtimi očmi. Temna je bila dolina, nebo pa je bilo zmirom svetlejše: videlo se je na vzhedu, tani so zvezde ugašale, velik in rdeč je vstajal mesce..
X
Jernej se je napotil v Ljubljano. Prested je svoje premoženje in veliko je bilo: skoraj vsako leto je prihranil en goldinar.
p redno je šel, se je Se ozrl v dolino in se je odkril in pokrilal. Zgodaj je bilo, ni se še prikazalo ae-lnccL trava je bila rosna, hladna megla se je vzdigovaln iz doline. Jerneju je bilo mraz; njegova obleka je bila vlažna od rose, njegov obraz, je bil kakor umit.
(Daljo prihodnjii.) •





7 -, , • v- -
P R O Ii BT A RB C il 4
proletarec
UST IA INTERESE DELA VaSJtiOA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
- Laatnik In isdajaWM; —
Jaftalavaaska delavska tlskovaa dražba v Cklra«o( Illinois.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 ta celo Isto, $1.00 za pol Ista. Za EvTopo |2.60 za celo leto, $JL25 ta pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivališča je poleg novega naznaniti tudi atari naslov.
ffr-"- »lovM«ftk« «rcuiMcii« Ju«o»l. — soclalifttitnc iviii v Ameriki. —

Vae pritožbe tflede nerednega pošiljanja bata in lirugih nerednoati, je pošiljati predsedniku družbe F r. Udovic h, 1844 So. Racia« Ave., Chicx go, lil.
PROLETARIAN
Own«d and published «very Tu«»day by
Saulb Slavic Horkmea's Pub. Co.. ^Chicago, Illinois.
Subscription ratesr United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half ear. Foreign countries $2.50 a year, " " for half
5,
1.25
year.
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
••PROLETAREC"
W. St. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
ODREDBE O PREMOGU.
¡Zvezni kurivni upravitelj dr. Garfield je izdal nove odredbe za konzum premoga, ki slede:
3. Dokler ne bodo izdane nove odredbe od zveznega kurivne-ga upravitelja, morajo osebe, ki prodajajo premog, v prvi vrsti vpoštevati naslednje naročila:
A.—Za	železnico.
B.—Za	domačo ' vporabo, bolnišnice, miloščinske naprave, za armadne in mornariške tabore,
—Za javne potrebe,'telefonske in brzojavne.obrate.
D.—Za ladje, če služi premog za kurjavo.
F.—Za Združ. države, čc služi <premog vladnim namenom; vštete niso tovarne, v katerih izdelujejo naročila za družene države.
O.—Za tovarnarje, ki izdelujejo blago, katero se rado spridi, ali služi za takojšen konzum. * Nadalje pravi odrediba, da ne . smejo dovažati premoga dne 18., 19., 20., 21. in 22. januarja 1918 nobeni osebi, tvrdki, družbi ali korporaviji v druge namene, kot so zgoraj navedeni in v kater« se mora najprvo dajati premog.
I)ne 18., 19,. 20.. tn 22. januarja 1917 in vsak pondeljek. pričen-ši z 28, januarjem 1918 do vštetega 25. marca 1918, naj v nobeni tovarni ne rabijo premoga za proizvajanje sile v druge namene kot:	♦
A.—V	takih tovarnah, ki morajo obratovati sedem dni v tednu, da ne trpe sami velike škode. » •
B.—-V	tovarnah za izdelovanje blaga, ki se spridi.
C.—V	tovarnah za izdelovanje nespridljivih živil lahko rabijo premog v toliki meri, kot dovoli državni kurivni upravitelj. •
D.—Tiskarji	in izdajatelji dnevnikov lahko rabijo premog kot ponavadi, izjema velja le za vsak pondeljek od 21. januarja do 25..marca 1918. Ob teh dneh lahko porabijo le toliko premoga, kolikor so ga porabili za navadne izdaje ob normalnih postavnih praznikih. <'e niso tiskali izdaje na praznik, tedaj smejo tiskati eno izdajo imenovane pondeljke.
E..—-Tiskarne	lahko porabijo dne 18., 19., 20., 21., in 22. januarja toliko premoga, da lahko tiskajo tekoče izdaje magazinov in druge periodične publikacije.
Vsak ponedeljek, ki prične 21., • januarja 1918 in konča s pondelj-koni 25. marca 1918, naj se ne rabi premog za kurjavo, (Seveda naj se omeji le toliko, da podjetje ne trpi škodo.)
A.—V	vseh bizniških in profesionalnih pisarnah, izvzeinsi le zvezne, državne, okrajne in občinske pisarne, ravnotako pisarne transportnih kompanij, bank, trustnih družb, zdravnikov in zobozdravnikov.
B.—V	trgovinah na debelo in drobno, v vseh drugih trgovskih hišah in poslopjih; izjema velja le za trgovine, v 'katerih prodajajo Živila in dobe gorkofto le do dvanajst Mi opoldne: lekarne in trgovine, ki prodajajo zdravniško blago, dobe lahko gorkoto
' podnevu in zvečer.
C—V gledališčih, kinemato-grafičnih gledališčih, na kegljiščih, v biljardnicah, na privatnih in javnih plesiščih in drugih za-bavališčih.
Politična or
Ako prihaja človek med ljudi, naleti včasi tudi med delavce, ki se zanimajo za proletarsko gibanje, na čudne pat rune. Mednje spadajo oni, ki mislijo, da ni treba delavstvu politične akcije, ampak da bi se dalo vse opraviti s .strokovno organizacijo, le če bi bila 4'prava". Politična uk-cija po njihovem mnenju le zadržuje gibanje in korumpira osebe. Torej naj bi delavstvo opustilo vso politiko, posvetilo vse svoje moči strokovnemu boju, in tako bi po njihovih računih v najkrajšem času najradikalneje zmagalo.
f?e bi bilo to rew mogoče, bi bila pač škoda moči, ki jih delavstvo potroši za politični boj. Žal du tvar v resnei ni taka, kakršna se zdi zagovornikom izključno industrijaluc akcije. vOm imajo sicer argumente, ki navidezno dokazujejo njihove trditve, ali tem argumentom ne manjka nič druzega, kakor da se ne ozirajo na drugo stran. Misleči, da so naprednejši od političnih socialistov, so v resnici zaostali oziroma so se vrnili v dobo utopizmu, ko je socializem še plaval v o-hlakih in ni imel znanstvenih tal.
Nihče ne bo trdil, da je politika prijetna reč in da ni umazan ost v nje. V kapitalističnem sistemu ne more nič ostati čisto, pa tudi politika ne. Kajti politika ni nič druzega, kakor boj za moč. Kapitalizem vlada in si hoče ohraniti vlado. Kajti če mu .zleze iz rok, je zanj vse izgubljeno. In kor je zanj v tem boju vse na kocki, mu nobeno sredstvo ni preslabo, če j>oniaga njegovim namenom. Posluževati se mora torej tudi umazanih sredstev, kajti če bi rabil le lepa in dobra, bi moral ped leč i.
. . Podkupovanje volilcev, podkupovanje poslancev in uradnikov, teroriziran je enih in drugih, lažne obljube, sleparije na voliščih, politične mašine, zakulisne intrige in vse, kar opažamo v političnem življenju, spada v kapitalistično politiko in se ne da ločiti od nje.
Toda močvirje se ne izrufii, Če se človek izogiba. Zasukati je treba rokave, stopiti v lužo in temeljito delati; da se človek pri tem delu oblati, je neizogibno. Kunali se ne osnažijo z likano srajco in belimi rokavicami; ampak snaiiti se morajo. Politika ne postane "čista, Če bodo delavci klicali: "Proč od nje!" ČHmbolj jo bodo prepuščali kapitalLstois samim, tem bolj bo umazana.
Ampak politika je moč. In z njo varujejo danes kapitalisti svoje'interese. In politika jim daje toliko sredstev, da ostanejo tudi tam močnejši, kjer so izgubili strokovno bitko.
Predvsem jim politika pomaga, da zmagajo v mnogih strokovnih bitkah, v katerih bfr bili po naravnem položaju slabejši cd delavcev: Politika dela zakone za tkitega, kdor jo vodi. Politika polaga ntaierijalno moč v roke tistega, kdor jo upravlja.
Kdo daje kapitalistom pravico, da naganjajo policijo zoper stavkujoče delavce t Kdo jim dovoljuje, da smejo rabiti profesionalne pretepače? Kdo jih daje neštete deputije, konstable, milico, vojsko na'razpolago?	*
Sami! S tem, da imajo politično moč v rokah, si lahko delajo "pravico," kakršna jim je všeč. Š politično močjo si ustvarjajo oborožene zbore, oficielne in neofieielne": s politično močjo si nastavljajo uradnike, ki delajo v času potrebe to, kar jim ukazujejo kapitalisti. S politično močjo si imenujejo sodnike, ki oprošČajo kapitaliste tudi tedaj, če so ubijali, in obsojajo delavec tudi tedaj, če uo nedolžni.
Strokovna organizacija je dobra in potrebna. Socialistična stranka ni tega le priznavala, ampak je sama učila tako, in tam, kjer ni bilo strokovne organizacije, jo je sama ustanovila. V takih slučajih je bila tudi strokovna organizacija najboljša, na vsak način boljša od vseh strokovnih organizacij, kar jih imamo v Ameriki, pa naj bo American Federation of Labor, I. W. W. zapadne sorte, ali pa I. W. W. detroitkega sistema.
Ampak (¡c uči kat.^ruk^u strokovna organizacija delavce, da jim ni treba politične «trafike in prepušča politiko kapitalistom, pa si oni u-«tvarjajo zakone,ki jim dovoljujejo deluti.kar hočejo, in si ustanove skebske čete in oborožene zbore, če potem ob času štrajka kapitalistično vojaštvo poka v strokovno organizirane delavce in jih ubija, če potem kapitalistični sodniki obsojajo delavce in jih kapitalistični jetiiišniščarji zapirajo, mora pač vsakdo spoznati, da je bila v računu neka nupaka.
In napaka jc ruvno v tem, da, imajo kapitu-listi politično im»čt delavci jc;pa ¿limujvr i>t.-H ,>
Oe jc nimajo, in vidijo, kako velika,¿o ta umi in kako silno jim škoduje, doktor jc v sovražnikovih rokah, jc jasno, da si morajo »osvojiti to moc1, ne pa da jo morajo prezirati. • i
Zagovorniki samo indnstrijalnega gilmnja ham sicer pravijo, da bi delavci lahko paralizira-li politično mo£ kapitalistov s svojo strokovno močjo. Kajti delavci 'izdelujejo vse, in če ne bodo kapitalistom dali jesti, morajo ti odnehati.
Da izdelujejo delavci vse, je resnično. Ali treba se je spomniti, da izdelujejo vse to, kar rabijo kapitalisti, pa tudi vse, kar potrebujejo sami. Če se hočejo bojevati, morajo delavci jesti. Ako bi uničili ven'živež iti ne bi mtbenega produ-eirafi, bi bili prav tako na slabem, kakor kapitalisti, najbrže še na slabšem, ker je v kapitalističnih »hrambah pač vedno nekjg več živeža, nego se potrebuje zli tisti dan, v delavskih pa ne. Ako bi delavci izdelovali živež zase, kapilalistoiii ga pa ne bi hoteli, dati, bi jim ga kapitalisti enostavno vzeli. Zakaj dokler imajo politično moč, imajo tudi silo, s katero si lahko vzamejo, česar ne dobe iz lepa.
Res je, da imajo nasprotniki politične akcije še en argument. Delavci izdelujejo trdi orožje, obleko za policiste, miličarje, vojake in mornarje, kasarne, konstabelska stanovanja itd. Oe ne napravijo delavci nobene puške več in ne zgrade nobene vojašnice več, ne bodo imeli kapitalisti tiste sile, s katero jih danes uganjajo v kozji rog.
Ta izgled jc tako lep, da se da marsikdo premotiti od njega. Ali ta nauk je goljufiv.
Tisti trenotek, ko bi delavci odrekli izdelovanje orožja, imajo kapitalisti še vse tisto orožje, kar ga je bilo dotlej izdelanega. To pa za enkrat popolnoma zadostuje. <*> bi delavci tdrekli i izdelovanje šrapnelov in strojnih pušk, ne bi kapitalisti tega smatrali za iiidustrijalno stavko, ampak za revolto. katero bi brez usmiljeijja v krvi zadušili.
Oh, kapitalisti imajo še mnogo sredstev, da si zagotove izdelovanje orožja, ki ga potrebujejo za varstvo svojih interesov! Ponekod so sedaj celo redniki militprizirani, kaj šele orožarne! Kaj se ne bi mogle municijske tovarne tudi v mirnem času militarizirati? Niso li v raznih evropskih deželah .Jiulitnru$rali celo železničarje, ko so šli na stavko t In bi .brk» treba za agled poni peljati par sto.puntirskih delavcev po vojnem pravu, se kapitalizem) gotovo ne bi ustrašil tega sredstva.
Najbrže mu pn ne bi bilo niti treba prav pre-drastičnih zgledov. Zadcjlovalo bi mu nekoliko smrtnih obsodb, »ikaj vpričo demonstracije njegove moči bi slabiči med delavci izgubili pogum; da pa tudi skebi ne izum rje j o, dokler ne pade kapitalistični si>tetn, jc pa jasna resnica.
Strokovna organizacija je potrebna. Ali delavstvu je treba povedati resnico: ako hoče zmagati, mora vzeti kapitalizmu politično moč iz rok in vse, kar je z njfc spojeno.. In to je le mogoče s politično organizacijo in s politično akcijo. Kdor odvrača delavce <vft politične organizacije, je njih sovražnik — vedoma ali nevedoma. Kdor hoče, da bi delavstvo zmagalo, jih mora voditi v politično organizacijo in jim pomagati, da jo izpopolnijo in utrdijo, kolikor je največ mogoče.
qpmere if umrljivost otrok.
John D. Rockefeller dobi od mesta New Yor-ka na leto svojih dvajset miljonov dolarjev; vsak mož, vsaka žena, vsak otrok mora plačati letno temu kralju skoro štiri dolarje davka. Skupni Rockefeilerjevi dohodki znašajo na leto sto miljonov dolarjev, in eno patino tega mora plačati mesto New York. — Rockefeller kontrolira družbo, ki poseduje plinske naprave, slednja zopet Edison družbo, tako da kontrolira Rockefeller indirektno vso razsvetljavo tega ogromnega mesta. Sani ima naloženih pri teh kompanija1!! sto miljonov dolarjev, to se pravi, on plača samo 25 miljonov, toda njegove akcije so se tako dvignile, da znaša njih vrednost sedaj sto miljonov. — Rockefeller je nadalje glavni matador telefonskega trusta. Ta trust lahko prebivalstvo izrabi ju je, kolikor se mu poljubi, ne da bi se mu bilo bati konkurence. — Rockefeller je glavni delničar družbe pouličnih železnic. Eden ml mnogih odvetnikov, ki jih vzdržuje, je tudi ravnatelj »New Rork Railway Co.
—	Rockefeller je glavni delničar Železnic, katerih zadnje postaje, skladišča in doki so v New Yorku.
—	Poleg tega je udeležen Rockefeller bodisi direktno ali indirekt.no pri skoro vseh svetovnih monopolih, ki odločujejo o živilskih vprašanjih.
Mesto New York je Rockefellerjev dolžnik. k< r je pokupil skoro vse mestne zadolžnice, takr. da mu mora plačevati mesto na leto osein miljonov
dlarjev obresti, ne da bi bil s tem zmanjšan mestni dolg. V njegovi moči je, da obvaruje mesto bankroti in mestne prebivalce uboštva, ali pa ga lahko uniči; lahko vzdržuje trgovce, tovarne, špekulante in banke na površju, ali jih pa minira. Kar se po krivem prisoja .lehovu, to se je uresničilo pri Rockefelelrju. Niti eden od kraljev prejšnjih časov ni bil tako oblasten in trden, kakor je Rockefeller.
Olavni povcljuik ameriških čet na Franco -vketu, general Peivhing, je dovolil svojim vojakom, da smejo uživati lahke opojne pijače, kot pivo ali vino. Per^hing ,ic prišel do zaključka, ko se je prepričal o stanju francoskih vojakov, katerim je dovoljeno pjti vino in pivo, v gotovih «lučajih celo žganje, seveda le v mali meri. Sedaj F.t je pričela tukaj od strani prohibicionistov gonja proti temu koraku generala. Fanatiki «o že uprizorili svojo indijansko vpitje. Soda j kriče, da je morala vojakov uničena, ter da bodo postali pijanci. Sreča pa je v tem ožlru, da obstoji postava, ki določa, da sme poveljujoči genmil storiti in dovoliti vtfč, kar smatra, da je v korist za zmagoslavno vojskovanje. V tem al lica ju bo kričan je fanatikov malo pomagalo. .Vlada je Že sedaj izjavila poluradno, da ne bo temu koraku poveljnika ugovarjala.
Ob omenjenih pondeljkih se ne sme rabiti kurivo za gorkoto v poslopjih, v katerih prodajajo o-pojne pijače.ob omenjenih dneh.
Ob omenjenih - pondeljekih se ne sme rabiti kurivo za proizvajanje sile, ki naj služi za promet na uličnih in naduličnih in pod-' uličnih železnicah in lokalnih vla-
kov v večji meri kot prejšnjo ne deljo.
Obloeha nadalje pravi, da se' sme omejiti uporaba kuriva za proizvajanje gorkote v takih poslovili, ki služijo za produkcijo in razdelitev kuriva.
Državni kurivni upravitelji so1 ponfblaščeni, da izdajo v . nujnih slpčajih potrebe .izredne odredbe, i
da no trpi zdravje, ali da ni poškodovana lastnina.
Odredba velja za ves teritorij v Združenih državah vzhodno od reke Mississippi; vštevši sta tudi držati liouisiana in Minnesota.
7/,\ gledališka se ie odredba tolik o izprejnenila, da jo dan brez kurjave prenesen od pondeljkn na torek.
.Nedavno je izšlo delo "Bole-[vsled bolezni sapni-zen in socialni' položaj" in nad | ka in drugih . . 19.89
vse zanimiv je v tem delu članek dr. (i. Tugendreicha o vplivu so-sialnega položaja na bolezen in umrljivost otrok. Na kratko hočemo oertati vsebino tega član-ka.
Leta 1909. je umrlo na Nemškem od 2,038.357 novorojencev (všteti niso mrtvorojeoel) dojenčkov, te je otrok v prvem dnu. starosti. Na vsakih tisoč je umrlo torej 170 dojenčkov. . i><> drugih deželah je pa umrlo V razdobju od 1901 do 1905 od vsakih 1000 novorojenčkov: v Avstriji 213, na Ogrskem 212, na Španskem 178, v Italiji 167, na Mrlmkem 140, v Belgiji 148, na Francoskem 139, na Angleškem 1.38, v Švici 134, na Angleškem 92, na Norveškem 81.
švedska in Norvežka izkazujeta torej najnižjo umrljivost elojenč-kov, medtem ko se ponaša Avstrija z. najvišjo. — Predčasno rojeni otroci, sifllitični otroci in oni, katerih porod je izredno težak, um rjo največkrat v kljub takojšnji pomoči. Dr. Orasl pravi: "V prvih devetih dneh pomrjo otroci vsled prirojene slabosti, deseti dan pa pričenjajo učinki zunanjih vzrokov."
Dr. Tugendreich piše: "Marsikaterega slabotnega otroka bi iztrgali smrti, če bi bilo materinsko varstvo med nosečnostjo, porodom in po porodu dobro izvedeno in če bi bilo preskrbljeno za smotre ijo jirehranitev in oskrbo otrok."
Naravna prehranitev z materinskim mlekom je vedno, naj bodo druge okoliščine, še tako različne, močno varstvo. Medtem ko je umrljivost dojenčkov, hranjenih z materinskim mlekom, pri revnih in bogatih približno enaka — okolo 7 odstotkov g- je umrljivost otrok, ki jih prehranujejo z umetno hrano, tem večja, čim bednejše so socialne razmere staršev. Umrljivost dojen^ov, katerih starši imajo pod 1500 K dohodkov, ji bila pri naravno prehranjenih 7.3 odstotkov, pri umetno prehrapje-
pih, 3L6. odstvt, pri M^bodkih nad ffiOO K je pa znašala umrljivost dojenčkov, prehranjenih z
materinskim mlekom 6.4 odstotkov, umetno prehranjenih pa 12.5 odstotkov.*
Dokazano je, da jc materinsko mleko hrana, ki kar najugodneje vpliva na zdravje otrok in da je najboljše obrambno sredstvo uroti nevarnostim poletne vročine za dojenčke. Tem žalostnejše je pa dejstvo, da vedno manj mater doji svoje otroke.
Trdili' s6, ela matere vsled prirojene telesne nezmožnosti ne morejo več dojiti; ali novejše preiskave so dognale, da gre največkrat le za socialne vzroke. Beda sili matere, da iščejo delo izven do\na in tako so oropane možnosti, da bi dojile. Nezadosten laeluzek mož in pogosta brezposelnost sili žene, da gredo na delo izven doma. Beda je največja morilka otrok. Po Neu-nianovih preiskavah umrje od tisoč otrok od dobro situira-nih krogov, ki so z rej en i s steklenico. 103, od 1000 otrok revnih slojev pa 229, torej nad petino novorojencev. V revnih slojih gre vzporedno z velikim številom otrok pomnožena umrljivost Ker ne narašča delavčev zaslužek s pomnoženim številom o -trok, je mati prisiljena, da poišče delo izvenidoma in tako prispeva k doluHT^oni, otroci pa o-stanejo doma brtos-vnrstva, brez oskrbe, in smrt jih grabi.
Nezakonski otroci izkazujejo silno veliko umrljivost. Matere nezakonskih otrok so največkrat delavke izven doma in morajo oddajati ottxike tujim ljudem, da lahko same dalje služijo. Malokdaj skrbi oče za nezakonskega otroka, ker zasluži največkrat komaj sam zase. Nezakonski o-troci so navadno izročeni jaini uboŽni skrbi jn po malih občinah jrh prerivajo iz kraja v kraj in povsod so v nadlego. Položaj nezakonskih dojenčkov je v današ nji družbi kaj- najslabši.
Od 1000 novorojenčkov jc u-mrlo:
vsled sifilide .... 1.78 10.20 vsled živiljenske slabosti ,,,,,,. 29 24
vsled črevesnih bolezni ...... 59.49 106.47
Ko so stari otroci nad leto, te-da jzelo pojenjuje umrljivost. Telo dobiva več odpomie sile; čiui je otrok starejši, tem laglje preboli bolezni. A tudi še v starosti od dveh do šest let je umrljivost med otroci revnih slojev večja kakor umrljivost med o-troei bolje situiranib slojev. Stuartt je dognal, da umrje xl 100 otrok v dobi od 1. do 4. deta:
kmetih
2.3
6.7
7.1
mestu
pri bogatih . . . 5.2 pri imovitih ... 9.4 pri manj imovitih 10.3 pri revnih ... 11.5
-Otroci staršev, ki žive v no -ugodnih socialnih, razmerah, so tudi večkrat žrtev različnih nezgod kakor otroci staršev, ki žive v dobrih gmotnih razmerah. Matere eielajo izven doma, otroci imajo nezadostno nadzorstvo ali «ploh nobenega ne. Prav kakor vplivajo slabe socialne razmere na telesno zdravje otrok, prav tako se pokazuje njih vpliv tudi na duševno zdravje. Otroci ki imajo nezadostno nadzorstvo ali so brez vsakega nadzorstva, so izročeni cesti, kjer jih ne do-lete le različne nezgode, kakor da so jmvoženi itd., temveč cesta je tudi stvariteljiea zanemarjene mladine.
67.17
Morski som ima razen človeka še druge sovražnike, in sicer med morskimi živalmi. Njegov najhujši sovražnik je takozvani "ubijalec', v angleščini imenovan "killer", ki spada tudi k vrsti morskih sonrov.
Kdor se sam na lastne oči še ni prepričal, ne more verjeti, kak strah se polasti orjaka, kakor hitro se mu bliža njegov smrtni sovražnik. Morski somi se drže navadno skupaj v velikem številu; kadar se pa prikaže v bližini ubijalec, tedaj se podajo v beg na vse strani.
¡Neki ribič na angleškem obrežju je opazil tak boj. Ubijalec je nenadoma napadel soma ter ga pograbil s svojimi zobmi za spodnjo čeljust. Veliksnsko telo soma se je dvignilo v vodi kakor par-nik v viharju, tako, da se je penila voda daleč na okrog. Morje jc bilo rdeče od krvi soma, ki se dvigal iz vode s široko odprtim žrelom in se zvijal v smrtnem strahu. Boj je trajal skoraj eno uro in ves ta čas ni bilo mogoče somu iznehiti se ubijalca, ki je visel na njegovi čeljusti.
Ves ta boj pa se vedno vrši le za somov jezik, katerega žre rad ubijalec. Jezik visi v žrelu soma kakor velika bela vreča. Ja jezik da sam pet sodov masti in ubijalec je mipresltano na lovu za somi, da si preskrbi to priljubljeno hrano. Ostalo ogromno telo soma pa pusti potem ubijalec drugim morskim živalim ali morskim pticam.
Ubijalec je na svojem lovu ja-ko predrzen; mnogokrat se je pripetilo, da je zasledoval barke ribičev, ki so vlekli s seboj ujete some. Ubijalec jc počakal na ugodne trenutek ter ugrabil soma in izginil ž njim v globočini.
Dva druga svražnika soma sta "sabljač" in " mlatilec". Ta dva morska roparja sta pritlikovea proti morskemu somu, vendar pa sta njegova smrtna sovražnika, ki ga vselej uničita, kadar ga kateri napade. Sabljač ima na koncu gornje čeljusti, dolgo bodalo, to je trdo ostro kost, s katero prehode svojo žrtev. Mlatilec pa ima tanko, razmeroma slabotno tel o, s katerim udarja po svoji žrtvi, dokler ni premagana. Ponavadi se ta dva združita v boju na ?onia. Sa>bljač ga namreč primora s svojim bodalom, da se drži na površju vode, nakar ga prične toliii mlatilec s svojim truplom, dokler ni soin izmučen in oslabljen, nakar ga prehode sabljač od spodaj; to pa stori vselej na najbolj občutljivem delu, tako da jc som popolnoma premagan.
Ako čitaš Proletarca, pa ipo-tedaj ga pokali še tovarišu in mu »e učiš ti. To bo duševni dobiček del, kar izveš ti in se raučil, čeiar ?a priporoči da bo tudi on to iive-snaS, da je dober list in te zanima, sate in sanj.
teovirhiTiu
doba proletariats.
Spomini na Poljsko. Spisal Nace Daisynsld. (Pisano leta 1900).
*
Zgodovina delavskega razreda je pisana z njegovo srčno krvjo. V dobi miru se žrtvuje ta 1 raz rt d na bojnem polju dela in pokriva bojišče
z iieštevilnimi mrliči in pohabljenci. Ljudska masa umira mimo in tiho, noben spomenik ne pri-poveduje prihodujost i o veliki duši žrtve
Ali semintje napoči doba, ko se delavec bojuje zavedno in aktivno, ko ne vaga svoje življenje kot žrtev, marveč kot bojevnik tam, kjer je izkoriščanje postalo neznosno, jarem tlačanstva se pa tako pristudil, da postane pravi, krvavi boj proti tiraniji dolžnost za moralično odrešenje delavskega razreda.*
Tako e bilo leta 1848, leta 1871 in tako je tudi danes v carski Kusiji. Tu je izkoriščanje delavskega ljudstva tako strašno, samovolja despotov tako izzivajoča, da se ne morf govoriti o boju z zakonitimi sredstvi. Ako ruski narod sovraži rusko vlado, tedaj jo tisočkrat bolj črti še poljski narod, kjer mu krade jezik in ga ruski uradniki, izmeček ryske družbe izkoriščajo in tlačijo. Tu se obnašajo uradniki kot v sovražni deželi. Pri najmanjšem nemiru nastopi vojaška sila, delavski štrajk smatrajo za hudolastvo. Kaza-ška knuta in vojaški bajonet sta orodje, katera rabi uprava še vsak dan. Armada, broječa 200 tisoč vojakov, strahu je deželo, gubernatorja pa straži 40 tisoč vojakov, ki tvorijo vojaško posadko v Varšavi
Tu ne trpijo organizacij, shodov, predavanj za delavce in deluvskih listov. Naobratno pa v Varšavi mrgoli tajnih policajev in špijonov. Tisoč in petsto jih je. V ječah pa zdihuje na tisoče delavcev, ki čakajo, da jih odpošljejo v Sibirijo, kjer kmalu postanejo živi mrliči.
' Da delavci v takih strašnih razmerah niso izgubili poguma, da se med njimi širi revolucionarna socialistična misel, da niso postali, razred topih in strahopetnih sužnjev, se imajo zahvaliti v prvi vrsti svojemu razrednemu položaju, ki jih sili, da tvorijo revolucionarni element v gospodarskem razvoju dežele, pa tudi poljski socialistični stranki (P. P. S.), ki organizira in druži ljudstvo v tajni organizaciji, ga uči in vežba za boj.
Kdor se na Rusko Poljskem posveti temu delu, ve tudi, kaj ga pričakuje! . . . Spremeniti bo moral svoje ime. Previdno bo moral hoditi o-koli delavskih skupin in v podstrešnih izbah bo moral obdržavati predavanja. Tajni špioni ga bodo noč in dan zalezovali kot divjačino. Hodi-diti bo moral ure in ure, da bo zmešal sied špi-onom in si poiskal prenočišče . . . Ogibati se bo moral kolodvorov, gotovih cest in lokalov, ako bo hotel razpečati brošurice in časnike med delavci. In delal bo tedne v temnih kleteh pod zemljo, predno bo časnik tiskan.
Stokrat bo zgrabil za samokres, da bi olajšal svoje izmučene živce in ustrelil bližnjega orožnika, da bo njegovemu trpljenju na ta ali drugi način konec.
V Čast in slavo delavskeintl razredu povejmo tu, da imajo pri tem groznem delu najbolj jeklene "živce" otroci ljudstva, delavci. Neštetokrat so dokazali to. V največji nevarnosti so bili tako mirni in hladni, da jim mora marsikateri nervozni inteligent storiti poklon . . .
Ko je leta 1905 do 1907 pričel napol odprt, oboroženi, revolucionarni boj z rusko vlado, so bili delavci na mestu. Videli smo, kakšne moralne, plemenite in junaške duše vsebuje ta razred.
S čustvom ponižnosti se hočem tu spominjati dveh junakov iz delavskega razreda, »ki sta v le-
tih revsiucije umrla častno smrt za socializem. Ra bel j je končal njiju livljanje.
Kden je bil Štefan Okrzeja, železnaptki delavec, drugi pa HenrikBaron, strojarski pomočuik.
• a •
Kot sin siromašnega železniškega čuvaja je moral Okrzeja že kot deček delati trdo, kar je nadaljeval kot železarski pomočnik. Dasi je obiskal le dva razreda ljudske šole, ui odnehal, dokler ni bil sprejet v izobraževalni krožek P. P. S. Tu se je seznanil s knjigami in vsalu> prosto uro je porabil za študije. Mladi Okraja je bil resen in navdušen za ideje socializma. Kmalu si je pridobil spoštovanje v bližnjih krogih. Ker je varšavsko vojno sodišče obsodilo leta 1904 agitatorja Kasprzaka na smrt, so delavci priredili demonstracijo .Pri tej demount raciji je bil Okrzaja zastavonoša.Kot stekli psi so kuzaki napadli demon-strirajuče delavce. Okrzaja so ranili večkrat, njegovo obleko so preluknale in presekale kozaške sablje. Ali modi železarski delavec ni oddal r zastave, dokler go niso sodrugi odnesli v varno zavetje!
Bil je med glavnimi voditelji generalnega štrajka v Varšavi in na R'isko Poljskem, dasi je štel komaj 20 let.
Generalni štrajk — en sam pojav v zgodovini delavskih bojev — je učinkoval na veliko mesto z elementarno silo; ugasnilo je življenje meščanske družbe in skozi teden dni je bila sila carja v podjarmi jeni poljski metropoli enaka ničli.
Vlada je dala prostost tatovom in je organizirala ropanje v osredju mesta. Delalo je tudi 'red' po ruski navadi. 1'kozala je streljati salve na bolj živahnih ulicah.
V	delavskih predmestjih so po divjale poli-cajske špijonske čete v družbi vojaških oddelkov. Pri hišnih preiskavah so otroke z bajoneti vlekli izpod postelj na dan.
V	ume vanj u ljudske jeze, katere so provzro-čili progoni, navajam tu en sam slučaj, ki se je dogodil pri belem dnevu na najbolj Živahni varšavski ulici.	. •
Mal pleskarski vajenec stoji na visoki lestvi in zaslikuje ruski napis nad trgovino. Prihajata dva rutka častnika in gledata delo vajenca. Stopita raz konja, potegneta samokresa, dva strela in vajenec se zvrne z lestve kot krvav mrlič na cestni tlak. Častnika zasedeto konja in odjašeta . . .
Okrzejevo sroe je trpelo. Hodil je kot omamljen in mislil na plačilo za strašne grozote. A rodila se mu ni nobena misel. Slednjič se je prijavil k bojnemu oddelku P. P. S.
Za njega so imeli pripravno delo. Treba je bilo izvabiti pl. Nolkena, varšavskega policajskega glavarja iz uradnih sob, da ga justificlrajo. Generalni gubernator Maksimovič je strahopetno zbežal v bližnjo trdnjavo Modlin.
Ob osmi uri zvečer je imel Okrzeja vreči bomlio v vojašnico orenhurških kazakov, ki je bila v 12. policajskem okraju, predmestju Praga.
S tem napadom so hoteli zvabiti Nolkena, da bi prišel na lice napeda, na potu bi ga pa čakali drugi revolucionarji.
Kazuška vojašnica jc bila prazna. Okrzeja je odšel na okrajni policajski urad in zalučal bornim med policaje. Strašen pok in ruski poli- . caji so se valjali v krvi. Pa tudi Okrzeja jc bil ranjen. Umaknil se je, pa je zgrešil pot. Med vrati so ga policaji sprejeli s streli. Okrzeja je potegnil Browning samokres, ubil je policaja, slednjič je omagal in prijeli so ga. Ko ga je neki birič ho-
tel tepsti in suvati, mu je Okrzeja zaklical: 41 Ako se me še enkrat dotaknete, si rozbijein glavo oh zidu!1' Mirovali so. Dva meseca kasneje, dne 23. junija je stal mladi delavec pred vojnim sodiščem. Ker je bil mladoleten, so mu dali zagovornika, katerega je odklonil, ker je vedel, da bo sodna obravnava navodilo cinična komedija.
Ker je vsled mladoletnosti moro I imeti zagovornika, mu je naložil, da ne sme prositi nobene stvorice in ne srne vpoštevati milostnih okolščin.
Pred vojnim sodom se je obnašal kot junak. Povdarjal je političen značaj svojega dela. 44Izza otroške dobe" — je govoril Okrzeja — 44sem poznal razloček med bedo enih ljudi in izobiljem drugih. In ta bedo je bila meni najbližje. Razmišljal sem vedno, kaj je treba izvršiti, da sc ne bo sreča vedno smehljalo le bogatinom in mogočnežem. S to mislijo sem živel in delal v tvorniei. Razmišljal iu čital sem mnogo, po tudi doživel, dokler nisem vstopil v vrste P. P. S. Hotel sem se naobraziti, predno pričitein z delom . . . Ali ruvanje gosposke mi je vzelo mir. Nisem mogel gledati ravnodušno, kar se vrši na mestnih ulicah. — Najprvo sem hotel kar napasti kazake. Ali vzdržal sem se in pridružil se bojnemu oddelku, do izvršim svojo dolžnost."
Okrzeja je na to slikal podrobnosti svojega napada in ^unčul je z besedami: 44V tem boju bo padlo še mnogo žrtev. Ali človečanstvo bo zmagalo, sojnre l>o sijalo vsem. Trdno sem prepričan, da bo socializem osrečil ljudi. In mojo zadnjo želja je, da postanejo ljudje dobri in srečni."
Obsodili so ga no vcšala.
Ko je njegov odvetnik prišel v njegovo celico, ni imel i toliko poguma, da bi ga obvestil o eksekuciji direktno. Ali Okrzeja je govoril mirno: 44 Pripravljen sem. &e sanjati nisem smel, da ■bom tiste smrti umrl kot naši veliki predbori-teiji leta 188(5. (Leta 1881» so v varšavski citadeli oliesili štiri socialiste iz organizacije "Proleto-riut"). Moja smrt ne bo zaman." Ko se je zahvalil odvetniku za njegovo delo, je rekel: "Dan moje siniti bo najkrasnejši dan v mojem Življenju. Prosim vas, pridite k eksekuciji, da boste lahko povedali mojim sodrugom, da sem šel pogumno v smrt".
Kksekucija se je vršila tajno in odvetniku niso dovolili, da bi bil navzoč.
Pod vešali je Okrzeja pokazal nadčloveški pogum. Zastopniki gosposke in rabelj, ki je mas-kiran iz strahu pred revolucionarji, so gledali preti seboj vzvišenega človeka, ki si ni dol zavezati oči in dal '.mm sebi vrvico okoli vratu, da se bi se ga dotaknile umazane rol>eljske roke. Vrvica je bila slabo pritrjena in ponovili so eksekucijo. "Človek je iz jekla," je šepetala prestrašena rahel jska druhal, ko je Okrzeja umiral mučeniško...
• • •
Drugi junak je Henrik Baron, mlad, slaboten strojarski pomočnik, pa pravi vojak revolucije, ki v vroč! bitki točno izpolnjuj? povelja zapoved-
nikov.
Na 44krvavo sredo", dne 15. avgusta 1906.,
ko je l »o j ni oddelek P. P. S. dal v Varšavi post reljati na stotine špijonov, orožnikov in policajev, je Baron kos svoji nalogi. Ob deseti zjutraj ustreli enega polivajo, ob 11 dva, od dvanajsti uri po vrže bombo v policajski urad na Klodna ulici!
e V tem l>oju je bil ranjen. Poslali so ga v inozemstvo. Komaj so sc mu zacelile rane, se je zopet vrnil. Ob povratku so ga aretirali slučajno.
V ječi mu njegova mlada duša postane žalost na, ker zve, da je eden bojnih sodrugov govoril.
Ko so ga nekega dne koufrontirali z izdajalcem, se jc zgodilo nekaj nenavadnega. Izdajalec noče pogubiH svojega "voditelja" — in ga ne pozna ... 44Ti me ne poznaš" — zakliče Baron — 44tvojega vodjo," 44vitkega" (pseudo ime) ne poznaš! Ti si kot izdajalec onečiatil in oblatil mojo čast, Judež!" Obrnil se je proti policajem in rekel: "On laže, pozna me. Jaz sem Heo-rik Baron, član bojnega oddelka." . . .
Pred vojnim sodom je s kratkim 44da" priznal vse. Ko ga je prašal predsednik, ako ima katero ojazko, je Baron vstal in dejal: "Priznal sem vse, da vam dokažem, da poljski revolucionar gleda smrti brez strahu v obraz, in da vam zal tiči svoje ogorčenje v obraz. Po tudi nočem, da bi vaši špijoni zaslužili denar . .
. Ko se je začudenje med "sodniki" poleglo nekoliko, je nadaljeval Baron: "Že kot deček, ko sem hodil v šolo, sem občutil ponižanje, ker •.orni bil poljski otrok. Naučil sem se sovražiti vos, ker itroje pravice blatite in kratite. Ko sem se prijel rokodelstvo, sem pričel spoznavati muke dela vskego ljudstva. Videl sem krvavi pot na obšro-zu delavca. In. naučil sem se, da ne sme biti sovraštvo med narodi. Čutil sem, da je Rus moj brat, ker zdihuje pod isto knuto in ker ga drže nalašč v ne vedi in bedi, da služi vladajočim."
44 Ali proti vam, slugam carja obračam moje sovraštvo in jezo. Pridružil sem se bojnemu oddelku, da se borim proti vam."
Povedali so uii, da me pričakujejo muke, ječa in smrt. A odobril sem vse. Mene je do tega prisilila potreba, ker vem, da vas je mogoče premagati le s silo."
"Obesili me bodete. Ali vi nimate moči, da bi obesili našo idejo."
"Ko gledam že smrti v obraz, vam zalučim v lice, do ne bo minolo mnogo let, ko bodete vi sedeli no tej klopi kot obtoženci. In ljudska sodba bo pogazila vas in vašega carja! Nehal bom eksistirati, ali od vaših grobov sc bo ljudstvo obračalo z ogorčenjem."
Tako je govoril strojarski pomočnik Baron ruskim generalom in polkovnikom, ki so bili njegovi sodniki.
Obsodili so ga na smrt. Ali sodišče je vložilo prošnjo na generalnega gubernatorja, da naj po-milosti B*yonn z ozirom na njegovo mladost in 44političen fanatizem".	* >**\
Zdaj je vstal Baron in rekel: "Gospoda moja! Ker Ae ozirate na mojo mladost, moram biti vam nasproti odkritosrčen. Vedite! Ako x mi posreči zadohiti prostost na katerekoli način, vas bom dosledno preganjal in pobijal."
Da bi vtis te obravnave zbrisali nekoliko, so peljali Barona nalašč pod vislice, da bi ga ostra-
m- * * * :t*
Zaman!
Baron je ostal neomahljiv do zadnjega tre-
notka. Obesili so ga ob eni po noči dne 9. majo
1907. v varšavski citadeli.
• • •
Ta dvo slučaja, ki sta podobna sto drugim, nam razkrivata boj proti ruskemu carizmu, da ga umevomo provilno.
Kjer rastejo toki bojevniki v delavskih družinah, tam ta razred ne more izgubiti upanja, da ri nekega dne pribori Človeško življenje.
Kjer .so taki bojevniki, tam pričenja ljudstvo z delom svoje zgodovine.
UPI SOCIALIZMA..
Česa imamo pričakovati cd socializma?
Vprašanje jc vendar bolj važno, kakor se zdi mnogim, samo «za kratko dobo izmed rojstva in smrti živečim ljudem. Kajti z zmago socializma se mora sprijazniti vsakdo, ker je neizogibna. Marks in Engels sta se lahko motila glede dobe, kdaj da doseže socialna revolucija končni uspeh; glede dejstva, do mora nastopiti popoln socialni preobrat in glede njegovega značaja sc prav nič nista motila.Kajti če jc dokazano, da je posest delovnih sredstev tisti faktor, ki+zlasti spričo sedanjetehnike določa družabne oblike, tedaj je jasno, da se mora med brezpravnim delavstvom razširiti ta zavest tako, da povede prejalislej vso proletarsko armado v odločilni boj z namenom, da osvoji -
ljudstvu delovna sredstva in s tem osvobodi delo.
•
Možje, ki zmajujejo z glavomi, mislijo, do so posebno "trezni". Taki cilji se jim zde 44teoretično lepi", ampak 44praktično nedosežni". A prav ta tiditev o "praktični ncizvedljivosti" je krvava teorija in če kaj priča, tedaj nič druzega nc, kakor da se je porodila v malih dušah, ki se boje vsake večje misli in vsakega višjega cilja.
Če pride danes eksekutor s zvežnjem sodnij-skih pisem v kmetovo kočo, pa mu proda bajto in hlev, kravo in tele, sc to nikomur ne zdi čudno. Ako hočejo zidati železnico čez moje zemljišče, ki jc ne maram prodati, pa jc vzamejo za ceno, ki jo sami določijo, ne pravi nihče, da je to'nemogoče. Ameriške. države so vzele Indijancem ogromna zemljišča in jih oddala belim ljudem; ker so imele moč, je bilo povsem v redu in mogoče. Država, ki jc dandanes predstavnica splošnosti — va, ki je dandanes predstavnica splošnosti — čeprav jo slabo predstavijo — ima železnice, pošto, brzojov, tobočne tovorne, soline, rudnike, žrebčornc, gozdove. — Kakšen nemogoč čudež bi bil, do bi imela tudi tovarne za platno in sukno, za les in kamen i. t. d.! In če se je absolutistična država lahko razvila v konstitucionalno-kapitoli-stično, zakaj ne v demokrotično-produktivno! .
Seveda je med sedanjo In pa med bodočo državo tako velika rozliko, do se organizacijo pri-hodnosti sploli ne bi po sedanjih pojmih moglo
imenovati "država". A za imena itak ne gre. Gotovo je, da sili kapitalistično gospodarstvo v so-cializiranje po svojih lastnih notranjih zakonih. Končno nas razvoj tudi ne bo dolgo vpraševal, ali nam je socializem všeč ali ne. Kadar sad dozori,se izpolni njegova usoda.Nekateri čudni svetniki verjamejo to za jagodo,hruško,žit o— še za posameznega človeka, le za družbo ne, ki je vendar tudi organizem, podvržen vsem zakonom postanka, razvoja in pogina; seveda vse to tako, kaker pač rabi jezik te besede. Kajti absolutnega pogina sploh ni; saj je tudi smrt posameznega človeka samo velika izprememba.
Sedanja kapitalistična družba mora poginiti, kakor se je zgodilo fevdalni, patriarhalni i. t. d. Zato pa še ne izgine družba samaposebi, ampak dala si bo tisto obliko, ki ji bo v novih razmerah najprimernejša. Vse pa kaže, da bo ta oblika socialistično.
Zakaj se tega bati! Zokoj trepetati pred neizogibnim!
Strah je seveda človeška lastnost. Vsi vemo, da bomo umrli in do ga ni zelišča, ki bi nam ohranilo večno življenje. In vendar se marsikdo boji smrti. Komplicirano, kakor je človeško bitje, ima tudi nekaj konservativnega v sebi. Nekatero več, nekatero manj. NajlOonservotivnejSim je zoprna vsaka novotarija. Drugi, z nekoliko manjšo dozo te čednosti, bi radi tuintam kaj reformirali, toda bognedaj, da bi se kaj temeljitega predrugačilo. Človek si da rod postriči brado, zato pa se ne sprejema rad novih misli v možgane. Kajti — ne pozna jih. Kdovč kakšne bodo! Kristjan veruje v nebesa, pa se vendar varuje prezgodnjega od-lieda iz te solzne doline. Zakaj — navsezadnje — sam vendar še ni bil v nebesih, ta svet pa le pozno.
«
Kakšno je sedanja družbo, vemo do|»ro; kdor ne ve natančno, vsaj domišlja znanje. Prav malo jih je, ki bi ne zabavljali. Nihče ni popolnoma zadovoljen ž njo. Toda vse nadloge so že nekom domače. Soj so tudi miši neprijetne v hiši. A kadar se prebivalec privadi njih škrtonju, mu je
skoraj žal, če utihne, dasiravno je prej klel vsakrt noč.
Stvarno ne poznamo socialistične družbe. Od t cd strah.
Ali je pa strah nepremagljiv? So ljudje, ki v mladosti niso smeli gledati v šumečo vodo, ker jih je takoj začelo mamiti. Po so se privadili, ker so "trenirali" svoje živce. Tako se tudi lahko premaga strah pred socialistično bodočnostjo. Nojr potrebnejše jc to, do jo čira bolj spoznamo. Fotografirati je pač nihče ne more. Ljudje, ki pri vsaki priložnosti vprašujejo socialiste, kako bo to in ono, te hočejo imeti pojasnila za vsako malenkost, si navadno domišljajo, da je to čudovito mo-drijansko. Pa je le malenkostno in*včasih sitno. S tako radovednostjo lahko nadlegujejo utopiste, ki so srečni,če v fantaziji ustvarjajo idealno družbo z vsemi posameznostmi, ne pa socialistov, ki so že neštetokrat povedali, da si bodo posameznosti pt^e uredili bodoči ljudje brez posebnega truda. Nikar ne mislimo, da pridejo za nami sami tepci na svet'
Gotovo je, da se ni treba bati za tisto, kar je že v sedanji družbi dobro, to se pravi sposobno za življenje. To bo že živelo. Če popada jeseni suho listje z drevja, če polomi snCg in veter suhe veje, ni treba, da bi usahnilo deblo. Kar pa pogine, zasluži pogin. Tako nastane prostor za novo, mlado in krepko.
Socializem bo v družbi pravično rozdelil luč in senco, veter in zatišje. Nebes ne ustvari no zemlji. Kapitalizem jih tudi ni in nobena družba pred njim nc. A to je prnv. Ne le, da je idealni raj na realni zemlji nemogoč. Saj bi bilo tedaj vendar vsega konec; večina živih ljudi si Se nc želi tja, kjer ve« ljubi dan ne bi bilo'kaj opraviti, k večj/mu da bi se semtert jo zapelo kaj sladkega.
A če ne bo nebes, pekel bo vendar odpravil. Ljudi ne zenači socializem; a enako priložnost. za porabo in izražanje vseh različnih darov j jim do. To je% morda neprijetno rn človeka, ki smatra lenobo za vrhunec vseh užitkov; a kdo»* je sposoben za delo in ga ima rad, se more le veseliti razmer, v katerih bo res svobodno tekmo-
vanje vseh moči mogoče. Saj se bo šele tedaj, lahko izkazala prava moč.
Toda — ne slepimo se! Ves strah pred 44nevarnim socializmom" le dokazuje, da je človek še vedno majhen; zato Se ne upa verjeti, da so tudi visoki cilji dosežni. Če bi zdravniki imeli kak prašek ali kake krogljice zoper molodušnost, pa bi se razvoj v socializem tako pospešil, da bi se kar čudili ljudje.
Le še eno: Ali jc kdaj kak socialist dejal, da je socializem zadnji cilj? — Velik jc in visok; seveda. In na poti je šc mnogo zaprek. Zato res zadostuje socializiranje zo relativno zadnji cilj. Vendar po vemo vsi. da se življenje ne ustavi, kadar bosta delavec in njegovo delovno sredstvo zopet združena. Dalje pojde življenje, ki ne pozna miru kukor večni Žid Ahasver ne. Trdo drugačno bode, kakor sedaj: Ivepšc, krepkejše, veselejše in bogatejše. Novi cilji sc mu pokažejo, ki jih sedaj komaj tupatam kaka izredno blagoslovljena duša temno sluti. Nova morala, novo etiko vzroste iz novih razmer, v katerih se seznani svet z vrednostmi, kakršnih še nc pozna. V kapitalistični družbi ne more človek prekositi samega sebe, ne njore se razviti nad sebe. V preteklosti se je razvil. Tz nizkega živalstvo se je dvignil; mar naj verjamemo, da je že na zadnji postaji? . . . Lokomotiva človeškega rodu je še vedno zakurjena, ampak na tirih so zapreke. Odstraniti jih moramo in pokazalo >.c bo. da je človeštvo zm6žno še velikanskega razvoja.
I True »i »nn'ntion filed with the pontm»»ter «t^ Chlo«*o Jen. ¡IS. 191«. »» required hjr the »ct of Oet. 1017».
Iz Petrograda sc poroča: Pogajanja o podrobnostih premirja in o izmenjavi vojnih vjetnikov, ki so se cele tetine vodila v Petrogradu med nemškimi oficirji in ruskimi uradniki, so na mrtvi točki.
Nemci so naravnost odklonili rusko zahtevo, da naj ruski oficirji, ki so vojni vjetniki v Nemčiji in Avstriji, izgube specialne privilegije, ki se navadno priznavajo častnikom, in naj se z njimi ravna kakor z navadnimi vojaki.
ADVTOTMBIMNT
SIOV. DELAVSKI
"na

Darragh, Fa., At.
J Oltf llliUptlllUU, I Uit bor, b.J 16 : b Uit »J».14 'li»
30 — l'iedeeduik: * * Fran* Scbuhmeler
|l Uh1«*1ZA>#ulCSr KèUlk:
It.
PODPORNA ZVEZA
hliigit tiiik : Pr
I 66, Yate,
—j tajnik: Martin Ko
O vojno varčevalnih znamkah. ^
nit, b. 4.1». I»rjOMTSWwnù gr ' ' ^^^Ff? "Prit ibvrgt Kan««*.' : / ru^rvcut,
••Orel", it vi
lnkorv^rtraaa II ft* rt la « drla vi Pana.
m$
Hfjft vmkuirw náirlif» t ¥»•'•«'«•*;.. 'g 40, WNt 2kwtea. T*»Kafcdiie Äk*kf"?'4t. %? Henkele,'I
Predaednik: Andrej J'.m ir^.J{ V I» J,JPa.	^iiuial Jt.irvtir,
b J7; tajnik" Aiidffj tftffUl B. K. 1*3t*j"ikj/JabeflrftBlIle; hfaftjhThf tonU| Í, h. lia;	í JÍntk«», lt. raOauefltf,
svojo Thrift izkaznica
Sedež: Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI i
PHKDSEDN1K: Ivan Prostor, JOM Norwood Rd., Cleveland, O.
POM'KEUBKDNIK: Joaip ¿orko, H. ». D. Si, bo* 11« W««t N«wto«, Pa. TAJNIK: Blaa Novak, *U «Main St., Conamaugk, Pa.
POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vidrich, 170 Franklin Main St., Coaemaugh, Pa. OLACfAJNIK: Joaip tele, S502 St. Clair Av«., Clevelaud, Ohio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Frank PavlorfU, b. 647, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
1.	nadsornik: Ivan A. Kaker, 207 Hanovar St., Milwaukca, Wi«.
t. nadzornik: Nikolaj Fevle, 1 Craib St., Numrey ItiU, N. 8. Pittaburgh, Pa.
2.	nadzornik: Frank Kaueit. b. 73. Dunlo. Pa.
POROTNIKI:
}. porotnik: Anton Lavrtf, bo* 8, Yukon, Pa
8. porotnik: Frank Bavdek, 6303 Gla««Ave., Cleveland, 8. porotnik: Anton
«JOauoHU. Vaf h.: «V y Me* j noje, Pa. — I HCi.UJlM. V*i « Vf t-s| Uewu.n, Pa.j» vaako prvo aedeljo v cerkveni j Heja VSFko mrt^aVdeijo «f?ip«ddue ttfi«korani.
prihodnji m cm*»*.	"Zdrulcnl Balkan'*, It v. 6*. Olin
"Jutranja Zvatda". *te. 4t, Cleve- ton. '»id. —. Predaednik: Frank Hr«*«ar. land, Ohio. — Predeedntk: Joief Blat. | h, 7'7: tajnik: Anton 1'rjmoiie. M. K. 3, ni k, 3614 K. HO. Ht; tajuik; Jakob Vol. b. 3; blagajnik: Ignac Musar, hm 449; i-a mir k, 35H4 K. H2. Ht.; blagajnik: Frane> val v Clinton, Ind. — Seja vaako drugo Kokotee, S103 Marble Avr. Val v Cteve* I nedeljo ob 9 dopoldn« pri OrUt Paaa-land, O. — Hoj« vaako drugo nedelj«» v vanto.
dvorani rojaku Toma I i «a.	;J "Zvesti bratje* It. 70, New Derrf,
"Mladi Slovenec", itv. 42, Oplesbv,1 Pennsylvania.--Freilaednikt Julcf Pav III. — Predaednik: Jožef Htok , b.	b. 11; tn||iikt Vladimir Mili*, b. »7;
tajnik: Joief Meucin, b. 107; hlagaj.: Idngajuik: Jolef Pen)*, b. 03. Val v New
Frank Peterlin, h. 4. Vai v Oglrubv, III. He ja vaako prvo nedeljo, •Sava", Itv. 43, Portage, Pa. —
Predaeduik : Frank .Zaiuau, R. F. D. hI b. H; tajnik: Jurij Has|»otnik, K. F. 1). lernet, 1 I». 77; blagajnik: Martin Kaapetnlk. VstfvlM, v Portag.'. Pa K IX I, k 3. Hej« IM» I
Ohio.
Welly, bo* Bil, Superior, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK:
F. J. Kara, M. D., 6202 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR:
Martin Jager, Coneraaugh, Pa.
Ivan Orateer, 34« Roaael Ave., Johnatown, Pa.
Stelaa Zabrie. Coneinaugh, Pa.
Ivan Huhndilnik, Bo* 253, South Fork, Pa.	'
Ignac Pečjak, 287 Cooper Ave., Johnatown, Pa.
Franc Priatave, Coucmaugh, Pa.
GLAVNI UBAD ▼ bili It. 20 Main St., Conemaugh, Pa.
Ilerrt, Pa. — Meja vaako 1. nedejo ob 2. uri pop. v proatorih «obrata Mihael Vogriit, Atlantic No. t? "Delavec nanrej". Atv. 71. Besse
Pa. — Predsednik: Prahe Mohoro b. M; tajnik: Frank Hetitl, box blagajnik: Louis Hribar, box 171; , vaako tretjo neddju^^iwWww^u^.» j val v Beaemer, Pa.—Seja vaako arvi "Preleren", It. 44, Cliff Miue, Pa.1 nodeljn v prostorih «obratu Martin Predaed.: Aloj/.ij Vidintir, I». 233, Cliff ] Mori v Beaacmer, Pa. Miue. Pa. ta ju i k PmiH- 1'lvk, -b. 15,'4 ♦•Koacxiuako,'' Itv. 72, Bankkead, Cliff Mine, Pa.; blaga jnik: Joief Si-^ Alla, Canada.—Predaedaik: Joief Spie i\ee, b. 73, Infierial, Pn. Sejn v«a;4wtkt h. 347; tajnik: Karo! Kanik. P. ko 3. nedeljo v mea. ob » uri dopoldne.)p. Box 537; blagajnik: Peter Kuhan» "Mirni Dom", It. Jehn«towa Pa.ib, 40. Vai v Benkhead, Alta, Canada.— '— Predsednik: Mat. Pečjak, 287 C\.oj»jn vaako tretjo nedeljo v uieaeeu. pernlale Ave»r t«o*ik: Grejror Hreléak.j ..Pod Triflavom". fitv. 73, Smith
t,î	AVC;J ,b«,gUJv : >?airt,M field, Pa - Predaednik: Joaip Strie.
Klinar, 708 t he.tnut St. >«i v John. |R g uji|fc A f	R „ 2
town. Pa. - Seja vaako drugo „edeljd 15¿ ¿¿¡JLab¿, R. li. Z, v Ä1 ^"ïli*	a«. K V-l v Hm i t h field. Pa.'- Seja
vaako drugo nedeljo.
"Kranjski prijatelj", Itv.
vae
Juini Premogar", itev. 46., Ali*, Arkausa«. — Predsednik: Math. Star- ,
man, b. 107, Ali*, Ark; tajuik; Louia »'Kranjski Prijatell". Itv. 74. Falls Oater, b. 44, Ali*, Ark.; blagajnik: Ju- C?reek, Pc. — Predaednik« Jeruej Gorjup rij Kokalj, R. F. D. b. 77, Altu*, Ark.— i b. 484; ta juik Alojaij Slak, b. 61; bla Seja vaako drugo nedeljo.	! «rajnik: Jane* iurga, h. 261. Val v
"Slovenski Bratje", *t. 47, Avella.j	Creek, Pa - Seja v«ako drugo
Pa. Predaednik: Martin Obed, bo* 167;^ 'udeljo v mea ob 1 pop. v proaterlh ao
Uradno Glaailo: PROLETARF.C, 4008 W. 31st St., Chicago, III. Ce nje u a drultva, oxiroiua njih uradniki, «o uljuduo proéeni, pošiljati dopise naravnost na glavnega tajnika ia nikogar drugega. Denar naj se polilja
edino potom Poltnih. B*pr. anih. ali Banén«h denarnih nakaxnic, nikakor pa ne	M.rlln Ub<Ml t>ox	...............
mitom privatnih čekov. Nakaznice naj ae naalovljnjo: Blna Novak, Conemangh | J^LT^S"! ÏJSJJS. ? i(>7 b'al ,>'»t«
Kpo.it1 Bank. Conemaugh, Pa., in tako naslovljene poAiljajo * mesečnim pore*	^ «¡Jj	¿0	7S, Pitl
,0m "S fa «¡¡SuT«lruitveni tajniki pri poro*»NI. «kivne» tajnika kake 'Pa. - Seja vsako drugo nedelja	^
pomanikljivo.iti, nn?to nemudoma naananijo uradu glavnega tajnika, da ae v pri- "Slovenski Mladeni«", Atv.. IH. Au- ! t^mk. Anton Boltu , blagajnik. An Lijeje ptkpravL1	rorn« — Predsednik: Ivau Ojater.
^'	_ ________■ •	027 Aurora Ave.; tajnik: Anton
hirh, 635 Aurora Ave.; blagajnik
Penrv Rd. *t*v. 78,
IM£NA IN NASLOVI URADNIKOV DRUŠTEV S. D. P. Z. ZA LETO
1018.
Vai v Huntington, Arkanaas. — Seja Baskov i*, vsako prvo nedeljo. •	rora, 111.
"Sokol", štev. 21., W*«t Mineral,',* n. uri Kan«. — Predaednik: Mihael Fine, ¿ve. Stone City, Kaa«.; tajnik:- Loui« Zupančič, b.* 4, Mineral, Kana.; blagajnik: Fran Speiaer, h. 136, Mineral, Kan aas. — Seja vaako *etrto nedeljo.
"Od hoja do «nage", itev. 22., La Salle. III. — Pre«!.: Leonard Alpner, 101 Main St.; tajnik: Ignac Jordan, R. F. D. £4, Box 32 a; blagajaik Fraac Gregorič, 101 Main St. Vai I.aSalle, III. — Seja vaak prvo nedeljo.
"Slovenekl Bratje", itev. 23., Coke ton, W. -Va. — Predae«lirik: Franc
Ver-Ivan
613 Aurora Ave. Vai v Au — Seja vaak drugi četrtek zvečer v dvorani na llaukei
Boiltelj. Jtev. 1. Con»mattch. Pa. — Predsednik: Fr. Dremelj, 453 Chestnut St.; blagajnik Matija ftergaa, 1 Court St., Box 451; tajnik Frank Hkufea, 505 Main -Ht. — Vsi v Coueiaangh, Pn. — Seja vfako prvo nedeljo v uieaeeu v dvorani Sr. Alojzija.
"Pomočnik", it. 2., Johnstown, Pa. — Predaednik: Joaef Budna; tajnik John Grnčimr, 540 Roaael avenue; blagajnik: Joseph Thompaon, R. F. D. 3, b. 54; val v J oh nr town, Pn. — Seja »nko prvo nedeljo v dvorani dr. Tri .Kotmk, bo* 144, Coketon, . \a.; taj-
av	nik: Frank Kocian, l»o* h6: Coketown,
"Zaveanik", Itev. 3^ Franklin Coae uiaugh, Pa. Predsednik Andrej Urbaa »24 Oak St.; Wjnik Louis Krašna, b. 218; blag. Anton Cuk, b. 705; vsi v Co nemaugh, Pa. — Seja vaako 3. nedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu.
"Zavedni Slovenec", It. 4, Lloydell, |»a. __ predsednik: Jo*ef Culkar, I». 10«; tajnik: George Jakopin, b. 76; hla^aj-, nik: Frank Kotar, b. 120. Vai v Uoydell, Pa. Heja vsako prvo nedeljo.
"Avstrija", it. Ralj>hton. Pa. — Predsednik: Anton Budha, b. 272; taj-liik: Anton Re«nik, b. 91; blagajnik: Martin Korolec, b. 205. Vsi v Ralphton, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo.
/'Zvasti Bratje'^ it. 6.—Predsednik: Anton Isteaič; tajnik in blagajnik: John Kralj, b. 227, Garrett, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Jedinost", Št. 7.—Claridjre, Pa. — Predsednik: Mihael Praznik, R. F. D. t, Jenette, Pa.; tajnik: Frank Zurman, b. 255, Claridge, Pa.; blagajnik: Matija Regina, b. 216, Claridge, Pa. — Heja yaako drugo nedeljo ob 2. pop. v Slov. Narodnem IV>nui.
"Planinski Raj", Itev. 8., Da^aon, N. Me*. — Predsednik: Primož Ulear, b. 9i>2; tajnik: Frank Koaernik, b. 491; blagajnik: Krank Hlanevec, b. 431. Vai v Pownuu, N. Me*. — Seja vsako tretjo nedeljo.
"Zavedni Atajerc", itev. 9., Johns ♦own. Pa. — Predsednik: Gaáper G ale*; %ajnik: Fred. Horvat e. o. Memorial fioapital; blagajnik: Jakob Puntar. '». 54, R. F. I). 7. Vsi Johnstown, Pa
"develandske Slovenke' It. 49, Cleveland, O. — Predsednica: Ivana Smr . del, .1552 E. 82. Ht.; tajnica: Ana Smre-kar, 3551 E. 80. St, F.,; «lagajnica: 1 ;Marv Ma.tiniek, 3559 K. 8lat St. K.— f Va»» v Cleveland, O. — nedeljo v mesecu.
"Proietarec". itv. Kana. — Predaednik: Arma, Kana.; tajnik
ton Jevifvar. Vai v Fltz Ilenrv, Pa. bo* 100. — Seja vaako prvo nedelj« ob 9. uri zjutraj v Italijanski dvoma a v. Barbare.
"Slovenska Cvetljica". Itev. 76, A damahurg, Pa. — Predsednik Anton VI-čie, b. Iti: tajniki Frank Menart,V 133; blagajnik: Frank Nagrade, b;* 141: Val v Adamabnrg, Pn. — Seja vaako drugo aedeljo v mesecu.
"Severni Premogar", Stev 77. Rnpe rior, Wve, —#Pfe«lsedniki Frank Trilier; Seja vaako prv« 1 tajnik in blagajnik: Lovrenc Zajec,.Box
r
S0. rVsnklin. ! Jožef Technik Frank Wegei;
Heja vaako
dopoldue v
W. Va.; blagajnik: John Tomnlln, »».¡Predaednik: Franc MikÄe. 1163 F.. t 511, Thomas, W.\Va. — Seja vsako /ad |stm. tajnik: J«d»u Prostor. 1098 Norw
njo aeileljo za prihodnji mesec.	.	- - ---- ----
"Iliriji", itev. 24, Iselin, Pa. — ^ Predaednik: Ivan Turk, box 241; tajnik in blagajnik: Matija Zadravee, b. 211; vai v I*elin, Pa. *— Seja vsako 1. nedeljo.
Seja vsako 1. nedeljo.
"Delavcc, itev. 25., Rock Springs, Wyo.—Pre«l.: Wal. Jugovieh.; taj.: Fr.j 1142 Verhunc, 244 M. St.; blag.: Valentin Stalik, 240 M. 8t. Vsi v Rock 8prings, Wyo.—Seja vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu.	Jl -
"Smarnica", It. 26.. Export, Pa. — Predsednik: Mihael Medved, b. 67; tainik: ï'rank Tr^bee, bo* 43: blfiraj nik; Frank Lauričh, b. 10Ä. Vsi v Ex-
port,- Pa.—Seja vsako prvo nedeljo. |	učekar", Itv. 54. Roekwood,
"Miroljub", itev. 27., Diamondville, p „ Predse«!nik: Jernej Hočevar, h. Wvo. — Predsednik: Alojzij Kralj, b. 16; tajnik: Tom. Pegan, b. 124, Oakley, Wyoming; blagajnik: Andrej Muhar, b. 104, Diamondville, Wyo. — Seja vaako prvo nedeljo v drultveem domu v Dia moud ville, Wvo.
"Hababurski Sinovi", itev. 28., S Brownsville, Pa. —■ Predaednik: Anton ¡¿^ tajnik ï»7 blaga'jnîk: Andrej Kovači«*, b. 458, Republic, Pa.; tajnik: ( b	Crabtree, Pa. — Sej
Ivan Erjavec, bo* 52, Orient, Pa.; bla- ■	-r S
gajnik Josip Zupanči*, b. 318, Reimblic, Pa. Si-ja vsako 2. netleljo.
"Jutranja Zarja", it. 29., Meadow l.anda, Pa.—Predaednik Joaip Hrvatin, b. 263; tajuik: Andrej Poaega, b. 273; j |v|m blagajnik: Josij» Bizjak, b. 253, Mea Pa.—Seja vsako
28«. Val v Huperior, Wyo. tretjo nedeljo o d»-stl uri Krank Kra»«»v<,e dvorani.
».,. y	k. • it. 1 "Slovenija", itev. 78, Miller Run,
Ikix .»8, Franklin, Kana ; blagajnik: ^ —i>rr«tiM>ftnik: Lonia Nevak; tajnik; Iran Apnar, P. O. tranklia, Kans. — iJohn 0iavj#. blagajnik Anton Berčan Seja V;»nko prvo nedeljo.	h 3 Mi|U.r K|1|| _ . ^ v„k,
Delavec". Itv. 31. Cleveland. O. — lirvo ll(.t|,.ij4, v mesecu pri aobratn An
61 st Norwoo«!
blagajnik: Frank Budič, 1300 K; St. Vsi v Cleveland, O. — Seja v*ako drugo ned. v mes. ob 9. uri dop. ^ v Birkovi dvorani.
"Ljubljanski Orad?, It. 52., DeKalb, 111.—Predsednik: Pavel Koiir, 1409 State St.; tajnik: Frone Keriič, 1317 Market St.; blagajnik: Frauc Prebil, Market St. Vsi v DeKalb, 111. — Seju vaako drugo nedeljo pri soUratu Fr. Keriič.
Slovenski bratje", It. 53. Fairpoint, Ohio. — Predsednik: John Božič, b. 326; tajnik: Ga*p«<r Baäel, b. ll>7; blagajnik: Hpranc Kom, b. 105. Vsi v FairpMSt, (Btlo. — Seja vsako prvo uedeljo v me. ««ra.	./"r
S«*¡a vnuk tretjo nedeljo v Cellao, Pa.
"Jaanaja Poljana" It. 10., Brown-field, Pa.—Predsednik: Urban Pucel, tajnik: Edvard Zalokar, bo* 6, Lemont Furnace, Pa.; blagajnik: John Stritar, ho* 72, Brownficld, Pa.— Seja vaako prvo nedeljo v Uniontdwn, Pa.
"Zarja Švobode". it. 11., Dunlo, Pn.
—	Predsednik: Loui» Htrle, b. 12; tej cik: Andrej Obreza, b. 155; blagajnik: Frank Hočevar, b. .12. Vai v Dunlo, Pa.
—	H«» ja vsako prvo nedeljo.
"Danica", itev. 12.. H ail wood, Pa.
—Predsednik: Mihael BJaakoviČ, b. 224; tajnik: Louis Kitt, b. #85; blagajnik: ■Mihael Koruxovieh, b. 144. — Vsi v Heilwood, Pa. Seja vaako prvo nedeljo.
"Vcčernica", it. 13., Bnggaley, Pa.
—	Predsednik: Franc Segula, b. 34, Hostetter ,Pa.; tajnik: Ivan Salmieh, b. 57, Whitney, Pa.; blagajnik: Anton Rak, b. 53. Hostetter, Pa. — Seja vsa. ko drugo nedeljo ob 2 h. pop.
"MoJ Dom", Itev. 14.. Orient, Pa. — Pred.: Jakob Tekavec, h. 206; tajnik: /ranic Grame, box 200; blagajnik Ant. Crnolognr, b. 102. Vsi v Republic, Pa. |1eja vsako 2. nedeljo v Republic, Pa.«
"Slovan", itev. 15., Sopria, Colo- — Predsednik: Frank Lnkančič, b. 206; tajuik: Louis Jahn, h. 106; blagajnik: Joseph Rtibnich, b. 100, vai v Hopria, Colo. — Seja vaako 1. nedeljo ob 9. uri zjutraj v proatorih aobratn lvnn Koncil ja, v Piedmont, Colo.
"Bratstvo", Itev. 16., Buxton, Iowa. Predaednik: Frank Krištof/ b. 104; tajtiik: Frank Raspitnik, b. 68.1; bla gajnik: Franc Raapotnik, b. 683. Vai v iihixton, In. — 8«>jn vaako prvo nedeljo v proatoru aobrata Anton Tomšiča.
"Zora", itev. 17., Akron, Mich. — Predaednik: Gaiper Volk; tajnik: Anton Novak, bo* 68; blagajnik: John Volk; vsi v Akroa, Mich.—Seja vsake prvo nedeljo.
"Zvon", itev. 18., Braddock, Pa. — Predsednik: Leajak Josip, Uli Wood Way; tajnik: Jacob Zal.i/nlk, 1013 Talbot Ave., rear; blagajnik: Kraue Arhar, 417 Robinson Htreet. Vsi v Braddock, Pa. — Seja vaako 1 nedelj».
"Združeni Slovenec", it. 19., Caro-na, Kanaas.~Predacdnlk: Al. Zupančič; tajnik in blagajaik: Franc Zupančič., b. 38. — Vsi v Carona, Kansas.—S«'ja vsako drugo nedeljo ob 10 tiri dopoldne.
"Nada", It. 20., Hntington, Arkan mm.— Predsednik:-Martin Pucel, b. 17; tajnik in blagajaik: Ivan Marai, b. 54.
dow Lands, i'a. -Heja vsako prvo ne
deljo.
"Trpin", itv. 30., Breezy Hill, Kans. — Predsednik: Ivan Pečr.lk, R. R. 2, b. 222; tajnik: Martin .Tufcnik. b. 63; Breezy Hill, Kana.; blagajuik: Joaip 2i-bert, box 54, Breezy Hill Sta.; vsi v Mulberry, Kans. — Seja vsako 3 .nedeljo.
"Dani se", it. 31., Roslyn, Wash.— Predsednik: Martin Smolinik, b. 935; tajnik in
34. Vai v Roalyn, Waah. — Seja Vaako prvo aoboto v uiea.
"Zeleni Vrt". Itr. 32, Palisades, Celo. — Predsednik: Anton Sejn, b. 821; tajnik: Ivan Znpančič, box 766; blag.: Jakob Trojar, b. 744. Vsi v Palisades, Colo. — Sej% vsako drugo nedeljo.
"Slovenska Zastava", it. 33., Jeanv Lind, Arkansas. — Predaednik Frank Htocin, Bo* 116, Jenny Lind, Ark.; tajnik: Alojzij Oeepek, R. F. D. 3, Box 152, Fort Smith, Ark.; blagajnik: Albin Bob nieh, B«»x 48, Jenny Lind, Ark. — Heja prvo nedeljo ob 2 uri ¡»opoldne v druit-veni dvorani.
"Edinost", «tev. 34.—Jukon, Pa. — Predaednik: Ivan Maren, b. 195; tajnik: Anton Lavrič, b. 8; blagajnik: Anton Golobic, b. 92. Vsi v Vukon, Pa. — Seja vaako prvo nedeljo «d> JO. uri. dop. v Vukon Hall it. I.
"Planinski Raj", itv. 35, Lorain, Ohio. — Predalnik: Jakob Hlenčar, 1639 E, 31 St.; tajnik: Anton Miglič, 1740 E. 29 Nt.; blagajnik: Ivan Pri niožič, 1712 F.. 31 St., Lorain, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih g. Viracta.
184; tajniki Anton Hečevar, bo* 184; blagajnik: Mihael Hočevar, b. 184: vsi v Reck wood, Pa. — Heja vsako drugo aedeljo v mesecu v prostorih sobrata Ant. Hočevar.
"Vrh Planin", štev. 55, Crabtree, Pn. — Predsednik: Franc Trafila, b.
Jereb. Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Andrej Jereb.
Skala in BaDian"', it. 56, Pittsburgh, Pa. — Predsednik: Nick Po vie, No. 2 Craib St., Nuriiry Hill; tajnik: Himoučič, 1132 Fabyan St.; blagajnik: Anton Dolmovič, Hetzel Ht., Hpring Hill. V«i v N. H. Pittsburgh. Pa. — Seja vaako 1. nedeljo v K. H. D. v Pittsburgh, Pa.
prvo
ton Bertas.
"Bonalrskl Slovenci", itev. 79, Bon Air, Pa. — Predaednik: John Medle; tajnik: Anton Jakobe; blagajnik: Frank Priatave. Vai v Bon Air, Pa. R. F. D. 2, Jnhnatown, Pa. — Heja vsako drugo nedeljo ob 2 uri popoldau v laatnem «lomu v Bon Air, Pa.
"Sloga", itev. $0, Philadelphia, Pa. Predsednik: Ivan Petaa, 2538 Salmon St.; tajnik: Mihael Omerzu, 2723 E. Huntington St.; blagajnik: Joaip *Ko zole, 2555 Salmon St. Vsi v Philadelphia, Pa. Seja vsako drugo aedeljo v tneaeeu.
t "Prvi maj", itv. 81, Bishop, Pa Pre«h»ednik: Mihael Kočevar, Bo* 92.
Čee.B, Pa.; tajnik: John Henigman, Box
132, Ceeil, Pn.; blagajnik: Ivan Zupan
čič, McDonald, Pa., R. F. D. 2, Box 185 Heja vsako tretjo nedeljo pri »obratu Ivuu Zupančič.
"Jesero", it. 82, Radley, Kansas. — Predsednik: John Sprug, i». 33, Radley Kana.; tajnik: Matth Letina, b. 115 Riugo, Kaua.; blagajuik: Frank Drein iek, b. 2<>8, Ringo, Kana. — Heja vaako drugo nedeljo v mesecu.
"Terbanska dolina", it. 83, Cleve land, Ohio. — Predsednik: Jakob Crai logar, 1027 K. ölst Ht.; tajnik: Loui* Ovčar, 0121 Glaaa ave.; blagajnik: An ton Kaiič, 1002 K. 01 st Ht. Vsi v Cleveland, Ohio. — Heja vaako tretj« ned H jo v mesecu v Grdinovl dvorani it t ob 9:30 dop.
"Radnici naprej" it. 84, Farming ton, W. Va. — Predsednik: -; taj
Caven", it v. 57, Carrollton, O. — nik in blagajuik: Jurij Kosumič, boi
~	62:?. Farmiogton, VV. Va. — Seja vsake
tr«»tjo nedeljo v mesecu.
"Napredek", it. 86, Skidmore, Kans
Predsednik: Martin Cermel; tajnik: Ciril Stibil; blagajnik: Frank (Vrmelj. Vai bo* ..(»4, \ Cerrollten, O. Seja
vanko prvo nedeljo v prostorih sobrata , p^g^ik. simon Repovie, R. R. 1 Martina Cermelj.	•	VVeir, Kana.; tajnik in blugajnik: Ivan
"Rudar", Itr. 5«. Canmore, Alta, j Zakrajlek, R. 3, b. 57, Columbus, Kans Canada.—Predsednik: Anton Polutnik,	Vaako drug«» nedeljo v mesecu.
blagajnik: Frane Horvat, b. h. 465; tajnik In bla .ajuik: Joaip Hri
bar,, b. :G7. Vai v Caumore, Alta, Cana da. — S«>ja vaako drugo nedeljo ^ pr«»-atorih aobrata Frank Kral, ob 2. popoldne.
•Slovenski Tantje". it. 59, Maj*
; nard, Ohio. — Predsednik: Louis l.awer, Box 152; tajnik: Franc Brega r, b. 047; blagajnik: Anton Hhoberne, b. 286. Vai j v M av 11 aru, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani g. Jos. Hrabak a
* "Moonrnnski Trpin", itv. 60, Moon Run, Pa.—Predsednik: Fr. Dolinar, b. ' 342; tajnik: Anton Petrovči*, b. 134; blagajnik: Anton iPntar, b. 204, Moon Run, Pn. — Seja vsako tretjo nedeljo v moseeu ob loti url dopoldan v dvorani sv. Barbare.
1 "Napredni Slovenci", it. 61, Ga-v, Ind.—Predsednik: George Laiich, 1100 Jefferson St.; tajnik: Nick Vukiinich, b. 30; blag.: Matija Lasich, 1106 Jef-ferson St.; vsi v Gnry, Ind. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Ivan Ivani*.
ftentko druitvo "Sokol", itev. 62, (Cleveland, Ohio.—Predsednica: Zofija Birk, 1143 B. 63 St.; tajnica: Fran-gajnica: Frnnčiika Laufe, 6121 St.Clair ave.; vae v Cleveland, O. — Seja v«aki v mesecu.
Adamič in Lunder", Itv. 63, Rob-
• Združi teli * \ It. 36. South Fnr*. Ps, prvi torek Predaednik Frane Mrinik, 110 Maple ..Aa-ml
St ; tajnik : .la,ob Rupert I rhurch	Pr„(w(,ni)t. Unn Trojflr,
Ht. Blagnj:Mk: Marko^vor b 867 \^	fTe«cf>lejak, b. 97;
,n- ^ v"nko ,rrtjo blagnjnik:	Jožcl K a mat, b. 51. Vsi
v Yoiioghany, Pn. — Seja vaako prvo nedeljo.
ne«1eljo.
"LJubljana", it. 37.. Barbertot. O. — Predsednik: Frank Smuk, 527 Van St.; tajnik in blagajnik: Frank Mrzli j ''Bratoljub", Itv. 64. Mileraukee
kar, b. 121. Vsi v Barbcrton, Ohi«>. — j Wia. — Predaednik: Ivan Sem, 291 vanko drtih» nedeljo ob 2. uri i»op.| Pirat Ave.; tajnik: Ivan A. Kaker, 312
Livingston, 111., it. 86. — Predaed nik: Frhne r-erne; tajnik: Frane Krek: blagajnik: Mihnel StraiiČ. Vsi b. 607, Livingaton, 111. Seja vaako drugo ne deljo v mesecu ob 2h pop..
"Rudeči prapor" it. 87, Bentley-ville. Pa. — Predaednik: .losepli Priato 1». 697, Ellswnrt.h, pa.; tajnik in blngaj nik : Alojzij Humar, b. 108 Bentlcvville, Pa!— H«>ja vsako drtigo nedeljo v me seeu pri aobr. Jos. Milanich-u.
"Naprej", Nokomis, IU., it. 88. —
Predsednik: Ivan Miklane; tajnik: Ivan K rajne; blagajnik: Ignac Verbič Vai b.«24f, Nokomis, IU. — Heja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
"Slovenec", It. 89, Eckhart Mine Md.: Predsednik Anton llrbas, b. 20, Valle Sumit, Md.; Franc Posenel, R. F D. 1; blagajnik: Anton Komae. Vsi F.ekhart. Mine, Md. Heja vaako <lrug« netleljo v meaecu.
"Oorjanski hrib", it. 91, Oreens irg, Pn.—Predsednik: Filip Kraaek, b 310; tajnik: Florijan Avsec, R. F. D. 7. b. 12; Idag.: Martin Jordan, R. F. D. 7, b. 13. Vai v Greenabnrgh, Pa. Hej» vaako zadnjo nedeljo v mes. ob 2. uri T*>p. •
OPOMBA: Tajnik« tistih druitev, ki jutpeaijo kakiao ¡»omoto, istotako tistih katerih druitveno poročilo je pomanjkljivo, prosim, da mi nemudoma «po toče, da se nedoatatki v Jmeniku, ki iv.ide drugič, popravijo.
S aobratskiin pozdravom
BLA2 NOVAK. . tajnik S. D. P. Z
Seja
pop.
na 11'W> N. 4th Ht. "Dobri Bratje", it. 38.. Bri d report.
Ohio. — Predsednik: Frank Andrejna, 1«. R. D. No. 2, Bo* 31; tajnik: Martin Potnik, R. F. D. 2, Box 311 blagajnik: Fraae Wo*ko, 1». 462. Vsi v Bridgeport,
Florida Ht.; blagajnik: George famter, 272 First Ave. Vai v Milwaukee, Wia. — Seja vaako drugo nedelj v dvorani Frank Resda, 479 National av.
"Bodo«nost", it. 66, Staunton, IU. Predsednik: Ivan Mostar, b. 351; taj-
Za vsobino oglasov ni odgovorni ne upravniitvo ne uredništvo.
(Konec).	j AU naj prodam
Ali m- pluruje 4 odstotke ob.V* ¡^ssiiie« .11 „a v^jno-varčevalne i-ertifi-	Vas« Il,rifl
kate »a enak »a<Hn, kot st ptkiu-, »0-1 vs*e i«.e I ar jo je treba k>
jejo Trenti n* Liberty obVaulttf! PolttU} - .	Thnfl
Kf '	. u *	snamkanii ih> 20 centov ter jo i*.
- V. <H>in»ti «» Uh#Hy P«W-	n,^|lllelu uradui v 1)all.
j.l» NT I.pl..-Ujej<. »«k.l, ...e»f a|l kak. d i
cev. obre*ti na voji»o*varrevulne1	.	. .
. ,.	'	• genturi za vojno-varvevalni eerti-
certifikat«' se /'hira ter «e vam ,z*lt.jkttt
Nov naročnik na Prolctarca po
O. Heja vsako prvo nedeljo ob 8. url do- nik in blngajnik: Atefnn Flere, R. F. D .j	bnieviilk SA OSVObodRef
poldne, v drorani drultvn sv. Barbare, -Bo* 153. Vsi v Stagntou, 111. Seja v:«a lane nov *>°JevillK ™ OSVodouivîv
Baydsville, Ohio.	I ko tuet j«» ne«|elj«» v mesecu.	delovitva.
plačajo v eni svoti dne 1. januarja um,
/«kaj se ne plačujejo obresti na enak nabili pri islieh, vojno-varčevalnih Certifikat ill in Liberty obveznicah! ,— fiilo bi zelo komplicirano in «ver.ano h atroftki, i'e bi ne plačevale obrewti za #5.00 «natukc v»a-ki/h Seat mesecev in iz t^h vzrokov zadriuje vla<la Zdrulenlh držav obreati do 1. januarja 1921], ob katerem času izplača nabrane o-brenti ter Kovnico, kar bo znašalo skupaj 15.00, obrazna vrednost vojno-vtir^evslnih znamk ,
Ali nn jprodnni svoje Liberty obveznice ter nakupim vojno varčevalne znamke? — Ne. Varnoat za Liberty obve-
Ali naj registriram »voj vojno* varčevalni certifikat?
—	Da, rc hi želite zagotoviti plačilo v slučaju, da izgubite certifikat,
' Ali sem »pa primoran reff'ntri-, ■ «ur
' — Se.
*
Kje ku Itihko registriram? • — Xa vsakem postnem uradu prvega, drugega ali tretjega raz-mla, in iiicer noglasno z določili, kutere predpise glavni poitar.
Kdaj gn lahko registrirani?
—	Ob času naJiHve eertifiknta ali ob vsakem poznejšem čusn.
AH se kaj raeunn za rcgistraci-Jo?
—	Xe.
AH lahko registriram svoje
znieeml in vojno-varčevalnimi i Thrift znamke ter Thrift izkrt7.ni-eertifikati je ista. Ohranite svoje (cof Liberty obveznice, a kiupujtc tu-1 —Ne.
<li vojno-varčevalnc znamke.	Ali lahko registriram vojno*
Ali se denar, ki so *prejme iz varčevalno znamko, ki We ni pri* vojno-varčevalnth ter Thrift lepljena na vojno-varčejodni ecr-znamk, uporabi v isti namen ka- tiflkat? kor denar, sprejet za Liberty ob-
veznice?
— Da.
Ali noj vzamem denar i/, hranilnice, du nakupim Vojno-varčevalne Znamke?
—Ne. Hranite, kolikor nioiftv» vsak . dau ter kupujte Tbrift znamke ter vojno • varčevalne znamke s temi prihranki.
Ali je kongres odobril te v«»j-no.varčevalne certifikate f
Ne.
Ali lahko registriram voj -no-varčevalui certifikat /a kegn drugega ?
—	Ne.
Ali naj rabi omožena ¿enska svoje lastno ime ali ime svojega ino/.a pri registraciji?
—	Svoje lastno. — M rs. Mary Brown in ne Mm. Jfiin Brown.
Vzemimo, da hoče )>oročena ženska izpremeniti svoj vojno-i varčevalni certifikat, ki je re-
ih», s postavo, ki je bila odo-; gistriran, v svoje dekliško ime?
lire na 24. septembra liM7.
Kako veliko svoto vojno-vnrče-valnih certifikatov je mogoče izdati po sedanji {Mistavi!
— #2,000.000,000.
Ali morem prodati aH prenesti svoje vojno-varčevttlnc certifikate na koga drugega ?
~ Ne. .Ti certifikati uho ]>re
— V tem slučaju naj se podpiše: Mary Jones, sedaj omožena .Mary Brown.
<e imam pet vojno-varčeval-nih znamk na «vojem vojno-var-čevaluem certifikatu ter je slednji registriran in nale>pim nato še eno znamko, ali ga moram zopet registrirati, da zavarujem
nosi ji vi ter imajo vrednost le za svojo šesto znamko? lastnika, raiven v slučaju smrti — I)a, vsaka }namka mora bi
ali nezmožnosti.
ti regiatrirana.
ÔUÔTERÔIÔ IN JAKUÖ.
"Slovenski Nami" piže:
— 16. novembra sta ta dva poda nca prijavila svoj izstop iz Jugoslovanskega kluba. Po besedila njiju odstopnega pisma ni ■)ilo mogoče priti, ali brezdvom-no je ,da je bil neposredni povod volitev v delegacijo. Tuje se, da je izjavil dr. Šusteršič svoje nezaupanje raznim članom kli\ba in izrecno — dr. Korošcu.
Da je bila izvolitev dr. Korošca v interesu na£e skupne jugoslovanske, stvari potrebna in da je kranjskim poslancem le čestitati na tej nesebični, resnično narodni in stvarni politiki, to je gotovo jasno. Manj jasno je, ka-'<o se more dr. &ustersi$ jeziti raji tega iz čisto svojega osebno-imbicijskega stališča! Ne gre za osebo, marveč za stvar, ki je tako v dobrih rokah.
Izstop dr. ŠusterSiča in Jakliča iz Ju gosi o v. kluba je zanimiv pojav v naši politični zgodovini. Vprašanje je: ali je Vodstvo S. L. S. sklenilo ta korak svojega
smerî; da' jt*' zacrpljivrt sodelovanje v ezki klubov i zvezi postalo
nemogoče. I)a se pa za preči vsako nesporazumi jenje, izjavljam
točno, da boru tudi izve-n kluba deloval po svojih močeh za rea-, liziranje dekla raci jskega programa z dne ¡10. maja t. L iu da mi bo v odkrito zadoščenje, če se bom našel s klubom na eni iu iiti poti.
Sprejmi p, n, načelstvo izraz mojega posebnega spoštovanja.
Dunaj 15. novembra 1917.
Tej CSusteršičevi nezaupnici se je pridružil tudi poslanec Fran Jaklič.
il'osl. Šnsteršič se je izjavil o vzrokih svojega izstopa iz Jugoslovanskega kluba napram "Slovence vemu" uredniku tako-le:
—Danes ni čas o tem govoriti. Razlogi za moj korak so sevciln nad vse tehtni in so narekovani po vitalnem, interesu hrvatski-slovenskega ljudstva in Slov. Ljudske Stranke. Podrobnosti bom obelodanil, ko pride čas zft to.	'
načelnika? 'Ali dela dr. "dč tajsji-velopomembne politične skok/vfsnVi'n» na svojo pest ?
Kratko, jedrnato in nad vse Šuster-1 zanimivo!
Dr. Šnsteršič je pisal kranjskim poslancem S. L. S. naslcd-A4&—šnsteršič ni poprej j nje pimno: j
dosegel enakega sklepa svoje < (j^. državnim poslancem kranj-Uranke in bo skušal šele zdai «ke 8. L. S.. Dunaj. Pri volitvi stranko prepričaH o nmestnosti kranjskega delegata se je po pr^
svojega uskoštva, —kaj stori stranka na take korake svojega načelnika ?
il*ri delu v kjluhu. zfbornici, odsekih ni bilo dr. Hinteršiča nikjer videti. Na Dunaju ga ni nikoli in prejema po pošli v Ljub-bljano vsak mesec svoj tisočak. Ali se to strinja s častjo poslanca? Tak poslanec naj odloži tudi mandat!
Načelnik S. L. H. je pisal načelniku Jugoslovanskega kluba naslednje pismo:
l\ n. načelstvu Jugoslovanskega kluba v poslanski zbornici državnega zbora. Dunaj.
iPrijavljam svoj izstop iz Jugoslovanskega kluba, ker aem izgubil do raznih klnbovih Članov in zlasti tudi do načelnika poli tično in osebno zaupanje v taki
težni večini poslancev ¡kranjske S. L. S kršil sklep strankinega vodstva in tako popolnoma p>-riršila strankina disciplina.
Odgovornost za vse posledice zadene vsakega posameznika, ki si je dovolil upornost proti najvišji strankini instanci, upornost, kaki^.na se šc ni d0?odila. odkar obstoji S. L. S Zgodilo *c jc to v eklstautnem protislovju s strankinimi pravili in z vodstvenim sklepom, ki je bil storjen temeljem pravil v navzočnosti večine strankinih državnih poslancev, ne «la bi bil kdo lugovarjal ali mo-gel ugovarjati zoper pravilnost «klopa.
Iz vršil se je ^idaree zoi>er list roj S. L. S., v kričečem nasprot-stvu z moralnimi dolžnostmi, ki jih nalagajo vestnemu možu na-
--j
♦
t


I -	I 'IIWIPPPI
.ffíulrnsrr; rl¡nlr.v«>5t
ravni zakoni napram stranki, ki mu je v dobri veri zaupala Častni mandat. In zgodilo se je to ob času, ko je edinost atrauke tbolj potrebna kot kdaj poprej.
Z največjim obžalovanje» ketistatujem to dejatvo, katero v imcu eele stranke najostreje obsojam, a pristavkom, da bo atvar »Izvršilnega odbora. izvajati primerne , konsekvenee. — Dunaj, dne 14. novembra 1917. — ftu-steraič, načelnik stranke.
»flMMMMMMMMMMI
Stran Ka i

Chicago, 111.
Slovenskemu soeia listič ne mu klubu Stev. 1 je naznanil Slovenski delavski "Sokol" v Chieagi, da priredi v soboto, 26. januarja ob 7. zvečer javno telovadbo z veselico v Hrv. Narodnem ln Sokol -skem Domu na 1907 So. Kacine A ve. blizu 19. ulice. Vstopnina je 25 centov za osebo; ženske v moškem spremstvu so vstopnine proste. Člani kluba so vabljeni, da se udeleže javne telovadbe, ' kateri sledi domača zabava.
Filip Uodina, tajnik.
Cleveland, 0.
. Obveščam vse člane slovenskega socialističnega kluba štev. 27, kakor tudi vse prijatelje socializma, da se vrši v soboto 26. januarja zvečer v klubovih prostorih sabami večer. Za razvedrilo bo dobro preskrbljeno; taiutburaši bodo tudi plesalca zadovoljili, in tudi naš pevski zbor ,je obljubil, da ne bo dal nikomur dremati, pa saj zna dosti pesmi in tudi dobrih glasov je dosti. Dobil se bo prigrizek, kakor tudi jgorka in mrzla pijača, ter s premogom zakurjena peč; torej vsega zadosti. Samo tega naj ne pozabijo fantje in možje, da privedejo vsak vsaj po dve plesalki s seboj, kajti ta večer bo posvečen samo za -bavi; seveda bo vstopnina prosta. Jaz bi rajši še enkrat v ušesa oze-bel, kakor od te zabave izostal; kako pa ti! I kaj pa da!
Tajnik.
Coilinvrood,
Naznanjam vsem naprednim rojakom in ¿lanom soc. kluba št. široki tttkajfoje naselbine, 4*
priredi socialistični klub dne 27. januarja ob 2. popoldne v klubovih prostorih 1560.') Waterloo Ud. znanstveno predavanje; predava sod. 'Matt. l>ctrovieh,pred-it je:
"Socializem, vera in svobodomiselnost."
Vabljeni ate, da poselite zborovanje, katero vaiu je v korist, dk razširite svoje znanje o soeif alizmu in o njegovem programu. 8 socialističnim pozdravom.
Kor. tajnik, Louis Duggar.
South View, Pa.
Vse člane tukajšnjega socialističnega kluba it. 167 ipozivam, da ae zanesljivo udeleže prihodnja »eje, ki bo dne 27. januarja točno ob 2. uri popoldne v prostorih sodruga Antona Rupnika. «Na dnevnem redu imamo več važnih zadev, med temi tudi volitev odbora za leto 1918.
F. Terchek, tajnik.
Trimesečni račun J. S. Z. od 1. oktobre do 31. decembre 1917.
DOHODKI; Oktober:
članarina...................8	*»1.84
tlauake kajiiiee..........................'
Znaki............................................27.75
Literatura...................
I zredili prispevki in obrambni
foud atrauki................48.03
Razno............................................!».«!
v
Štiri zanesljiva zdravila.
8 728.09
Prenoa od septembra.1,473.78
$2,203.87
Novambor:
Člaaariaa..................8 324.28
tlauake kujiiie«............. <1.28 j
Znaki..................... 30.30 j
Literatura................... 4.45
lamini priapevki in obrambni
fond itrakki .............. 132.3*
Uazuo..................... 30.70,
LISTU V PODPORO.
John Zimmerman, Rartbburn, Iowa, 25c. — Frank Mrgolle, Cicero,. 111., 55c. — Anton Skerlj, Southview, Pa., 50c. — Frank Li-par, Sarteil, Minn., $1.00. — Navzoči pri F. K. BaUzonu, Cleve -land, Ohio, #1.25. — Frank Ko-cian, Coketon, W. Va., $1.00. — Jos. Krainc, Milwaukee. Wis., 50 centov. — Mike Krulc, Mulberry, Kans., 80c. — Tony Stražišar 50c. Tony Tako, 50c, oba v Milburn, W. Va. — Joseph Shega, Du-quoin, 111., $1.00. — Frank Stem-pihar, 50c, Frank Vončina, 50c, oba v Virden, Ill.-4*kupaj $8.85.
Klubom J. S. Z. na znanje.
Zadnji teden so bile razposlane glasovnice o predlogu, ali se skliče izreden kongrts. Klub, ki bi slučajno ne dohil glasovnic, naj to takoj javi tajništvu J. S. Z.
Tajništvo J. S. Z.
Statistiko živalstva jc sestavil naravoslovni muzej v Parizu. Na suhem in v morju živi okrog 400,* 000 živalskih vrst, ki so znane in opisane od učenjakov. Na pot»a -mezne živalske skupine so jih takole razdelili: žuželk 280,000 različnih vrst, ptičev 18,000, rib 12,-000, reptilij 8300, moluskov 50,000 am f i bi je v 1300, pajkov 20,000, tr-dokofcei^aKM), črvov ^po, ..
POZOR!
Dobili smo nazaj okrog 100 "Ameriških Družinskih Koledarjev" za leto 1918. Kdor ga želi imeti, naj ga sedaj nemudoma naroči. Stane 50 centov» kar se
lahko
posije ▼ postnih znamkah. Pošljite na naslov: Proletarec, 4008 W. 31 st Stv Chicago, 111.
B A
* VABILO
ir-
VABILO
na koncert in
e-
plesno veselico
ki jo priredi organizacija
Slovenskega Republikanskega Združenja
v Chicagu dne 27. januarja v dvorani Pulaski, 1709-15 S. Ashland Ave., blizu 18. ceste
Pričctek od 2. polodue.	• ( Vstopnina 25c.
Priredba je namcujena v korist S. K. Z. — Sodelujejo skoro vsa čikaška slovenska društva. .	j
PROGRAM:
1)	Ples; igra "Slovenska godba".'i
2)	Slov. tamburaški zbor "Lira"; vedi prof. J. Wcble.
3)	"Dve utvi"; poje Miss Emilyc U. Jorga.
4)	Pozdravni govor; tajnik lokalne organizacije S. R. Z., Fr. Zaje. '
5)	"Sanje" Rudarja Slov. tam. zbor "Lira", pod vod-• stvom prof. J. Wcble.
6)	"Naše gore"; poje slov. pevski zbor "Lira", pod vodstvom g. J. Muha.
7)Soprano	solo; poje Mrs. Lolly Nemanieh.
8)	Govori Etbin Kristan.
9)	"Ko po noči mesce sije"; udarja slov. tam. zbor "Lira", pod vodstvom prof. J. Weble.
10)	"Naša zvezda"; bariton solo, poje g. J. Muha.
11)	"L* MarseiHaise", udarja slov. tam. zbor "Lira", pod vodstvom prof. J. AVeble.
Na klavirju pri samospevih spremlja Mrs. Marie Muha. Prosta sabava in ples.
$	758.31
Decern bor:
i lanar i na . .................8	41Ä.4U
Olanake knjižice ........................2.88
Znaki . . .......................................13.30
Literatura....................................1.20
Isredni» priapevki ia obrambui
fond stranki ............................164.4«
Vračila................200.001
Kazno . . .......................31.83
8 828.38
83,701.70
IZDATKI: Oktobar:
Htranki za članarino..........8
Vožnje in plače..............
Poštnina.....................
Htranki za znake in tiakovine..
Fond zvezne tiakarne..........
Razno.....................
i
Ka|e|j je zelo neprijeten znak, ki zulitega olaj-
ievalno zdravilo, katero ublufti iš omehča
«i
napad.
Sevara's Balzam for Lungs
(Ssvarov bližam u pljiči)
je prijetno učinkujoče ud ra vilo (»roti kaalju za vaa kega člana v druiini. Tudi iiajuilajii otrok ga saie vseti z dobrim uspehom. Ono ne vaebuje opiuuia in ne morfija. .	Oona 26 in 60 centov.
Hrbtobol lH,vtn,<1* običajno uerednoNt .obiati iu ae ne ame prezreti. Pazi tin naravni opomin, ti le j na varoke in zdravi jih a
Severa'* Kidney and Liver Remedy
(Ssvsrsvs zdravila za afciati la jitri)
To je učinkujoče zdravilo ¡ta obisti	in proti trpljenju, apuHČanju vode ozir. mehurnbn	nezgodam, hrb tobolu, oteklinam v nogah, omotiei,	zlatenici in ki-alini v želodeu. C «na 76	cantov la 81.26
Kot liniment VMUI ** ■»•rem« dovolj toplo pri
poročati, da ai zasmilite um
dobro zuaaegs liifiaega pripomočka, ki ae
s;i
j •»<• I imenom
Savara'a Gotthard Oil
% (lavaravo gothsrsko sij«)
To je us|H>Aen liaimeut zS zdravljenje navadnih bo-lezui v praih, hrbtu in atraneh, reviuatizmu, lum-bago i u kjerkoli; ve ae, da lhument pomaga.
Oana 30 la 60 contov.*
Prehladi	"voj prihod H ponavljalo-
čim kihanjem, auhoto v notranjščini nosa iu glavobolom. Dobra navada za odpravo prehladu je takoj v početku a
Severa'* Gold and Grip Tableta
(Savaravi tabletki zopar preklad ia bripi)
Oni ao dobro /.nani radi avojega hitrega učinka in . ustavijo trajen prehlad; odpravijo ga v enem ali dveh dnevih, če jih vzamete takoj in po navodilu.
Cena 30 centov.
Vsako teh Mirili zdravil, ali katerokoli Heverovih zdravil ae lahko kupi v lokalnih lekarnah. -A ko vam va*^ lekarnar ne more z njimi poatreči, pilite na
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Ia.
WNVWWVÍAW.
Canadska vlada

imenovala
38.30 12.63 144.73 i -..:;<> 12.22
8 706.00
No vem bor:
Htranki za članarino..........8
Voinje in plače..............
Poštuina...................
Uradne potrebščine...........
Razno......................
8	373.14
Dacombor:
Htranki za članarino..........8	206.37
Plače iu voinje............................üfi.40
Poštnina......................................17.70
822.811 -«..„v.,,..«	je
pred kratkim posvetovalni- svet
za zavarovanje življenja divjih živali. Posebne napore pa se bode storilo, da se ohranijo živali, ki dajejo kožuhovino ter velike lovske živali, ki tvorijo glavni naravni vir severozapadnih teritorijev. V zvezi s tem je zanimivo izvedeti. da se nahaja več kot 30CK) glav bizonov ali ameriftkih hivo -lov pod varstvom kanadske vlade. To vključuje nad 2400 ylav v čredi, ki je narasla iz 750 glav, katere 90 nakupili v Zediujenih državah leta 1907. Nadalje obstaja čreda nekako 500 glav v okraju Peaee River. Kanadska vlada jc
281.94 60.00 17.00 11.20 3.00
rar
3SEJBE
JEJ
Gl llbai
Največja slovenska zlatarska trgovina
Frank černe
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio
Ure. verižice, prstane, broško, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč slovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
Pišit« po cenik, kateri ae Vam posije brezplačno. Najboljše blago.	Najnižjo cene.
1EIEEE
3EDC
IME

Tiakovine................... 4S.92 ! borila poskuse križanju bivola z
Htranki za izredne priapevke in
obrambui foud ............ 443.33
Bazno..................... 11.43
domačo govejo živino.
*8 734.3»
šivilji
l>ohodki....................83,791.78
Izdatki.....................81,833.62
Blagajna dne 31. dee. 1917. .81,936.08
I METEK:
Blagajna dne 31. dee. 1917... .81,936.08
Fond zvezne tiakarne........87,399.90
Dolgovi................... 384.41
Inventar . .................. 130.00
Hkupni imetek
DOLO:
T. C. Plača..
.....810,090.39
t . ,
____ 30.00
t'iati imetek Zveze dne 31. dee.
1917 ....................810,060.39
Frank Potrlcb, gl. tajnik.. Za nadzorni odbor: Frank Eajc, John Jurlnick, MIlan Dimlch
Iz Washingtona poročajo: Pri zaslišanju glede produkcije sladkorja je prišlo zopet do ostrih besed pred senatnim odsekom. Ueo.-E. Ka rle, predsednik Pennsylvali ia Sugar kompnnije, je sprejel izziv Clau« Kpreckletia, ki jc kritiziral živilsko upravo.
Senator Reed jc izjavil, da ni treba vmešavati izpovedi prejšnjih prič, pa naj bodo fakti kakršnikoli. Earl jc izjavil, da ne more pričati, a ko se ne dotakne prejšnjih izpovedi prič. Senator Joncw iz Nove Mehike je ugovarjal odločbi Keeda, ki je predsed -nik odseka. Po kratki debati je Jones izjavil, da ne zahteva, da se o njegovem ugovoru glasuje in zasliševanje sc je vršilo po odloku odsekovoga predsednika.
Kari je nato izjavil, da je imela živilska uprava tcžavnejfo nalogo v letu 1917 kot v letu 19l8. Vztrajal je na tem, da je Spre * ckels hotel prikazati, da ni primanjkovalo sladkorja.
Profitarji in špekulantje ho izrabili situacijo na železnicah in pognali so cene za kokošja jajca navzgor. Živilska uprava je ustavila sedaj to profitarstvo. Henry Wheeler, žtvilaki upravitelj, je po konferenci naznanil, da je cena za tucat kokošjih jajc 44c, ki pridejo iz ledenice in hladnih ^shramb. ^ '
V Kansas (Jityju in drugih me-atlh so ponujali 4« centov za tucat jajc, ki jih živilska uprava ni dovolila prodajati po več kot 41 centov.
Iz indianapolisa, Ind., poroča jo; Frank Hayes, predsednik rudarske organizacije United Mine Workers of America je dejal z ozirom na produkcijo premoga': Rudarji v Zediujenih državah bodo producirali toliko premoga, kolikor ga potrebujejo v Zediujenih državah in uaši zavezniki, če so trasportne razmere ugodne.*' V Veliki zastavi, ki plapola v dvorani, kjer se vrši konvencija, je /približno dvajset tisoč zvezd, ki govore, koliko članov rudarske organizacije služi v ameriški armadi.
V mestu Wind*hcim na Nemškem sc čila v mestni kroniki med drugimi zanimivostmi iz 16. stoletja tudi sodnijska obravnava proti nekemu pekovskemil moj -stru. Dogodek, je pisan v stari nemščini ter se glasi: "Ker je pek Gumpreeht Steininetz pekel pre-mali kruh, jc bil poklican pred tukajšnje sodišče, ki ga je obsodilo na pet goldinarjev kazni. (To je vsota.) Iz same napuhnjenosti pa je potem pekel prevelik kruh, da bi a tem jezil sodnika, za kar ga je isti oksodil zopet na pet goldinarjev .kazni. Ko je zapustil pek sod-nijsko dvorano, je vrata z jezo trdo zaprl, zato je bil poklican nazaj in kaznovan zopet na pet goldinarjev. Ko je zopet odšel skozi vrata, je ista zaprl zelo na tiho. Sodnik je zopet mislil, tla je to storiff da bi ga jezil, zato ga jc poklical nazaj, in ga še enkrat kaznoval na pet goldinarjev. Nato pn je pek zaprl* vrata kakor se spo. dobi.
Bodeča roža uli kom pa v a ni sanio zdravilna rastlina, ker krepča, ako se uživa, želodce in živčevje, ampak naznanja tudi vreme. Njena časa se zapre, kadar se bliža dež, in se zopet odpr^ kadar nastopa lepo vreme. Take rastline sta tudi mcueček in pa kurja čev-ca.* Če sta zaprti še zjutraj ob 9. uri, je *e isti dan dež. Tudi kisla deteljica »tiska pred dežjem svoja tri pereaea skupaj. Rumena lakota pa naznanja dež, če močno diši.
Vzrok alabe rok«.
Jezljivost vrže človeka i* ravnotežja in siten človek je v nadlego Človeški družbi. Toda vzroki takih slnčajev so pogoatoma zelo nafadni. Želodec ni v redu. Jeza
PAZITE IN HRANITE
Narodni izrek pravi: "Pazite na vaS beli denar za črne dneve." To pomenja toliko kakor prvo pazite in hranite dokler ate 6e zdravi in mladi, da boate imeli nekaj za atara in onemogla leta.'
Vaa k človek mora paziti in hraniti, ke le to je ediaa pot, ki vaa vodi v neodvianoat. Prvi dolar, ki ga date nastran, ae lahko eeni kot itemeljiii kamen poslopja za katerim vsaki atremi. Dobro' je vedno imeti na pametu narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrna pogača: kamea na kaa>ea palača". Najteije je početek ali brez Stcajka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati val denar le danes, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite va£o bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 3% obreati od njega.
Poiil^.nmo denar v Italijo, Ruaijo in Francoako.
Prodajemo prve poaojilne m o rt gage (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale.
, Sprejemu upise za parobrodno potovanje v staro domovino po
vojni.
KASPAR STATE BANK
1900 Bluc I s) and A.eoue, Chicago, 111.
Kapital, vloge in prebitek luni. nad 46,000,000.
a
Delničarjem
Jugosl. Del. Tiskovne Družbe
NA ZNANJE!
V smislu zakonov države Illinois ifi seje direktorija dne 5. decembra 1917 se vrsi v petek dne 25. januar-ja 1918 ob 8. zvečer v prostorih upravništva Proletarca, 4008 W. 31st St.
X. redni občni zbor delničarjev Jug.delavske tiskovne družbe s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev zbora po predsedniku.; _
2.	Volitev odbora za pregledanje pooblastil;
3.	Volitev predsednika za občni zbor;
4.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
5.	Poročila tajnika, blagajnika in drugih odboniikov;
6.	Poročilo upravitelja in urednika;
7.	V korist družbe;
8.	Urejevanje in agitacija za list;
9.	Razno;
10.	Volitev direktorija za leto 1918.
11.	Razpust zbora.
Delničarji, ki iz enih ali drugih vzrokov ne morejo prisostvovati občnemu zboru, naj pošljejo svojim zaupnikom pooblastila, da jih r;a zboru zastopajo. Vsaka delnica ima en glas.
Za Direkt. Jugotl. Del. Tiak. Družbe
F. J. Alai, tajnik.
hitro mine zdravega človeka, naj-kislejša navada izgine,' kakor hitro je želodec v redu. Triucrjevo grenko vino premaga, hitro slabo voljo. Ono izMiia/.i droh. povspesi prebavo, zbudi tek do jedi in utrdi vse telo. Odstrani nervoznost. glavobol, nespanje, slabost energije. ter vas resi zabasauosti, ne-prebave itd. Cena .+ 1.10. Po vseh lekarnah. — Čemu biti vedno v muki in bolu? Revniatizein', nev-ralgija in putikn «o lui<ji sovražniki, toda Trinerjev IJniment >o-žene vse v beg. Tudi je izvrsten lek za izpahnenje, pretegnenje, otekline itd. Cena 35 in (tfe p») vseh lekarnah, po poŠti 45 in 7.k\ JoHcph Triner Compan.v, izdelovalni Icemlat, l.m—1.1*1 So. Ash-land Ave., Chicago, III.
8«
99
Atnc-povc-
je edina slovenska reviji» v rikl. "Čas" prinaša lepe sti, koristne gospodarske in go-Hpodinuke nasvete, znanstvene zanimivosti, ped učne in narodu potrebne razprave, mnogo ¡ničnih slovenskih pesmic iu poleg tega pa prinaša lepe in umetniško slike.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, ta pol leta $1.00. Naroča sč pri "ČasM, 2711 So. Millard Ave., Chicago, 111., v Clevelandu iu okolici pa na 0033 St. Clair ave.
Nemška
(Truc tr«n»latiun filed with Ihr i>ualmt«ltr «i Chica*« Ju, lil*. M required by th* set ®í Oct 1»I7 >.
Amsterdam, 17. jan. — Tukaj poročajo, da m; je po berlinskih vesteh situacija v Nemčiji zopet zasukala. Med liberalnimi voditelji in mili» turisti se je baje dosegel sporazum glede na tui rovne pogoje in položaj kanclerja von Hertlinga je s tem rešen.
Zadnja berlinska vest pravi, da je kance-lar von ilertling namenjen pred glavnim rajhs-tugovim odborom razviti vojne namene Nemčije.
Sodeč lx> teh vesteh, bi bili militaristični voditelji v boju zliberalnimi političnimi zastopniki poraženi. Stranke, ki s svojčas sprejele znano "mirovno resolucijo v rajhstagu, so se zadnje dni kazale precej odločne proti militaristoin in iiupe-rialistom in zdelo se je, kakor da stoji von Ilertling na njihovi strani. Natančno je pa njegovo stališče težko presoditi, kajti doslej "ni podal še nobene jasne izjave v javnosti, njčgovo vedenje z ozirom na (»ogajarija v BresNLitovsku pa tudi ni bilo popolnoma nesumiljivo.
'Liberalni voditelji v Berlinu se boje, da se skriva za vso rečjo kakšen trik. Vsenemci in militaristični imperialisti so zadnje čase dobivali rastoč vpliv v tistih krogih, ki doslej v Nemčiji še odločujejo. Imeli so politično moč takorekoč v pesti, ko so popolnoma nepričakovan pristali na premirje z liberalci.
Ta izneadljiva popustljivost se zdi demo-kratičnejšem političnim krogom sumljiva iu boje se, da jih hočejo Vsenemci na kakšen način speljati na led.	•
. «Natančnejši pego ji sporazuuiljenja niso znani. Splošno se pa misli, da bo vlada izrekla, da «c je Nemčija pripravljena pogajati z Rusi ua podlagi njihove formule, ki zahteva mir brez pri-silnih aneksij in vojnih odškodnin, pod pogojem, da se da prebivalstvom Poljske, Litve, Kur-iandije, Livonije in Estonije pravica, plebiscita, s katerim naj bi odločili, kam hočejo v bodoče pripadati in kakšno obliko vlade si žele. Doslej je Nemčija, kakor je znano, zahtevala aneksijo teh krajev, deloma v prikriti, deloma v javni obliki, in to je bil eden glavnih razlogov, da se je pogajanje z Rusi razbilo.
Plebiscit bi se v ideji vjenial z ruskimi zahtevami, ki hočejo, da naj vsak narod sam odloča
o svoji usodi. Toda če so Vsenemci res pristali na to zahtevo, imajo gotovo zahrbtne misli. Če ni nič drugega, tedaj pričakujejo, da bo ljudstvo v teh krajih glasovalo po njihovih Željah In da bo na ta način "legaliizralo" nemško aneksijo.
To pričakovanje ni brez temelja. Dobro je znano, da so Nemci, odkar so njih armade zasedle Poljsko, delali na vse kriplje, da utrdijo povsod nemški politični vpliv. Vse vojaštvo, oficirji iu moštvo, je stajo v službi te agitacije. Urade' so šiloma geriuanizirali, kar se je le dalo, uvajale so se nemške institucije in naiilna propaganda je imela namen sugerirati ljuditvu, da ne uiore biti njegova usoda v bodoče drugačna, kakor živeti pod nemško vlado.
< e mislijo Vsenemci ua tak način cjoseči ivuj cilj in prevariti Ruse, je pa zelo verjetno, da se bodo hudo zmotili.
Ruski delegatje so v Brest-Litovsku pač že pristati na plebiscit (splošno glasovanje) v okupiranih krajih Rusije, toda za tako glasovanje i-majo svoje pogoje, ki naj bi ugotovili, da se izvrši plebiscit na pošteni podlagi.
Glavna zahteva boljševikov je ta, da morajo dobiti vsi begunci, ki so zapustili deželo preti navalom nemških armad, priliko, da se vrnejo v svoje kraje, preden se izvede plebiscit. Prav tako pa tudi zahtevajo, da morajo vse nemške armade zapustiti zasedene kraje, preden se prične glasovanje, kajti pod grožnjo nemških bajonetov je vsak neodvisen plebiscit, vsako svobodno izražanje mnenja uemogoče.
Ako je resnično poročilo, da je Nemčija opustila svoje prvotne zahteve napram Rusiji, bi to po mnenju političnih krogov pomenilo, da zmagata kancelar von Ilertling in tajnik za zunanje zadeve dr. von Kuehhuann, obenem bi to pomenilo, da je kajzer vsaj za sedaj odtegnil junkerjem svojo podporo.
eMdtem je pa stranka "Nove domovine", ki ji je ua čelu razvpiti imperialistični admiral von Tirpitz, veliki zloduh nemške "brezobzirne" sub-marinske kampanje, sprejela resolucijo, ki se nikakor ne vjema s tem preobratom. Ta resolucija cdločno zahteva, da naj Nemčija obdrži belgijsko obrežje in tisti del severne Francije, ki obsega najl>ogatejše premogovnike in rudnike.
UTRINKY.
Iz vse krajev Colorade protestirajo živinorejci proti mlinskemu trustu, ker prodaja otrobe izven Denverja mnogo dražje kot pa v Denverju.
J. K. Mullen, vodja mlinskega trusta, je vsled teh protestov dal izjavo, v kateri pravi, da je cena, določena po živilski upravi za sto funtov otrobov $1.76%, a v Denverju jih prodajamo po $1.70.
V	svojem mlinu v Brightonu prodaja tru-it otrobe po $2.00 sto funtov. V Longmontu se pit>-dajajo po $1.75 v stofuntskih vrečah in po $1.70, če jih kupimo po pet sto funtov skupaj. V Fort Colliu.su jih trust računi po $1.80 in po $1.75, če se jih vzame pet sto funtov skupaj. V Lo vela udu so ravno take cene kot v preje omenjenem distriktu.
Po določlnih federalne živilske administracije bi se morale cene otrobov ravnati po cenah žita. Povprečna cena pšenice, ki se jo prodaja mlinom, je $2.06 sto funtov. Eno tono otrobov bi ne smeli računati več kot $26.35.
Farmarjem »e vsled tega nikakor ne zdi pravično plačevati otrobe dražje, -kot pa jih dobe denverski odjemalci. Farmarji pritiskajo na živilsko administracijo, naj prisili mlinski trust, da zniža ceno otrobov.
Odredba zveznega kurivnega upravitelja pomeni, da bo počivalo delo v tovarnah ob določenih dneh, ob katerih ne smejo rabiti premoga za proizvajanje gonilne sile.
Okoli 600,000 delavcev in delavk bo ob določenih dneh ostalo doma samo v Chicagu, ker bo obrat v tovarnah in delavnicah ustavljen.
Odredba ne velja za javne in privatne šole m ostanejo lahko odprte na omenjenih dneh.
V	salunih in restavracijah, ki prodajajo opojne pijače, bodo ob določenih dneh brez gor-kote. Saluni m in restavracije bodo lahko odprte, toda gostje bodo zmrzovali ,ker ne bodo mieli kuriti peči4, naprave za gorkoto bodo pa zaprte, tako da ne bo vanje prihajala para ali pa razgret zrak.
Dr. Oarfield, zvezni kurivni upravitelj upa, da prihrani s to odredbo 30,000,000 ton premoga.
Zvezna uprava namerava priporočiti državnim guvernerjem, da proglase vse pondeljke od 28. januarja do 25. marca za postavne praznike.
Obenem priporoča zvezna uprava industrijalcem ostanejo take kot ob drugih postavnih praznikih.
Časniki so prizadeti le tako daleč, da tisk A jo ob navedenih pondeljkih tako izdajo, ki so jo tiskali navadno ob postavnih praznikih.
sov ter da se je istih ubranil z bambusovim mečem in je vse napadalce pobil. V novejšem času ucé v šolah otroke rabiti tak meč. Tudi policisti se poslužujejo mnogokrat tega orožja.
Pred tristo leti, ko je bilo le še malo sledu o civilizaciji v tej deželi, so se pri vseh slavnostih vršile borbe z mečem iz bambusa. Kdor je bil premagan, je bil dan na popolno milost zmagovalén, kateri mu je ponavadi odrezal glavo s krat kini nožem. Teh iger so se radi udeleževali plcrueni-taši in tudi cesar sam. Te vrste (meč, ki služi za 'borbe, je dolg in močan, da se mora borilec poslu-žiti obeh rok pri borbi. Ročaj meča je ovit z usnjeni in tudi ročaj ščita je iz usnja. Pri borbah nosita borilca usnjate ščite na prsih in maske na obrazu. Borilca skušata zadeti eden druzega -v vrat ali v ude. *Sunek v vrat konča največkrat s smrtjo borilca; vendar pa so taki slučaji le redki. Igre .se končajo vselej skoro s tem, da dobi eden izmed borilcev rane na rokah ali nogah, nakar se proglasi drugi za zmagovalca. — Japonci ljubijo te igre kot na primer Spanci bikoborbe ali Ame-rikanci rokoborhe. Japonska vlada podpira iu razširja te igre povsod, zato jih je vpeljala tudi v šolah.
Pri Japoncih je že od starih časov v navadi, da se rabi pri športnih igrah meč iz bambusa. 'Kakor v Ameriki in na Angleškem rokoborci, tako imajo na Japonskem nekateri čudovito izurjenost pri teh 'borbah. V starih časih je služilo orožje i; bambusa Japoncem kot orožje, ko še niso poznali železa. Pozneje pa so «tfhdržali bambusove meče za športne igre. Čeravno izgleda tak meč, kakor da ni nevarno orožje, vendar pa je v rokah iz -urjenega borilca laliko zelo nevarno.
V rusko-japonski vojni so imeli vojaki mnogokrat priložnost, da so poka/.sli svojo umetnost s tem orožjem. Kronika te vojne pripoveduje, tla je «bil neko noč napaden v gorovju Jau Lin vo jak po imenu Yo«*i Od VK«Hta števila Rui
P 1 «I
iNa kitajskem obrežju so izkopali po naključju čudovito okostje, katero je dalo povod učenjakom, da so se bavili obširno ž njim. Okpstjc kaže podo^ pol ribe in pol človeka. Učenjaki so po natančni preiskavi dognali, da je okostje staro okrog 6000 let. Zgornji del do pasu ima človeško obliko, spodnji pa ribjo. Na .glavi so rastli bujni lasje, kakor pričajo sledovi.
Učenjaki so prišli do zaključka, da so «bajke o morskih deklicah nekoliko na resnični podlagi in da je kakih 4000 let pred Kristusom res živelo v morju bitje, ki je imelo obliko, kot se sedaj slikajo takozvane morske deklice.
To mnenje potrjuje deloma tudi to, da so rodovi, ki so živeli daleč eden od drugega, še do sedaj ohranili pravljice o morskih deklicah. Tako so imeli stari Teutoni pravljico o morski sireni, ki je imela podobo pol človeka in pol ribe in ki je posedala po skalovju (4) morju ter pela. Rod Thaldejcev ima pravljico o takem bitju, ki se je imenovalo Ganeš, kakor jo imajo tudi Kitajci, ki so imenovali to bitje Viaipus. Tudi nekateri rodovi ameriških Indijancev imajo pravljico o morski deklici, katero so nazivali Otaves. Vsi ti rodovi so živeli v raznih delih sveta in pravljica se ni mogla razširiti med nje od drugih; to priča, da so imeli vsi enake vire za te pravljice, namreč, da so v resnici videli ob morju taka bitja.
Najdba tega okostja je povzročila meti učenjaki veliko zanimanje, ker jc s tem nastalo tudi vprašanje, koliko je resnice v raznih presneti kali, ki so zelo razširjene med mornarji in prebivalci ob morskih obrežjih in na otokih kot o morski kači in o morskem zmaju. Mnogo starih mornarjev, ki so mnogokrat prekrižali svetovno morje in kateri so preživeli večji del svojega življenja na votli, zatrjuje trdovratno, tla obstoje še danes morske deklice, kače in zmaji. Najdeno okostje priča, da niso te pripovedke ibrez vsake podlage.
Kdor je spoznal svoj cilj in se prepričal, da jf ^Pfot' K«	odvrnile od njegove
iwtJf JfJrKt %J
Pravi loci&liit ne ame biti reser-▼lat, ampak mora biti vedno aktiven vojak avoje atranke. Kdor noai avoje prepričanje le tam t ae-bi, ne koriati nič ne aebi, na ivoji •tvori. Prepričevati mora tiste, ki ta niao prepričani.
Pravi socialist hoče posnati te žave, zapreke, uspehe in napredek delavskega boja.
Na tej poti ga spremlja Proleta rec.
Sevfrovj zdravila wr1r¿uj«>jo fiiravje v družinah.
| Zima je tukaj I
Id rada donafta kafttll. prehlad in hripo, ali influsneo. Nt pripustit«, da bi sa vas kaftalj trdno prijsl; vstavita ga takqj. da s« na ta •• fiačin izogneta komplikacij, ali posladic kailja. Vzemite
s
evera's I
Balsam for Lungs,
(Severov Balzami kmalu sa bosta prep
i pliuča), in kmalu sa bost« prepričali, da je ( ta balzam zalo priletno zdravilo, ( s katerim sa zdravi kaftalj, hripa-vost in vnatja v sapniku. To sa zdravilo priporoča otrokom 1 odraslim. Na vsaki steklenici j« natančno navodilo o uporabi. Caoa 25c in 60c v lekarnah.
Ali Uaate It 8mwy Slovanald 1
(kaiadar) aa lata 10187 <
PAIN - EXPELLER
ostal domača beseda v viaki iJoveniki druiini neprekos nadlogah.
lostal domača beseda v vsam s»«» ven »k. uruz.m -i ne prekosi jivega ¿¡na pri tolikih bolečinah m w
nadlogah.
Sedajne raimere so nas primorale, poviiati ceno na 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z Isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti s nižjo « ceno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na nase ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-riatiieja kot pa za 35c. ker obsega večJkot dvakrat toliko.	^.
F. AD. RICHTER & CO.
74-aO Washington Street, New York
CARL STROVER
Attorney at Law •
Zastopa na v sah sodiščih.
Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
W. f. SEVERA CO. CEDAR RAPIOS, IOWA
Central Hotel
Conemaoghf Pa.
Fred. Mosebarger,
Ali veste za letovišče Martin Potoka rja t Seveda. To je "VILLAGE INK" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenČno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M.
LASTNIK.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
IA 460 6RAND AYE.. KENOSHA, WIS.
Telefon 1199.
Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in druitva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poitena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 Blue Island A v«., (Adv.)	Chicago, III.
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JSDNOTL
Naročite si devnik "Prosve-ta". List stane za cclo leto $3.00, pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova druitva. Deset članov(ie) je treba za novo drtiStvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndale Ava. Chicago, 111.
•r. W. C. Ohleodorf, M. D.
Zdravnik sa notranje bo lesni in ranocelnik.
Zdravniška preiskava brezplačna —- plačati je le zdravila. 1924 Blut Island A rt., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po I pol.; od 7 do 9 zvečer. Iz\en Chicaga j živeči bolniki naj pišejo slovensko.
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE Z V ANE "CLEABINO !
HOU1E". Kaj to pomeni sa ljudstvo, če Je banka pod nadzorstvom "Clearing Housa". j
Vse banke, ki imajo svežo s Chicago Clearing House, so podvržene strogemu nadzorovanju od uradnikov tega zavoda. Pregledovanje računov ia imetja se mora vrftiti najmanj enkrat na leto. Izvedenci natančno preiičejo stanje vsake banke. Vso gotovino preitejejo, pregledajo vse note, varičine, vknjižbe in druge vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. Oe najdejo izvedenci kake slabo ali dvomljive vrednostne listine, se te ne štejejo več ]fot imovina banke. Ako se je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. C'o banka drzno špekulira iu se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-skiruno, se mora takoj odstraniti in nadomestiti z boljšim. č'e vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti in pravice, ki jih vživajo banke, katere so združene v Clearing Houae.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing Houso ima alednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članica te zveze, že to dovolj jasen do-da ima dobro imovino, da jo njen kredit dober in da vodi svoj denarni piomet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi a tem Clearing Housom. Ako je ilo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmere. Ta
flearing House nadzorovalni načrt se > pokazal tako vspešen, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt.
* American Stat« Banka je v zvezi s
tem Clearing Housom, je pod njegovim adzorstvom in ima vse privilegijo te banke, kateri poda VBako leto pet popolnih računov.
American State Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih računov o stanju Banking Department* držav« Illinois.
Napravita NAftO banko sa VA&0 banko in Vaš denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite.
Vprašajte za seznam naših First Oold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in $500.00 zlatih hipotečnih bondor.
Naivečia «invanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna=
Blue Island Avenue, Chicago, IU.
Mi tiakamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljejcem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. N&ša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.	-:•
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
♦♦MMMtMt$$M$$M$MIM$M$$M»$$$$$$»$»$$MIMM
11 ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-
galije, uniforme, pečate in vse drugo
I obrnite sc na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mil lar d Avenue.
CHICAGO, ILL. ,
Cenike prejmete zastonj. ■:• Vse delo gaurufitirano.
♦e»eeMMo»ooo»eo»»e»»eeeeooes»eeaaae»o#M»oeoe*
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOlINSTOtVN, PA.
predsednik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE'
Wne Island Are., voffal T,notni* Is IS. ' •	' " ees te.
Zaupno zdravilo dela čudeže
Hkoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdclovatclja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povijanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vscbiuii izdelkov. .Branilo smo se dolgo zoper draginjo ua vseh številnih potrebščinah naSih, a novi vojni davek nam je spodbil Se zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti) ko^ moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče drnginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več pla čajo za nje.	(
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseli bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v ilodeu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec^in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornlh tvarih zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lekl so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdrsvilne grenke koreninice ter krasno ¿srečo rudef e vino. V zadevi .zabasanostl, neprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nvrvoznoati, navadne slsboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah. ki rade nadlegujejo ženske ob preme m bi žitjn ali rudarje in dnjge delavce, ko dela je in vdihavajo pliS, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. l>nbite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, sli revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev In drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje ¡»o kopanju nog. Dobite%je v vaeh lekarnah.	^	a
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je Izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; Istotako ra či*čenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. l>obi se v vseh lekarnah.	•
Najnovejše nagrade so dobila Trtnerjera zdravila na mednarodnih rassta-vah: Oold Medal San Franciaco 1916, Orand Pri*—Panama 191«.
JOSEPH TRINER
MANUFACTURING CMEMIST
, 1333-1343 South AahUndl Avc.	Chicago, III. <