floyiG *<# < rt j i 1® * 14trwi* !«r«a" *o vo 'ifito UETO IV. - H. 39 V KOČEVJU 19. SEPTEMBRA 1959 Cena 10 din MLADINSKE BRIGADE V VOJVODINI V Vojvodini bo 110 mladinskih brigad prostovoljno pomagalo obirati koruzo. Delo mladinskih brigad bodo vodili že ustanovljeni štabi pri okrajnih komitejih Ljudške mladine. Mladinske brigade bodo štele nad Naloge Socialistične zveze pri napredku kmetijske proizvodnje ter ustvarjanju socialističnih odnosov Na sobotnem razširjenem sestanku Občinskega odbora SZDL ob- dine z vasi ni samo v pričakovanju čine Kočevje, so razpravljali o nalogah Zveze pri razvoju socialistič- boljšega življenja v mestu, ampak 11-000 fantov in deklet. Njihova po nega sektorja kmetijstva v občini. Poleg članov občinskega odbora so je vzrok tudi zaostali način obde- mo5 bo spričo potrebe po čim hi-bili prisotni še predsedniki zadružnih svetov, kmetijski strokovnjaki lave, ki zahteva veliko telesnega na- trejši sprostitvi njiv za jesensko in drugi. Navzoč je bil tudi predsednik Okrajne zadružne zveze tov. pora in delo samo ni zanimivo. Za- setev zelo važna. S tem bo delno Nebec. Uvodni referat o stanju in razvoju socialističnega kmetijstva v nimivo je, da se navidezni odpor tudi urejeno vprašanje pomanjka-občini je podal Janez Mrhar. pri mehanizaciji razbledi v trenut- nJa sezonske delovne sile. ku, ko pride traktor, kosilnica ali USPEŠNE KUPČIJE Uvodoma je dejal, da je prav, da pridelkov za 179 milijonov dinar- drugo na vas, kajti rezultati stroj- NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU plenum SZ temeljito obdela kme- jev, kmetovalci pa samo za 48 mi- nega dela so močnejši, kljub še ta- Na letošnjem zagrebškem vele tijske probleme v občinh Povsem lijonov. Da ne omenimo da so zem- ko zaostalemu mišljenju zakotnega sejmu so sklenila doslej naša pod. to še po smernicah _IX. plenuma ljišča posestev na območjih nekda kmeta. .J.a c Glavnega odbora SZDL Jugoslavije, njih kočevskih vasi, zaradi oddalje- jetja s tujimi tvrdkami milijardne Predstavniki zadrug so dejali, da po^ie. Na primer celjska »Cinkarna« ki je bil meseca maja. Organizacije nosti še dokaj zapuščena. Kmetje njih delo bremeni papirna birokra- sklenila za nad 2 milijardi 800 ssra^yraas - ms ssjSsks šE • ♦•f-f'- ■ ' / sto .». sr ?V Na plenumu SZDL občine Kočevje so tudi razpravljali o melioraciji v Kolpski dolini. Tu ne bo toliko dela kot v dolini B strice, kjer si pomagajo tudi s stroji, kot vidimo na sliki. Kostelci ne bodite zadnji! dihKtVptebn0ebmnapoiož:j„!eŠ $?£ tSSE" “ "/zfklS^m pt “ V VlWki srt Si P asms benega sektorja in samo 13 tisoč de a kolikor rabijo, delavci pa iz- PredstaJv„ik KZ Kočevje je povedal je v zasebni lasti. Nad c ve tretjini u vc ‘J1. ra9°’ sa- nekaj zanimivih primerov, da imajo Na splošno vzeto je proizvodnja ritni pravilniki so bili na splošno preteklih letih so imeli na sindika- je gozdov, obdelovalnih je samo > e l lačni, drugi pa na primer na območju njihove za- v prvem polletju v kočevskih pod- dobro sestavljeni, kar se sedaj od- tu takih pritožb veliko. 16.736 ha in od tega 10.000 v druz- J " o je osnovna^ naloga druge nekmetje, to so taki, ki ni- jetjih narasla. Dvignili so se tudi raža v povečani proizvodnji in zato Delavci in uslužbenci Rezultati bodo vidni ob koncu leta beni posesti. nrftH na5‘m V utuyc iicmucijc, iv au varwi, x\i m- jtajm au av iuui idzu v puveuam prvizvuunji in za iv iveiavui m usiuzuenui SO mnogo nmizvMnia ^™el ljatvorn, . trzna majo svoje zemlje, več živine kot zaslužki. V primerjavi z lanskm le- tudi v večjih zaslužkih. Nov plačni bolj zadovoljni s sedanjim plačnim m nmiTti/vInio x_ , . x. im ovujc remije, v"v«, v Kw...vijuV1 Kjiiorxiii ic- iuui v veujm zasiuzKin. iNvv pitium uuij zauvvvijm s» atruanjnii piduuiu Jedro kmetijskeoa problema v ob- P°lzvoc'nja- Se nekaj številk: po- kmetje in da celo pitajo prašiče za tom, so letošnji prejemki zaposle- sistem pa ‘bo treba še naprej raz- sistemom kot pa so bil prej. Res so " " “ sta proda*‘ mIe._ in m!ečnih trg itd. Pri kmetih pa se vsak dan nih večji od 15 do 16 %. To pove- vijatl. Na dosedanjih izkušnjah, če- mogoče še tu in tam manjše ne- i to zvoaov za iuo milijonov, kmet- očitneje vidi, da zapuščajo zemlji- Čanje se kaže tudi v okrajnem prav so razmeroma tarifni pravil- pravilnosti pri nagrajevanju po delujeta posesti Kmetijsko gozdar- ie za ® milijonov, posestvi sta pro- gča, redijo manj živine in se sku- merilu. ...x ^ „Gla, nuL „,vulo sk° posestvo Kočevje in posestvo dali svinj za 34 milijonov, kmeto- §aj0 preživljati z drugimi dejavno- To nam dokazuje, da je nagraje- plačni sistem izpopolnjevati', tako novega plačnega sistema ne priza- niki kratek čas v veljavi, bo treba učinku dela, kar pa celotne stvari »Snežnik« v Kočevski Reki, dobro valci Pa za 10 milijonov itd. Po ko- stmj obdelana in dajejo velike donose, '‘čini pa sta prodali posestvi mleka Veliko slabša, ponekod tudi zapu- skoro. 4 milijonov litrov, kmetje pa ščena, pa so zemljišča kmetov. Pri- tisoč litrov. Povedati je seveda mer: posestvi imata samo dobrih treba, da so količine tržnih viškov 3 tisoč ha zemlje več od zasebni- od zasebnih kmetov vzete po pro-kov, pa sta lani prodali kmetijskih daji prek zadrug, vendar so v glavnem točne, ker odkup skoro v ce- vanje po učinku prišlo do izraza in da bo lahko tudi nekvalificirani de- dene. (Nadalj. na 2. strani) da je novi plačni sistem dober. Ta- lavec imel možnost zaslužiti toliko kot direktor ali še več. RAKETA NA MESEC Preteklo nedeljo je prvo zemelj-stil raketa s sovjetsko za. stavo, doseglo površino Meseca. Znanost in tehnika sta s tem doživela nov in velik uspeh. Odpirajo se novi vidiki za raziskovanje neznanega vesoljnega prostora. Posebno značilno je, da sovjetski uradni in znanstveni krogi ne poudarjajo toliko uspeha sovjetskih znanstvenikov, četudi bi bili v to upravičen, temveč uspeh znanstvenikov in znanosti vsega sveta, ^ajnovejši uspeh naj bi opozoril svet, kaj bi lahko dosegle združene moči vsega človeškega umu. Obenem je to tudi edina pravilna Pot, ki bi jo moral ubrati današnji svet, pot miroljubnega mednarodnega sodelovanja, ne oziraje se na državno in družbeno ureditev. Uspeh sovjetskih znanstvenikov so primerno pozdravili znanstveniki vsega sveta. Verjetno je kanil kot grenka kaplja med tiste kroge, ki ocenjujejo današnji položaj v svetu ozko skozi blokovska očala in se vesele le tega, kar je tesno povezano z vojaško tehniko ter orožjem za množično uničevanje človeštva. Sovjetski uspeh pa je znanstvenega značaja tujxfZ ,avoma prispeva tudi k politični akciji, ki jo vodi ta država. Dejstvo, da so v Sovjetski zvezi z uspehom izstrelili raketo, na Mesec, ki je ponesla tudi njihovo zastavo, povezujejo z obiskom Hruščeva v ZDA ne le sovjetski krogi, ampak tudi politiki v za-padnih državah. Med tem ko prvi ocenjujejo dogodek kot dokaz mednarodnega sodelovanja na znanstvenem področju in željo sovjetske vlade, da bi prav z obiskom svojega predsednika utrla vot širokemu sodelovanju z deželami Zahoda, so drugi deljenih mnenj. Za nekatere je to spet samo poseben manever s politično tendenco, ki naj bi bil tik pred visokim obiskom dokazal prednost sovjetske znanosti nad Zahodno. Za vSe, ki realistično ocenjujejo ta dogodek, pomeni sovjetski uspeh pomemben uspeh vsega člo-veštva. če to v Moskvi manj poudarjajo kot kdaj koli prej, je to Pozitiven pojav, ki le vreden posebnega poudarka. Ne bo dolgo, ko bo prva zemeljska posadka stopila na tla vsemirskih teles in prepričani smo, da bo Svet pozabljal na medseboj-spore in s tem tudi na možnosti novih vojn. loti opravijo zadruge. Tovariš Mrhar je obširno govoril še o delu posestev in načrtih za nadaljni razvoj, o čemer bomo še pisali. Obširno je analiziral še možnosti hitrejšega razvoja kmetijstva v zasebnem sektorju s sodelovanjem z zadrugami in kmetijskimi posestvi, o gradnji hlevov, melioraciji v Kolpski dolini, šolanju kmetijskih strokovnjakov, neposredni pomoči kmetijskim zadrugam in drugem. Zelo plodna je bila diskusija prisotnih. Podpredsednik OZZ Karel Mikulič je razpravljal o konkretnih ukrepih za razvoj kmetijstva z našega območja, o letošnjih uspehih obdelovanja v kooperaciji, o potrebnem zbiranju sredstev (akomulaciji) za povečano zmogljivost dela zadrug, kmetijskih obratov in o vzgoji kadrov. Poudaril je, da je zelo važna hitrejša mehanizacija kmetijstva. To ne samo zaradi cenejše in hitrejše obdelave zemljišč, temveč tudi da zadržimo mladino na vasi. Beg mla- Program proslav občinskega praznika Lašče Na predvečer 19. septembra bo zažiganje kresov. 19. septembra, ob 20. uri, bo v dvorani zadružnega doma v Laščah krstna predstava »Manevri«, dramsko delo domačina Jožeta Javorška. Igro bo uprizorilo KUD »Primož Trubar« iz Lašč. 20. septembra, ob 8. uri zjutraj, bo na Turjaku slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora Lašče. Po končani slavnostni seji se vključi občinski program v okrajni program, ki bo obsegal: Ob 9. uri odkritje spominskega obeležja v Smrečju pri Turjaku, kjer je črna roka 4. maja 1945 pobila več ljudi. Ob 10. uri velika proslava na Turjaku, združena z odkritjem grobnice in spomenika 120 padlim borcem na Turjaku. Po končani proslavi bo v Velikih Laščah, pri gradu na Turjaku in Taborski jami tovariško srečanje borcev in ostalih udeležencev proslavd. Udeležite se velikega partizanskega slavja v čim večjem številu. čfov.i tarifni pravilniki si praktično šele delajo tradicijo in bodo Rekli smo že, da se je nagraje- prišli do pravega izraza šele v dru-po učinku dobro obneslo, gi polovici leta. V mnogih nodjetjih so zabeležili večij dvig proiz- vanje Pravilno nagrajevanje sili delavca. da bo več in bolje proizvajal, ker vodnje po uveljavitvi novih tarifnih ve, da bo zato prejel tudi večje pravilnikov. Zato bomo lahko kon-prejemke. V vseh naših večjih pod- kretno govorili kje in kako je prišel jetjih je delo večji del akordirano, v posameznih podjetjih polno do tako na KGP, Rudniku, v »Teksti- izraza novi plačni sistem šele ob lani«, »Ključavničarstvu« itd. Da je koncu leta, ko bodo znani vsi po- datki o tem. Kljub temu, pa lahko že danes govorimo, da ima novi to, da imajo na Občinskem sindi- način nagrajevanje pozitivne last-kalnem svetu letos malo pritožb za- nosti in da so delavni ljudje zaradi nepravilnosti pri zaslužkih in dovoljni — več zaslužijo in več podobno. Lansko leto in v drugih proizvajajo. nagrajevanje po učinku boljše od prejšnjega sistema nam pove tudi Veselo partizansko srečanje na Lapin ja h • Največji dogodek leta je vseka- ne skupščine bo trajalo tri mesece, kor obisk predsednika sovjetske S člani ožjega odbora Varnostnega vlade Niki te Hruščeva v Združenih sveta za ugotavljanje dejanskega državah Amerike, kamor je prispel položaja v Laosu so prispeli v Vien- s svojim številnim spremstvom 15. tian, glavno mesto Laosa, V od- seotembra. S Hruščevim je tudi zu- boru so zastopani Japonska, Tuni- nanji minister SZ Gromiko. Pred- zija, Italija in Argentina. Kakor sednika sovjetske vlade in člane poročajo iz Laosa, je položaj v de- njegovega spremstva je sprejel želi povsod miren. Tako stanje tra- predsednik ZDA Eisenhower in rjaj- ja že več dni. višji ameriški funkcionar j- Potem # Indijski ministrski predsednik se sta oba poglavarja držav odšla na mudi na obisku v Afganistanu. Tam častno tribuno. Predsednik Eisenho- je na nekem sprejemu izjavil, da wer je imel pozdravni govor, v ka- je nepovezovanje z bloki ter voja- V jubilejnem letu ob 40-letnici njimi je bil tudi komisar te briga- Cankarjeva brigada, katere koman. terem je med drugim dejal, da je škimi zvezami politika, ki jo uve- ustanovitve KP Jugoslavije, pro- de, sedaj podpredsednik Zveze sin- dant je postal dr. Marijan Derma, prepričan, da se bo sovjetski pre- Ijavljata Afganistan in Indija, ter slavljamo in se spominjamo tudi dikatov Slovenije Jože Borštnar, stia, njegov namestnik Stanko Se- mier P° P°ti po ZDA prepričal, da eden izmed činiteljev, ki še tesneje dogodkov iz narodnoosvobodilne ljudski poslanec Živko Bernot, pod- mič-Daki, komisar Jože Ravbar in želi ameriško ljudstvo živeti v mi- povezuje obe deželi. borbe. Ena izmed takih lepih pro- predsednik OLO Janez Pirnat in več njegov namestnik Jože Borštnar. ru- Izrazil je tudi upanje, da bo O V glavnem mestu Brazilije, v slav, združena s prijetnim parti- višjih oficirjev. Brigada je bila sestavljena iz prejš- spoznal ameriški sistem in načela, Rio de Janeiro, je prišlo do po- zanskim srečanjem, je bila preteklo Na slavnostnem nrostoru je naj- njih bataljonov: kočevskega, do- P° katerih živi ameriško ljudstvo, manjkanja živil. Prehrambena kriza nedeljo v Lapanjah, vasici med prej. spregovoril nekdanji borec in lenjskega jn belokranjskega. k°ncu je izrekel sovjetskemu je tudi v ostalih velikih mestih. Mozljem in Lazami ob Kolpi. Tu oficir Cankarjeve brigade Jaka Lav- Ustanavljanje brigad je bilo iz- premieru iskreno dobrodošlico v Krizo rešuje vojno letalstvo, ki je je bila pred 17 leti ustanovljena riša iz Kočevske Reke. Dejal je: redno važno, ker so sovražniki po ZDA- v svojem odgovoru je Hru- doslej v Rio de Janerio in Sao III. slovenska udarna brigada Ivana »16. septembra 1942 je izdalo Glav- roški ofenzivi, ki je trajala vSe ščev med drugim dejal, da so pri- Paolo pripeljalo 50.000 vreč fižola, Cankarja. no poveljstvo slovenskih partizan- poletje tega leta, razglasili, da so speli z odprtimi srci in dobrimi ki je tu zelo pomembno živilo. Pre- V sončnem in toplem nedeljskem skih čet ukaz o formiranju udarnih partizani uničeni. Močne brigade, nameni. Sovjetsko ljudstvo želi ži- hrambe na kriza v velikih brazilskih dopoldnevu so se zbrali borci Can- brigad Matije Gubca in Ivana Can- takrat smo jih imeli štiri, pa so vati v miru in prijateljstvu z ame- mestih je nastala delno zaradi ne- karjeve brigade, aktivisti in drugi karja. 23. septembra istega leta pa celo prešle od prejšnjih diverzant- riškim ljudstvom. Na koncu svojega ugodnih vremenskih razmer na polž bližnjih in daljnih krajev. Med je bila na Lapinjah ustanovljena skih akcij v ofenzivne napade in govora je sovjetski premier dejal, sameznih kmetijskih področjih, še napadali tudi utrjepe postojanke. da bo srečen, da bo v Sovjetski bolj pa zaradi naglega naraščanja Triletna pot Cankarjeve brigade zvezi kmalu sprejel predsednika števila prebivalcev v mestih in in- je vodila v mnoge krvave in uspeš- ZDA Eisenhowerja. Na Washington- dustrijskih središčih, tako da za- ne boje po slovenskem in hrvaškem. skdl u,icah je bila velika množica ostalo veleposestniško kmetijstvo in Skozi neštete boje se je brigada ka- državljanov. Takoj prvi dan po pri- neurejen transport ne moreta kriti lila, iz njenih vrst so odhajali kadri kodu> °,b 20-30v uri. sta imela Eisen- potreb. za nove brigade. Tudi v letih svo- bower in Hruščev prve razgovore v # V Leningradu so solovili ledolo- bode so cankarjevci nadaljevali boj, Beb hiši. Sestanek dveh najvišiih mileč na atomski pogon »Lenin«, eni so ostali kot starešine v novi državnikov ZDA in SZ na am eri- Ledolomilec ima tri jedrske reak- armadi, drugi pa se na raznih de- štab tleh moramo samo pozdraviti, tor j e in lahko plove več let ne da lovnih mestih v gospodarstvu in To nam daje upanje, da se stvari le bi se ponovno oskrbel z gorivom, državni upravi bijejo za hitrejšo obračajo v korist miru in mirnega Trdijlo, da je najmočnejši ledolo rast naše domovine in boljšega živ- sožitja med narodi. mileč na svetu. Ijenja vseh nas. #15. septembra se je začelo v S V Beogradu je bila imenovana (Konec na 3. strani) New Yorku 14. zasedanje Generalne delegacija Zvezne komisije, ki bo __________________—_________________ skupščine OZN. Na zasedanju so- sodelovala na tretji konferenci Med- deljujejo delegacije iz 82 včlanje- narodne agencije za jedrsko energi- nih dežel. Zasedanju predseduje jo na Dunaju. VREME Nekako do 25. septembra se nam Spominsko obeležje v Lapinjah, kjer je bila ustanovljena Cankarjeva prvotno objavljeno. brigada je odkril narodni heroj Jože Borštnar OBVESTILO Večerna politična šola v Kočevju perujski predstavnik Viktor Andres bo začela s poukom 29. septembra Baleunde. Najvažnejši točki dnev- in ne 22. septembra kot je bilo nega reda na tem zasedanju sta, obeta lepo vreme, okrog 26. sept. kakor sodijo, razorožitev in alžir- pa padavine. Potem bo spet lepo Uprava šole sko vprašanje. Zasedanje General- vreme, sprva hladno. Borci, aktivisti in vsi drugi! V nedeljo vsi na proslavo na Turjak! Turjak, kraj velike zmage! Tuirjak je bila zavedna partizanska vas. V partizanih je bilo okrog 28 vaščanov, od tega jih je skoro polovico padlo v bojih s sovražnikom. Ljudje so pomagali partiza. Turjak, kraj spominov... Turjak, Turjak danes, v septembru 1959. hrane. Kakor se spominjam se je nom kolikor so pač premogle nji- grad mogočnjh grofov Auersper- V nebo kipe zidovi nekoč tako mo- začela borba v ponedeljek in je tra- hove revne domačije. Tako tudi poudaril, da je naše kmetijstvo del Tovariš Nebec, predsednik OZZ gov/j,. in končno Turjak pogibel gočnega gradu, zidovi, ki razpadajo jala nenehno do nedelje, ko so se med samo borbo. S ^ prešernovci, ki svetovnega kmetijstva, zato ne mo- Ljubljana je poudaril, da smo de- belogardistov in triumf partizanske in se drobe v prah in zemljo. Votlo beli predali. Zavladalo je Naloge SZDL pri razvoju kmelijslva (Nadaljevanje s 1. strani) čakovati, da bi sejali žito, imeli ko- Teoretično, a nazorno je o vlogi košjo farmo ipd., da bi zadovolje-kmetijstva govoril inž. Zorc, ki je vali potrebam Kočevja. veliko 50 izvojevali: veliko bitko, so si bili vojske. re iti svojo pot. Odločno je treba jansko v fazi kmetijske revolucije, udariti po primitivnem gospodarje- v kateri je neobhodno, da se staro Zunanjepolitični komentar =....1— BELA KNJIGA Navada je, da vlade posameznih držav priprav.jo posebne izdaje uradnih dokumentov — ki največkrat dobe naziv Bela knjiga — kadar hočejo o kakšnem posebno važnem in občutljivem vprašanju seznaniti domačo, pa tudi svetovno javnost. Te oblike se je to pot oprijela tudi indijska vlada, da bi opozorila svet na skupek problemov, ki so v živo zadeli njene odnošaje s sosednjo Kitajsko. Bela knjiga indijske vlade vsebuje vse note, spomenice in pisma, pa tudi sporazume, ki obravnavajo posamezna sporna vprašanja med obema deželama v obdobju zadnjih petih l(st. Problemi, ki jih obsegajo dokumenti, nanizani v 122 strani obsegajoči knjigi, pa hkrati razkrivajo, v čem je treba iskati vzroke za sedanjo napetdst med obema deželama, ki ju je vse do zdaj družilo iskreno prijateljstvo in tesno sodelovanje. Knjiga govori o obmejnih problpmih med Indijo in Kitajsko, o kitajskih zemljevid h, ki prikazujejo v kitajskih mejah mnoga obmejna indijska področja, o nedavnih nemirih v Tibetu in o raznih drugih medsebojnih vprašanjih, ki zadevajo postopke kitajskih oblasti nasproti indijsk m državljanom, in podobno. Mnogi problemi, ki so bili povod za sedanja nasprotja, niso nastali šele sedaj. Vlečejo se še iz časov, ko ni bilo niti današnje Indije niti Kitajske. Denimo vprašanje razmejitve. Sedanja meja poteka po tako imenovani Macmachonovi razmejitveni črti med staro Kitajsko in, takratno angleško kolonialno oblastjo v Indiii. Zaradi neoblju-denosti obmejnega področja meja niti ni bila nikdar na terenu kaj bolj natančno določena. O tem sta vladi Indije in LR Kitajske v zadnjih letih nekajkrat razpravljali. Nedavno pa so na Kitajskem kot pravi Bela knjiga, izšli zemljevidi, ki prikazujejo dele ind j-škega ozemlja v sestavi kitajske države. In prav v zadniem času pa so, kot poročajo, kitajski vojaki začeli s silo zasedati te posamezne dele. Prišlo je tudi do ob-mejn h incidentov. Kajpada, da je tako početje moralo negativno vplivati na indijsko-kiltajske odnošaje. Predsednik Nehru je v parlamentu imenoval tako početje agresivni postopki. Kako nezaželeno je prišlo do napetosti med obema deželama, priča že sctmo dejstvo, da je bila Indija v vrsti tistih dežel, ki so vedno in na vsakem mestu nesebično zagovarjale pravice LR Kitajske. Nihče se ni bolj vneto in dosledno zavzemal za sprejem Kitajske v ZN kot Indija. V vsej zgodovini se še nt zgodilo, da bi pokale puške na meji med Indijo in Kitajsko. Povsem razumljivo1 je, da obstajajo med državami taki ali drugačni nerešeni problemi. Vendar je pri tem bistveno, kako vlade posameznih držav gledajo nanje. Ali jih skušajo odpraviti s silo, ne upoštevajoč mnenje in težnje nasprotne strani, ali pa iščejo sporazumno, razsodno pot, da bi jih postopno odpravili. so odmevali koraki po puščobnem veselje. Turjak je bil vseskozi par- hitro prijatelji... gradu, po razdejanih sobanah in tizanlski in je dal za svobodo veliko 85-letno Katarino Gale, njen dom n ju in osnovni značaj kmetijstva lomi z novim. Pri vsaki kmetijski drugih številnih prostorih, ki so žrtev; skoro iz vsake hiše je padel je ob glavni cesti na Turjaku, sem mora biti tržna proizvodnja. Vse to zadrugi moramo ustanoviti centre služili grajskim gospodom. V gradu kdo v partizanih, ali pa je bil žrtev našel na bližnji njivi, ko je pobi- pa lahko reši samo kmetijski ka- — kmetijske ekonomije, ki bodo je- je vel hlad, še prav posebno pa iz fašističnega terorja. Zato smo se raj*a krompir. Živahna ženica in vsa der, za katerega ni važno, da je šte- mali zemljo v zakup ali jo odkupili okrogle grajske ječe, kamor so me- veselili zmage skupno s partizani, njena družina je bila čvrsto na tali v smrt uporne tlačane... s katerimi smo se zelo dobro ra_ strani^ narodnoosvobodilnega giba Okoli grajskega zidovja se vije zumelii.« nja. Zaradi sodelovanja s partizani vilen, ampak, da je sposoben in že- in h katerim se lahko priključijo ljan dela v kmetijstvu. kmetje s svojo zemljo, kadar jo ne Direktor KGP Nace Nagode je de- morejo več obdelovati. Ker je za bršljan, vse polno je teh ovijalk — Na drugi strani ceste je hišica, j ° belogardisti leta 1944 aretirali jal, da je v mnogih, še predvsem naše kraje najbolj primerna živi- na dvorišču gradu, pa tudi med zi- kjer stanuje 61-letna Ivana Gale, int skupno^ z ^možem^ sedem dni za dovji čaiste trava, osat in drugi ple- pri delavcih v rudniku, ukoreninjena noreja, bodo pri vseh teh centrih ki jo vsi poznajo pod imenom Jo- prli v Laščah- Spominja se, da, je misel, da je zemlja, ki jo opravlja pričeli z gradnjo hlevov, največkrat hana. V kuhinji se je dim svobodno bil° ,v tistlih dneh, ko so partizani posestvo, nekaka »vaška skupnost« odprtega tipa. Poenostavili bodo levil po lesenem stropu. »Sama sem tolkli bele na gradu zelo »vroče«, jn da si jo ima pravico lastiti itd. tos tudi pogodbe za kooperacijo. ___... ___________ . .. ____ _______ostala,« mi je potožila, »trije si- zat.° pa j®, bilo veselje nad zmago Posestvo res daje zemljo v vsako- Kmetje bodo plačevali akomulacijo je ostala le senca lepote nekdanjih novi so že pri kruhu, četrti, nai- toliko večje. Veselje pa bi bilo še letni zakup, toda v bodoče bo to lahko v naturi in to v naprej dol o. fresk, ostalo ljudje... vel... V lutrovski kapeli te začudeno zro oči svetnikov... škoda le, da so uničili čas in mlajši, pa še študira... Mož, je bil ve®ie’ ®e ne bi bilo ranjenih bor- storilo samo takrat, kadar jo sami čeni količini: n. pr. toliko in toliko cestar, je pred leti Umrl. Za njim ce^ • ne bodo mogli obdelati. Po vaseh pšenice, krompirja, sena, odvisno od Naša reportaža — Naša reportaža Septembrsko sonce je toplo grelo je veliko raznega sadja in niso red- površine, ki jo obdelujejo v koope-zemljo. Na Turjaku, na kraju, kjer ki, ki ga brez vprašanja ali plačila raciji. bodo v nedeljo odkrili spomenik obirajo. Kadar zmanjka tega ali one- Okrajni načrt za kmetijstvo pred-padh-m junakom, so hiteli z zadnji- ga pridelka, pa se sliši, češ tako videva skokovit napredek pri raz- Pravo nasprotje mrkega gradu je dobivam nekaj pokojnine. To pane roriščf veTlke^aSzaLke^prosla^e' kremo Sjc'^^™ Modern o‘po"- mora ustvS^odwsk^pMrUje9^ sPeSrDfSšWh hribih v" zavet' SS « tako iL E7e « ’ 'T z9°“ski ^jak. sestvo se lahko uspešno ukvarja Sekretar OMin^S kom&ZKS sejane po okoliških hribih v zavet- otro i pa taKo ave drugje. ,..« 20. septembra te bom spet obl- samo s specializirano proizvodnjo, je podčrtal da ie načelo občine da ju sadovnjakov....................... »Kako ste pa vi doživljali napad skal...!« kočevsko posestvo na primer samo L rozvijajo tiste panoge ki imajo K. Oražem z živinorejo; zato ne moremo pri- tu surovino, naravne pogoje in tradicijo (kmetijstvo, gozdarstvo inru- r\Zi£±TT/-*-rii »-»/-» 'PurisvLr darstvo). Ker je pretežni del kme- IxUvy V lid i UTjaK tijske proizvodnje v socialističnih rokah, kar ni v drugih občinah, se Kakor iz drugih naših krajev, se sindikalnega sveta Rudi Orel. Po tu pojavljajo tudi povsem novi pro- r> +11/1 i irr n — .. J„i„ __s ? • i •• _s _ i _ XI_ 1_1_: « . .* Ko sem zapuščal grad, mi je oko na grad in boje zanj?« nehote poiskalo bližnji grič, kjer je »Tik pred začetkom bojev za bila v dneh znamenite bitke za Tur- grad, bilo je na sredo, je naša drti-jak naša četa, ko so drdrali mitra- zini ca, razen najstarejšega, ki je ljezi, razletavale dumudumke, gr- šel v gornji del Turjaka, umaknila meli topovi, takrat, ko je bil zrak v dolino pod grad v vasico Četež. T?.lniJ°KUo S lU Sm° 56 stiskali Pfl dni in ni- bo tudi iz kočevske občine" udele- podjetjih vodijo akcijo za udeležbo blemi," ki jih je treba reševati na J he 1945 ' P ' v=v!0r- 58 "l09 1 9anl*K y°~ žil° nedeljske proslave okrog 1000 na proslavo na Turjaku sindikalne izviren način. Toliko večja in odgo- september 1943... kalo je pa tako, da smo živel, v ljudi. podružnice. V ostalih večjih krajih, vornejša je tudi nal<5a političnih Turjak kraj spominov, kraj zrna- večnem strahu, kdaj pride smrt po J Organizacijo za udeležbo na Tur- ako v Fari Osi n ci Banja lok ' organizacij in še posebno Socialise partizanskega orožja - grad in nas. Takoj ko so se beli predali in jak vodi Socialistična zveza s pri- Predgradu, organizira o in vodijo stične zveze, da bo na teh temetiih - k^ko^rjfizpremenito odVti- domovT stre,jatl’ smo se vrnili pravijalnim^ odborom. Predsednik priprave za udeležbo na Turjaku znala pravilno ustvarjati tudi nove stih velikih dni... od 19. septembra 1943? V Velikih Laščah so mi sivetovali, naj se obrnem na Turjaku na Hočevarjevo mamo. Ta partizanska žena bo vedela najbolj povedati, kako so preživeli borbo za turjaški grad prebivalci Turjaka. Hočevarjevo hišo sem kmalu našel; ker pa matere takrat še ni bilo doma, sem se napotil v grad. Ko sem se vrnil, sem jo našel pri nripravljanju kosila. Pogovor je hitro stekel. Marija Hočevar, ki ima sedaj 66 let, je pripovedovala... »V gradu so bili tudi še ortd septembrom 1943 Italijani in beli. Komandant belih je bil Tomažnik iz Malega Ločnika. Eh, hudo je bilo tega odbora je tajnik Občinskega organizacije SZDL. Njihova naloga socialistične odnose. je tudi, da, uredijo s tamkajšnjimi Ob koncu so se pogovorili še a kmetijskimi zadrugami prevoz lju- organizacijskih vprašanjih, letnih di na proslavo. Tudi iz Kočevske zborih osnovnih organizacij in vcr Keke se bo udeležilo proslave večje litvah v odbore ZS, ki bodo v za-stevilo ljudi. Za organizacijo ude- četku prihodnjega leta, združitvi PnrOZa ljudi in drugo vodijo manjših organizacij in o drugem-skrb SZDL in sindikalna podružni- [yjc ca skupno z upravo »Snežnika«. Nedeljsko slavje na Turjaku bo -------------------------------------- veliko doživetje za vsakega udeleženca, zato se udeležimo proslave v čim večjem številu. Z udeležbo Mogočni turjaški grad med napad om 1943 Johana je tudi pripovedovala, kar Polletni PROSTOVOLJNO DELO V teh dneh so začeli v Kočevju prostovoljnim delom pri ureje-bomo združili koristno s prijetnim, vanju in izgradnji mesta. Prosto-Kraji kot so Turjak, Rašica, Velike voljno delo sta organizirala in vo-Lašče in druge vasi v laški občini, dita SZDL in Ljudska mladina Koso tudi zanimive turistične točke, čevje. Več o tem bomo poročali v ki si jih je vredno ogledati. prihodnji številki. plan ni v celoti izpolnjen! tiste dni za nas, partizanske ljudi, ko so živeli v strahu pred Italijani Hišo so nam Italijani zažgali že 1. in belimi, kako so nekoč v gradu 1942... Kapitulacija Italije me_ je pretepli belogardisti njenega naj- zatekla v zaporu v Škocjanu. Šele starejšega sina, takrat je imel }ca- dva dni po kapitulaciji so me beli kih 12 let, češ da služi'partizanom Najdaljša in najbolj živahna raz- plan. Pri tem pa niso pomislili, če vočasno načrtov in ne moreio za- izpuStili. V partizanih sem amela itd. Spominja se tudi, da šo beli prava na seji obeh zborov ObLO bodo ta plan lahko tudi realizirali, posliti vse delovne sile Seda i na- s^yasss vS ?sls srtere r-srsss.*.^Jrona s plavogardisti na Golem ...« so tudi svoje zastave. Vse to pa, ganizacij za prvo pollptje 1959. leta. jetij ni doseglo plana. Tudi nepavšalirana obrt je dose- Med pripovedovanjem je z veščo jim ni pomagalo, da bitke ne bi iz- Pri sestavljanju tarifnih pravilni- »Tekstilana« je dosegla polletni gla proizvodni plan in to 554' 7šem roko trebila solato, pri tem pa ji gubili. . . Beli so jim pred bojem kov spomladi so v nekaterih pod- plan 39 %. Polletni plan realiza- spadajo Ključavničarstvo, Mesnina je pogled večkrat ušel proti gradu, pokradli vse, kar se jim je zdelo jetjih, da bi si zagotovili višje oseb- cije celotnega dohodka niso dosegli in Mesar Kočevje) trgovine pa so Bil je lep jesenski dan in vsa po- uporabno, pri tem pa so še grozili, ne prejemke, dvignili proizvodni zaradi okvare na parnem kotlu, š dosegle- »Tobak« 50 63 % »Promet« V nedeljo proslava na Turjaku krajina se je kopala v soncu. Prav tako vreme je bilo v tistih dneh septembra 1943, takrat, ko se je tu bil boj na življenje in smrt. »Kje pa ste bili, ko so tukaj di- v teh dneh so imeli na Turjaku cije! Organizirajte čim večje šte-vjali boji?« in v Laščah veliko dela. Priprav- vilo svojih članov, da bodo šli na »Takrat sem stanovala v gornjem ljali so se in pripravili vse potreb- veliko proslavo ob obletnici zmage niso dosegla še sledeča podjetja z ga komiteja ZK Boris^Mikoš' Med delu Turjaka, pri cesti. V tistih no, da bo nedeljska proslava na partizanske vojske nad belogardi- rednim obračunom: LIO-KGP Ko- drugim je dejal: »Letos v prvem dneh so se vsi vaščani preSelili v Turjaku čim lepše uspela. Posebno sti v turjaškem gradu 19. septem- čevje 44 %, »Kočevski tisk« 46 %, polletju smo dosegli približno enak ta del Turjaka. Tu smo bili vsaj lepo bo na Turjaku, kjer bo osred- bra 1943. Letošnja proslava na Tur- »Zidar« 32 %«, »Elektro« 40 %>l, KZ finančni efekt kot lani v istem ob- kolikor toliko varni pred izstrelki nja proslava. Za udeležence prosla- jaku bo v okrajnem merilu, zato Kočevje 49 %, KZ Banja Loka 47 % dobju. Zavedati pa se moramo, da iz ene in druge strani.« ve bo lepo preskrbljeno z jedačo 20. septembra vsi na Turjak. in Poslovna zveza za kmetijstvo in so letošnji plani precej višji od lan- gozdarstvo 31,50 /o. KGP Ko_ s kih in Hm,nom nniioHu hn troha Produkcija zmanjšala približno 52 in Trgopromet 49,87%. a 34.000 m- tkanin. Zaradi zmanj- Polletni proizvodni plan so dosegle sanja produkcije je bil tudi celotni tm kmetijske zadruge razen ^ dohodek manjši za 47 milijonov in na začetku omenjenih. po!; „ , V razpravi o polletni realizaciji Polletni plan celotnega dohodka je sodeloval tudi sekretar občinske- »Ali se spominjate, kako je bilo in P>Jado. v gradu pred začetkom borbe?« Računajo, da se bo proslave ob- »Po kapitulaciji Italije se je na- črnskega praznika 20. septembra na teplo v grad veliko belogardistov Turjaku udeležilo veliko ljudi, ta-iz raznih krajev. Nekaj jih je bilo ko iz Ljubljane 5000, Kočevja 1000, »krim« v a iminr ii- gozdarstvo oj.,ou /o. kup Ko. s ki h in v drugem polletju bo treba »KRIM« NAPREDUJE cevje je za kmetijstvo in gozdar- nadoknaditi zamujeno. Da bo proiz- Trgovsko podjetje »Krim« v Veli- stvo doseglo polletno realizacijo z vodni plan dosežen, moramo do kih Laščah uspešno gospodari. To letjem lanskega leta pa je bil ce- konca leta ustvariti približno 700 iz razum mojo. j_____________ j____j-.™______________j________ se je pokazalo tudi pri realizaciji 39,67 %, v primerjavi s prvim pol- milijonov dohodka... Napaka je celo iz Metlike. V grad so prihajali približno toliko tudi iz ribniške in polletnega plana. Od predvidenih lotm dohodek za kmetijstvo dose- bila napravljena že pri sestavljanju veselo razpoloženi. Mislili so, da so sodraške občine. V velikem številu 100 milijonov dinarjev prometa v zen s 121 %, za gozdarstvo pa 108 planov, ker smo jih sestavljali pre- na vartiem Med pravimi belogar- bodo prišli bližnji Dobrepolje!, pred- celem letu, so v prvem polletju odstotkov. Ker se kmetijski proiz- več optimistično...« bilo tudi nekaj prisilno vsem pa občani Lašč. realizirali 50,700.000 din, ali več rodi v pretežni večini realizirajo ‘Imenovana je bila posebna ko- disti je mobiliziranih mož in fantov. S seboj so pripeljali veliko orožja in Začetek in konec bele garde 19. septembra 1943, so partizanske edinice uničile veliko belogar- Organizacije Zveze borcev, Socia- kakor 50 odstotkov. Zasluga zato šele v drugem polletju, se vidi, da misija, ki Se bo pogovorila z vod-listične zveze, mladinske organiza- gre celotnemu kolektivu. bo Plan za letos presežen. stvi podjetij, posebno tistih ki ni- Tudi nekatera gostinska podjetja so dosegla plana. Vsako podjetje ---------------------------— P1S0 v prvih šestih mesecih dosegla se bo moralo takoj izjasniti, če cisti dohodek v taki visimi, kakor bodo do konca leta lahko popra-zažigali vasi, streljali civilno pre- Ajdovcu, na Primskovem in drugje. 50 znašali osebni prejemki zaposle- vili zamujeno ali ne. Pri tem delu bivalstvo in več tisoč ljudi odpe- Be.ga je Italijanom v glavnem slu- nih- To tolmačijo z zmanjšanjem bo morala nuditi veliko pomoč tudi ljali v internacijo, v glavnem po žila za obveščevalno službo, za v o- prometa v gostinstvu (»Pri jami« Zveza komunistov. i-suy-tsarsssksl*fssrtsrszx■■š■ iz9°”*^ mum'1) ,T it«,»a.- trti JX5. IV- predsednika OLO Janeza Pirnata: distično postojanko na Turjaku. S sporazum z II. armadnim ‘“".h"'' nov organizjirali 1942. leta Vaške postojanke, v glavnem v bližini ita- lodvoru« v Stari cerkvi). nealižacija pl TA&St^STk'ISS: EiSrS&ZFSSZ*«* * IKStST'* 8049 ** ,k J ^ holnnarHi- = nrrvti nflrtizanOm. WKtOr 1UIA JJ.. Vil. v Begunjdll picvcj gostišče »Pri ko- »Kolikor mi je znano, je polletna nealibiaci'ja plana v vsej Sloveniji . . „ so ga ponekod , v prvem polletju znašal 926,124.000 dosegli celo 56 odstotno. Čudno se Po padcu Mussolinija je vodstvo dinarjev, s čimer je bil letni pro- mi zdi, zakaj v Kočevju tako. ObLO janski kapitulaciji so se belogardi- italijansko vojsko proti partizanom. Cerknid_ Anton Hren 14 VIII. ........... JC - - -.....-.......... r- M --------------. ------- v sti preimenovali v domobrance m Prva oborožena četa Be-ga, vodi- ng Blokah) Franc Presetnik 12 VIII. Be-ga računalo na poraz Italije, izvodm plan dosežen 46,82 % ali v bi moral že takoj od začetka »-so postali redna vojska nacistične la sta j0 poročnik Milan Krajnc in y Starem trgUj j0že Pravhar 9. IX. Predvidevali so, da bodo »Ljubtjan- Primeri z lanskim prvim polletjem diti točno evidenco o izpolnjevanju Nemčije. kapetan Dobrivoje Vasiljevič, je bila y Lx>škem potoku, Anton Merkun sko pokrajino« zasedli Nemci, ka- 51 %. Proizvodni plan za celo leto plana in v kritičnih primerih pra- Začetek Be-ga sega v leto 1941. ustanovljena od 10. do 17. rnaja ^ v Dobrepolju, dekan Karel kor tudi, da bodo zavezniki izvršili Je milijarda 978,250.000 din. ('Rud- vočasno intervenirati. Družbeni pl^ Fašistično nastrojen ban Marko Na,- 1942 na Urhu pri Ljubljani. Odšla Qnj(jl0vec 5. x. v Žužemberku itd. invazijo v Istro. Narodnoosvobo- n,ik Kočevje je r.ea^j.r^. Pan s smo vsi sprejeli in potrdili, torej tlačen je 6. IV. 1941 ustanovil Na- je kot prvi cetniski odred na svo- faradi prisilne mobilizacije ie bilo dilna vojska Slovenije je ob kapi- 54,34 °/o ali 431,614.000 dins »Tek- predstavlja zakon. In kršitev zako* rodni svet, ki so ga sestavljali bodno partizansko ozemlje na Do- y decembru 1942 v 71 utrjenih opo- tulaciji Italije ob pomoči vsega na- stilana« je d°;se9,a Zcn, 40„ ’ L,°" na J® kazniva...« predstavniki buržoaznih strank. Na- Icnjsko. Imela je nalogo, da s po- - 4544 belogardistov. Voj a- roda razorožila italijanske divizije KGP 44 % ali 1 ; tls°® ^in in Ax/ntat tvt stou-t n T . rodni svet 1e sabotiral obrambo močjo klera izvrši široko mobilize- hp,onardistov ie bila v Slovenili in izvršila snlošno mo- Kočevski tisk 46 %, s 15,748.000 PORAVNALNI SVET V LAŠčA* rodni svet je sabotiral Jugoslavije pred sovražniki. S svojim izdajalskim početjem je padal Natlačen vse globlje. Tesno je so- cijo. Po neuspehih v Suhi krajini 5k' "e4"”‘ 1= ““ K"0J; od planiranih 34 Poravnalni svet v Velikih Lašča*1 in drugod, ln udarcih, ki so jim Z'’,I^a^^nag0 daIi Legiji smrti in v Grčaricah in do 19. sept. likvidi- »Avto« ^Kočevje je lansko leto so ustanovili pred dvemi meseci- a—d-. -- v- - n- zadali partizani, so se preme- vaški^Ttražr ime“ MVAC (Protiko- rala postojanke Be-ga v Žužember- zabeležil 505 milijonov 52 tisoč din Že v tem kratkem času delovanj® deloval; z znanim izdajalcem slo- stili v Št. Jošt pri Novem mestu, munistična milica)- v oktobru 1942 ku, Stični, Blokah, Pudobu, Begu- celotnega dohodka, plan za letos se je poravnalni svet dokazal nujno® pens*,, narod. — Rohm,- j-- 3S SESS S^.2WSS,a‘ postojanka Suhor pri Metliki, kar Propad Be-ga je bil zapečaten v ali 42 %, »Zidar« 32 % ali 150 mi- ko rešile doma, brez sodišča m je imelo za posledico, da so' pre- zmagovitem boju na Turjaku 19. IX. lijonov 200 tisoč. »Zidar« bo tudi miren način brez dragih odvet strašeni belogardisti sami nanustili 1943, ko je padlo v roke partiza- težko dosegel letni plan. V veliki kov in drugih. Kljub temu, da meri je temu krivo tudi to, ker od kon o poravnalnih svetih še ni sp v letu 1941 posebno polvojaško J® umaknil . , organizacijo, ki so jo imenovali stv0 Italijanov in pr sinvrnska ieoiia Tei so se pridru Legijo smrti. Legija smrti je sode-S fe^ druge 'protiljudske in fz"a- lovala tudi v italijanski ofenzivi na jalske organizacije za borbo proti Dolenjskem in pod pretnjo smrti m partizanom. Vse te grupe hi orga. internacije mobilizirala ljudi v svo- nizacije je slovenski narod, ki je Je enote- , 4 , bil združen v Osvobodilni fronti, V znani roški ofenzivi so Italijani so likvidirali tudi postojanko v 9 oporišč pod. Gorjanci. Partizani nom okrog 700 belogardistov. Projektivnega biroja ne dobi pra- jet, se ti že uveljavljajo. oioioBCDioeoioioioioioioeoecDioBoioioeGioeoioio o 2 o 2 ■ 0 m o ■ o ■ o e o m o m o m o m o m o e 0 , e o « o ■ o ' ■ o m o e o o Delo kočevskih tabornikov se je začelo K občinskemu prazniku Lašč in 40 lelnlcl Komunistične partije Jugoslavije, pošiljajo borbene pozdrave vsem delovnim ljudem laške občine Občinski ljudski odbor Lašče 0 ■ o o ■ o ■ o o o M o ■ o ■ o m o Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB NOV Občinski komite LMS Občinski sindikalni svet Občinski odbor RK Občinska gasilska zveza * Kmetijska zadruga Velike Lašče Kmetijska zadruga Turjak Kmetijska zadruga Rob Kmetijska zadruga Karlovica Kmetijska zadruga Gregor Zdravstvena postaja Velike Lašče Trg. proizv. podj. »Domači izdelki« Velike Lašče Trgovsko podjetje »Krim« Velike Lašče Knjigovodski center Velike Lašče 0 ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ n Kakor v vsaki množični organizaciji, je tudi v naši zamrlo delo v poletju, čeprav se to ne bi smelo zgoditi. Naše delo bi moralo biti ravno v tem letnem času najmočnejše. Taborenja in pohodi bi morali biti izraz našega dela tekom celega leta. Letos smo priredili le pohod GS po Julijskih Alpah, taborenja pa zaradi prepoznega prejemka dotacije SZDL, nismo mogli organizirati. Tega zastoja v poletju se mi prav dobro zavedamo, zato smo takoj v začetku šolskega leta začeli z delom. Ustanovili smo četo Rogovcev na šoli J. Šeška, v kratkem pa bodo podobne čete ustanovljene na šoli M. Bračiča in v Vajenskem domu. V nedeljo so bili taborniki čete Rogovcev in kluba Meteor prvič v letošnjem šolskem letu na izletu. Smer izleta je bil pragozd pri Eleo-norovi jami. Marsikoga so navdušila debela drevesa, posebno pa smreka, ki jo je komaj objelo pet tabornikov. Po ogledu pragozda, smo vadili signalizacijo s pomočjo Morze- CDioeoBonoionononcDionononoioionoionondononcDicD KOLEDAR Sobota, 19. septembra — Vitodrag Nedelja, 20. septembra — Brane Ponedeljek, 21. septembra — Matej Torek, 22. septembra — Mavricij Sreda, 23. septembra — Slavojka četrtek, 24. septembra — Nadja Petek, 25. septembra — Uroš GIBANJE PREBIVALSTVA VELIKE LAŠČE Poročila sta se: Šega Josip, kmetovalec iz Goriče vasi pri Ribnici, star 49 let in Dednikar Marija, kmetova Uka iz Male Slevice 8, stara 37 let. Umrla sta: Brovins ki Marija, roj. Zakrajšek, osebna upokojenka iz Podstrmca, stara 71 let in Marolt Janez), kmetovalec iz MaršičeV 2, star 75 let. Rodila dinja iz Antona. DOLENJA VAS je Gnidica Nežka, gospo-Dolenje vasi 76 — dečka KOČEVJE Ploročila sta se: Ahac Frančišek, strojnik iz Kočevja, Rudniško naselje, star 22 let in Turk Ružiča, zobotehnica iz Šalke vasi 14, stara 20 let. PONIKVE: 24. septembra ameriški film »Tujec je poklical«. LOŠKI POTOK: 20. septembra jugoslovanski film »Svojega telesa gospodar«; 27. septembra nemški film »Strup v živalskem vrtu«. OSILNICA: 20. septembra ameriški film »Proti pričam«; 27. sept. italijanski film »Kruh, ljubezen in fantazija«. PREDGRAD: 19. in 20. septembra češki barvni film »Jan Hus«; 26. in 27. septembra ameriški film »Ljudje iz Arana«. KOČEVSKA REKA: 19. in 20. sept. ameriški barvni film »Vzhodno od raja«; 23. septembra italijanski film »Njihove zablode«; 26. in 27. septembra češki barvni film »Dobri vojak Švejk«. BROD NA KOLPI: 19, in 20. sept. barvni film »San Antonio«; 26. in 27. septembra film »Steklena pajčevina«. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto, 19. septembra od 7. do 12. ure in od 16. do 18. ure trgovina »Potrošnik«, Reška cesta. V soboto, 26. sept., ob istem času, ima dežurno r *»•» slu,žbo trgovina svobode. »Preskrba«, Trg prva 2500 din, druga 2000 din, tretja 1500 din in četrta 1000 din. ; Ostale slike bo društvo po lastnem preudarku odkupilo po tržni ceni din 100 za komad. Z odkupom preide na društvo tudi avtorsko pravo. Prednost imajo pri tem natečaju člani Fotokluba Kočevje, kjer dobijo interesenti tudi ,vsa ostala podrobnejša navodila. OBJAVA Turistično-oleoševalno društvo Kočevje razpisuje v sporazumu z ObLO Kočevje »TEDEN ČISTOČE« v času od 26. septembra do zaključno 2. oktobra 1959. Vabimo zaradi tega vse upravitelje javnih zgradb in drugih zgradb, kakor tudi hišne svete in zasebnike, da v tem času očistijo nesnage in druge navlake vse prostore v okolici zgradb, ki jih upravljajo oz. posedujejo. Čiščenje naj bo z ozirom na bližajoči se občinski praznik, temeljito. Odbor KINO JADRAN, Kočevje: od 18. do 20. septembra ameriški barvni cine-mašeopski film »Sedem nevest za sedem bratov«; 23. in 24. sept. italijanski film »Čutnost«; od 25. do 27. septembra ameriški barv. cinemasc. film »Poslednji lov«. SVOBODA, Rudnik: od 18. do 20. sept. italijanski film »Žena dneva« in sovjetski film »Človek se je rodil«; 26. in 27. septembra mehiški film »Zadnja želja«. RIBNICA: 19. in 20. sept. nemški barvni film »Ni prostora za divje živali«; 26. in 27. sept. francoski film »Zakon je zakon«. SODRAŽICA: 19. in 20. septembra amer. barvni film »Rihard Levjesrčni«; 26. in 27. septembra ju-9oslov, film »V soboto zvečer«. Velike lašče: 19. in 20. sept. sovjetski barvni film »Novoletni ČESTITKA Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« ata m P°la\n,ar^evi,’ H°če- Ljubfjanska cesta 14a, telefon 3-89. ' in Naročnina je din 400.— varjevi, posebno pa Mira, Cveto Peter. RAZPIS Turistično-olepševalno društvo v Kočevju razpisuje natečaj za fotoposnetke mesta Kočevje z ožjo okolico s posameznimi predeli, nadalje iplaniinska koča in kraške jnme na Stojni, dolina Kolpe in turistična koča v Kostelu. Ker bodo slike turistično-prtooa-gandnega značaja, morajo biti zajeti poleg pokrajinske lepote tudi zgodovinski spomeniki in spomeniki iz NOB ter eventualne zgradbe muzejske vrednosti itd. , polletna din 200.— in je plačljiva v naprej. Za inozemstvo je din 800.— oz. 2,5 ameriškega dolarja. Tekoči račun 600-713 1-265 pri KB, podružnica za Kočevje. -Poštnina plačana v aotovinj. STARS1 V kočevski občini so oktobra cepili predšolske otroke proti oslovskemu kašlju, zato nemudoma prijavite Vašega otroka pristojnemu odborniku Rdečega križa. Cepljenje bo prostovoljno, del stroškov za cepivo bodo krili starši sami. Cepljenje se bo vršilo le, če bo dovolj prijav. Cepili bomo trikrat v presledkih po en mesec. Otrok, rojenih v 1. 1958 ni treba prijavljati, ker bodo dobili ponve za redno cepljenje s trivakcino (cepivom) proti daviti, tetanusu in oslovskemu kašlju. Ker do danes še nimamo uspešnega zdravila proti oslovskemu kašlju, svetujemo vsakomur, ki ima majhne otroke, ki še niso preboleli oslovskega kašlja, da jih pripeljejo na cepišče na dan, ki bo za to določen in objavljen v »Novicah«. Edino popolno zaščitno cepljenje bo Vašega otroka obvarovalo tega hudega obolenja. Dispanzer za otroke v Kočevju Razpis Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Kočevje razpisuje na podlagi 164. člena zakona o javnih uslužbencih (Ur. list FLRJ št. 53/57) sledeči delovni mesti: 1. REFERENTA za stanovanjske zadeve pri ObLO Kočevje Pogoj: srednjestrokovna izobrazba ali nižja z daljšo prakso — zaželjen gradbeni tehnik 2. mesto PAZNIKA pri Komunalnem podjetju »Komunala« Kočevje Pogoj: veselje in smisel za urejevanje in čuvanje parkov ter drugih komunalnih naprav Pismene in pravilno kolkovane prošnje je vložiti pri ObLO Kočevje najkasneje do 30. septembra 1959 Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Kočevje RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja pri Poslovni zvezi za gozdarstvo in kmetijstvo Kočevje razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE v tajništvu Zveze Pogoji: Srednja strokovna izobrazba ali popolna nižja šola z nekaj letno prakso in obvladanjem strojepisja Pismene nekolkovane ponudbe z opisom dosedanjega službovanja je predložiti tajništvu Zveze do 30. IX. 1959. — Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru Iščemo delovno silo Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Rudniku rjavega premoga Kočevje išče VEČJE ŠTEVILO MLAJŠE DELOVNE SILE Samsko stanovanje zagotovljeno, hrana v rudniški menzi. Interesenti naj se osebno zglasijo na upravi Rudnika Kočevje PEKARNA in SLAŠČIČARNA KOČEVJE sprejme v učenje 3 vajence za pekarsko obrt in sicer: 2 VAJENCA v obratu Kočevje 1 VAJENCA v obratu Sodražica Pogoji: dovršenih 6 razredov osnovne šole. — Stanovanje in hrana v Kočevju preskrbljeno. — Pismene ali osebne prijave na upravi Pekarna in slaščičarna Kočevje, Ljubljanska ulica 5. Interesenti naj predlože Turistič. Ples«; 26. in 27. septembra angl. no-olepševalnemu društvu v Kočev-barvni film »Semenj želja«. ju, ulica Josipa Šeška do 10 slik, DOBREPOLJE: 19. in 20. septembra najkasneje do 30. septembra ,1959. angleški film »Modri pajčolan«; Slike naj bodo v izmeri 9/12 brez 23. septembra ameriški film »Tu- roba. Štiri slike, ki jih bo izbrala jec je poklical«; 26. in 27. sept. žirija, bodo nagrajene, ameriški barvni film »Napadalci«. Nagrade bodo: RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Kočevje razpisuje mesto upravnika pri obrtnem podjetju »KLEPARSTVO« Kočevje Pogoji: visokokvalificiran delavec kleparske stroke z večletno prakso v vodenju kleparskega podjetja ali obrti Pismene ponudbe z življenjepisom predložite v 15 dneh po objavi tega razpisa Občinskemu ljudskemu odboru Kočevje Komisija za razpis mest direktorjev £2« ime h jevih znakov. Taborniki, ki so v glavnem opravili prvi izpit, so v dvorani Eleonorine jame obljubili, da bodo dobri taborniki in s tem dobri člani socialistične domovine Jugoslavije in s to obljubo postali pravi taborniki, ki smejo po pravici nositi svoje taborniško ime. Vse tabornike pa je navdušila lepota same Eleonorine jame, ki je bila nekoč najlepša na Kočevskem. Velika in visoka dvorana je polna kapnikov, velikih in majhnih, po stropu, po stenah in po tleh. Baldahini in veliki, kipom podobni kapniki navdušijo gotovo vsakega obiskovalca te jame. Vendar teh ni mnogo, ker je jama neurejena in pot slabo markirana. Taborniki, posebno pa taborniki GS, bi z malo denarja popravili markacije in s prostovoljnim delom uredili notranjost jame, kar pa zaradi finančne stiske ni moooče. Po ogledu jame so se taborniki z veselim srcem in polni gozdnega zraka vrnili domov. S tem, da bosta ustanovljeni četi na šoli M. Bračiča in Vajeniškem domu, bo dala taborniška organizacija možnost vsakemu našemu mladincu in pionirju, kakor tudi starejšim, da bodo svoje proste ure preživeli v naravi in svoje sile uporabili za koristne stvari, kajti taborniški izpiti niso samo zato, da so, ampak zato, da se tabornik nauči pravilnega vedenja v naravi, praktičnega življenja in posebno kar je važno, da se nauči čuvati pri-rodne lepote in naše največje bogastvo — gozd. Zato je pri tabornikih ustanovljena Gorska straža (G6), jd opozarja svoje člane in nekulturne obiskovalce gora in pri-rodnih znamenitosti k pravilnemu vedenju, da ne lomijo kapnikov, trgajo redkih cvetlic, da ne obseka-vajo tireves ali kakor koli škodujejo naravi. Sivi ČIŠČENJE CEST V KOČEVJU Prebivalstvo Kočevja je začudeno, zakaj Komunalno podjetje tako razporeja delo, da njihovi delavci čistijo ceste tudi v dopoldanskih in popoldanskih urah. To ni higiensko, niti zdravo. Ceste naj bi čistili tako, kot je bilo že v navadi — v nočnih ali pa zgodnjih jutranjih urah. Ko bo to urejeno, bo odpadla tudi kritika na račun sedanjega čiščenja cest v Kočevju. MOTORNE DIRKE Avto-moto društvo Kočevje je kljub uspešnemu delu, zašlo v denarne težave, da ni zmoglo izvesti tradicionalnih avto-moto dirk za prvenstvo Slovenije v Kočevju. Na zadnji razširjeni seji Občinskega odbora SZDL Kočevje so sklenili, da bodo društvo podprli z 200 tisoč dinarji in s tem omogočili organizacijo dirke za občinski praznik Kočevja. S PROSLAVE V LAPINJAH OTROŠKA Soseda je vprašala Janezka: »Pri vas ste dobili malega fantka. Ali že zna hoditi?« »Ne,« pravi Janezek, »hoditi še ne zna, noge pa že ima!« SODNIŠKA Sodnik: »Priča, ali je res obtoženec zelo dvomljivo živel?« Priča: »Hm, povem vam lahko samo to, da sem ga večkrat srečal v lokalih, kamor bi bilo mene sram zahajati...« J. LavriSa govori (Nadaljevanje s 1. strani) Za njim je spregovoril Jože Borštnar in dejal, da naj bo ta spomenik, ki ga odkrivamo, spomin na težke, a slavne dni narodnoosvobodilne vojne, hkrati pa opomin vsem tistim, ki bi hoteli po segati po naši svobodi, kajti naš ljudje so pripravljeni za svobodno življenje vse žrtvovati. Z enominutnim molkom pa so počastili spomin vseh, ki so padli za to, kar mi danes imamo. Predstavnik ZB v Mozelju je prevzel spomenik v varstvo in obljubil, da ga bodo vedno oskrbovali tako, da bo v čast in ponos njihovega kraja, ki praznuje svoj krajevni praznik ravno v spominu na ustanovitev brigade Ivana Cankarja. Borci so si še ogledali kraj, kjer je bil prebran odlok o ustanovitvi brigade, ob kozarčku dobre pijača in prigrizku pa obujali spomine na težke, a tako slavne dni naše zgodovine. (JOVIČ 1 POSREDUJEJO Sem star Kočevar, ponosen na naše mesto; zanima me, če je kdaj v zgodovini bilo Kočevje po kakšnem dogodku imenovano ali opisano v svetovni javnosti. Zanima me, če mi boste odgovorili? Pod »Kočevar« Da. Tudi Vam odgovor. Pred 16 leti so veliki časniki in svetovne radijske postaje objavljale vesti o velikem kočevskem procesu proti izdajalcem in sodelavcem okupatorja. V zavezniških državah se je veliko govorilo o tem procesu, še posebno zato, ker je bil to prvi redni proces proti zločincem, sodelavcem fašizma in sredi okupirane Evrope. Proces, na katerem so sodli 21 veleizdajalcem, je vodil senat, v katerem so bili priznani pravniki, sodbo so izrekli po peturnem nepretrganem posvetovanju senata, sam proces pa je trajal dva dni, 9. in 10. oktobra 1943. Obtožene so branili trije odvetniki. Poleg smrtne kazni so bile izrečene tudi kazni s prisilnim delom. Menimo, če je kdaj Kočevje prišlo v svetovno časopisie, je bilo to ravno ob tem dogodku. _ * _ Vem, da je sedaj pri nas tiskarstvo močno razvito in kakor vem so pri nas imeli tiskarne že pred stoletji. Kje je bila prva tiskarna na območju sedanje Jugoslavije? I. H. Kočevje Prvo tiskarno so imeli Črnogorci 1493 jo je postavil Djurad Cr-nojevič v Cetinju. — * — Nisem daleč od Turjaškega gradu, pa kljub temu ne vem, kdo ga je sezidal, kdaj in kakšne naprave so tedaj imeli. Prosim pojasnila. Dijak Intihar J. Turjaški grad so dali sezidati grofi Auerspergi v 11. stoletju. Zidali so ga kmetje tlačani in seveda z zelo primitivnimi pripomočki, ki so jih takrat že poznali. Od strojev so poznali samo sistem vzvodov in škripčevje. _*___ V Kočevju nisem dobila posebnega konzerviranega mleka za dojenčka, imenovanega Laktacid in sem prosila znanca, ki se vozi iz Ribnice, da mi ga prinese iz tamkajšnje lekarne. Mleko sem res dobila, toda otroku ga nisem upala dati, ker je na ovitku z velikimi črkami pisalo, da je rok trajanja samo 10 mesecev, izpod tega pa z istimi črkami, da je bilo mleko proizvedeno 10. novembra 1956. Vprašala sem zdravnika če ga Smem uporabljati, pa je odločno odsvetoval. Ali je prav, da lekarne prodajajo zdravila, ki lahko bolniku škodijo? »Skrbeča mati« Zdravila ali kar koli drugega, čemur je potekel rok trajanja se ne sme prodajati in ne uporabljati. Izjemoma lahko komisija za kontrolo zdravil dovoli prodajo takih zdravil, če jih poprej labora-torijsko preiščejo in ugotovijo, da so še uporabna. To pa je treba kupcu povedati in jih sme samo z dovoljenjem zdravnika rabiti. _ * — Koliko bi plačal carine za elektromotor, ki bi ga uporabljal samo za kmetijske stroje in koliko se plača carine za Uvoz raznih kmetijskih strojev? D. H. Struge Za uvoz kmetijskih strojev se ne plača nikaka carina. i I mr/z naših