HZKULTURO UREDNIŠTVO IN UPRAVA TABOR-TELOVADNI DOM • LJUBLJANA LETO II Telefon 33-85 — Čekovni rač. uprave 16.416 ★ IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE * ŠT. 19 IZHAJA REDNO VSAK PETEK MESEČNA NAROČNINA DIN 12 — Rokopisi se ne vračajo , ■.....................*• - • f _. .'-.tr ■ r. , - - , . , 'j;-«« • <&y * ... Vseljudski peteroboj Prišel je mož, vstalo in borilo se je ljudstvo, da je poleg drugih mogel oživeti tudi usahel studenec, vir našega zdravja: fizkultura ! Nastavimo raz-žejana usta in naužijmo se novih moči, da bodo naše mišice papete kakor strune, da bo naša duša zdrava in nasmejana, duh veder in v zarje uprt. Da, tovariš! Nameri svoj korak v ta svet in v življenju boš našel noi% vsebinoz igro zelenih trat, vragolijo mišic na orodjih, božanje hladnih voda in prhe snežnih kristjani j, sikanje kopij, diskov, žvižg kladiv, šum kamna v zraku, slast brzine in premagane višine ali daljav, pesem upornih gora in jek strmih sten, ritem razgretih teles v narodnih kolih . . . Doživi to in še marsikaj, pa boš dojel notranjo vrednost in vsebino fizkulture. Resnično, delovnemu ljudstvu je namenjena, ker hočemo biti dežela nasmejanih, zdravih in sproščenih pionirjev, postavnih mladincev, ljubkih mladink, vedrih žena mater, vzravnanih in pogumnih mož, luninih čuvarjev narodnih in socialnih pridobitev, vernih in pripravljenih branilcev domovine. S pomladnim krosom smo odprli vrata v množično fizkulttaro. Vseljudski peteroboj pa mora s svojo pristopno vsebino sprožiti plaz aktivnega vključe- vanja v fizkulturno delavnost vse naše mladine, delavcev, kmetov, naših žena in inteligenlov. Kaj je prav za prav Vseljudski peteroboj? To je tekmovanje v peterih fjzkulturnih panogah, ki so množicam po svoji vsebini najbližje in s katerimi se je vsakdo že bavil >v svoji mladosti ali tudi življenjski potrebi. Kdo še ni predirjal kratke razdalje, preskočil jarka, grma ali ognja o kresu, potisnil težkega karrina z ramena,, napravil »kozolec« na paši, lovil ravnotežje na požaganem deblu ali zibajoči ograji? Vse to in nič drugega je dejanska vsebina razpisanega peteroboja naše fizkul-turne in vseh množičnih organizacij. Tekmovanje v okviru Vse-Ijudskega peteroboju mora postati mobilizacijski rezervoar fiz-kulturnih aktivov in društev, ki bodo po vztrajnem načrt nem tlela dvigala kvaliteto svojih kadrov. Osvajali bodo fizkulturni znak vseh stopenj, nekateri pa se bodo dvignili celo i je naša mladina pričakala prvi Ojaj in m. kongres mladine Jugoslavije...Skrbimo, da bodo nove obveze, 1 J'h bomo s pozdravi obljubili maršalu Titu, pokazale našo nezlomljivo voljo za popolno zmago v dokončni obnovi države. Letošnja štafeta bo nova zmaga množične in ljudske fizkulture, njene ozke povezanosti z obče narod-1 delavski praznik, praznik us tv ar Govoril sem z enim od onih, ki so MM v Trstu 1. maja. Takoj po prvih besedah sem videl, da je hii 1. maj v Trstu dogodek, ki je vsakega prisotnega, če je še tako mrzel, prešinil s posebnim ognjem borbenosti, kot more biti to le v kraju, koder je eno j svetovnih središč borbe demokratičnih sil z reakcijo. V tem duhu jv poteklo v Trstu praznovanje 1. maja, v tem dnini je bil tudi fizkulturni nastop v Trstu, ki je med naj večjimi, kar jih doslej sploh pomnimo na slovenskih tleh. Dokazalo sc je, da znamo mi ninu težnjami in nalogami, viden primer, kako fizkulturniki s svojim ! delom pomagajo delu maršala Tita. j MLADINA IN- FIZKULTURNIKI JUGOSLAVIJE! Za tekače Titove štafete izberite samo najboljše. N a-j bo to čast in pravica najvrednejših herojev osvobodilnega boja, udarnikov v izgradnji dežele in fizkulturnikov. MLADINA JUGOSLAVIJE! N a-j bo Titova štafeta popoln od-vsega, kar si napravila ' raz vsega, kar boš storila za hitro in kar obnovo dežele. FIZKULTURNIKI JUGOSLAVIJE! S Titovo šta-feto učvrstimo in pomnožimo z novimi močmi naše fiz-kultumo gibanje, ki je v službi ljudstva za procvit in napredek naše domovine! ŽIVEL MARŠAL TITO! Beograd, 2. maja 1946. CO USAOJ-a-CO FISAJ-a jajočih ljudi vsega sveta, res tudi praznovati, res boriti se na ta praznik, kot se ustvarjajočim ljudem spodobi. , Medtem ko je reakcija premogla Je nekaj zdivjanih banditov, ki .so pokazati 1. maja s svojimi običajnimi nastopi plavanjem in žvižganjem tudi obličje vse svetovne reakcije, nesposobne za drugo kot z naj-brutalhej širni sredstvi ovirati svobodni razvoj ljudstva, smo postavili mi njim nasproti svojo kulturo svoj e« m nožiče. Videli smo, da množica mladih fizkulturnikov, ki so nastopali v tržaški povorki 1. maja na fašistična izzivanja ni odgovorila niti z besedo, niti s kretnjo. Molče je šla množica naprej in same so pred to množico prestrašene odstopale reakcionarne tolpe. »Zravnajmo svoje vrste, sto- 9. maj — prpznik vojaške zmage had fašističnimi okupatorji — dokončni temelj novega boljšega življenja in našega novega dela v dobro delovnega ljudstva! lihem dejali vsi descltisoči pri-pajmo kot eden!« To so si na morskih mladincev in mladink, ki so stopali v sprevodu skozi Trst. Izdržali so ves dan brez hrane, ker jih je držal pokonci isti borbeni žar kot skozi vsa štiri leta borbe. »Počakajmo, da nas vidijo vse!« Tako so clcjali primorski fizkulturniki popoldne na velikem stadionu. 2.000 mladink več j-ih ni moglo naenkrat na- stopiti na stadionu je počakalo naslednjih 2.000 kar na stadionu. 4.000 fizkulturnikov, ki so nastopili na stadionu je predstavljalo ustvarjalno silo ljudskih množic to je bil edini in najboljši odgovor reakciji. Primorskim tovarišem, ki so pokazali na zapadnih mejah ustvarjalno moč našega ljudstva in naredili s tem veliko politično dejanje, iškrcna hvala nas vseh ! Tekme v orodni telovadbi 19. maja v Ljubljani V nedeljo, H), maja se bodo prvič po osvoboditvi sestali telovadci in telovadke v orodni telovadbi iz vse Slovenije. Izbrani bodo najboljši, ki nas bodo zastopali na izbirnih, tekmah v Zagrebu za sestavo jugoslovanske vrste za balkansko prvenstvo, ki bo v Sofiji. Ne smemo si utvar j ati, da bodo nastopajoči lahko že pokazati višek svojega znanja, saj bolj kot katera koli fiz kulturna panoga zahteva prav orodna telovadba dolgotrajno, resno in vztrajno urjenje. Večletna nedelavnost, telesna izčrpanost in presitanoj (trpljenje zadnjih let, bo gotovo marsikateremu telovadcu in telovadki •preprečilo, da ne bo mogel pokazati svojega pravega znanja in zmogljivosti, toda to naj nikogar ne moti, da sc ne bi z novim poletom in voljo zagrizel v delo in dal iz sebe vse kar zmore. Z izpopolnjevanjem samega sebe in novih mlajših moči nam bo zrasel nov rod dobrih, izvež-banih in predanih telovadcev in tekmovalcev. Večini teh, ki jih bomo imeli priliko videli na tekmah na stadionu, manjka tudi izkustva in rutine. Dočim so drugi tekmo- valci in tekmovalke v Jugoslaviji že imeli nekaj tekmovanj, bo lo za naše prva preizkušnja. Sama tekma, ki obsega za moške šest glavnih orodij, za ženske pa pet in to sanic poljubne sestave, bo zanimiva že po tem, ker nam bo dala pregled števila, zmogljivosti in kakovosti povojne orodne telovadbe in tekmovalcev. Tc tekme naj bodo vzpodbuda vsem, da se resno oprimejo dela in ne izgubijo voljo do nadalj-nega urjenja, če sedaj še ne bi uspeli. Vse gledalce, ljubitelje orodne telovadbe, predvsem mladino, pa vabimo, da sc teh tekem udeleži v čim večjem številu in ■sc tako seznanijo s to panogo naše fizkulture. ★ ★ ★ PODPREDSEDNIK VLADE FLRJ lov. EDVARD KARDELJ, ČLAN ED PARTIZANA Podpredsednik vlade FLRJ tovariš Edvard Kardelj, ki je prisostvoval proslavam ustanovitve OF v Ljubljani, je podpisal pristopnico za ljubljansko fizkulturno društvo FD Partizan. Spomini na prvo Titovo štafeto Tiste dni takoj .po osvoboditvi, seveda še ni deloval noben odbor Fizk uit urn e zveze Slovenije, ker Zveze še niti bilo ni. Vsi fizikuMumiki pa so komaj pričakovali dne, ko bodo prirejene prve tekme. Vendar ni nihče mislil, da bi sc dalo v tako kratkem .času, ko so biti vsi še pod vtisom proslav osvoboditve, prirediti kaj večjega od nogometne tekme. Naša Primorska, nam je delala najmanj preglavic. Na štafeto so se pripravljali tam z velikim navdušenjem in so svoj del steze pripravili najboljše od vseh. Priprave v Ljubljani V Ljubljani je bilo središče priprav na telovadišču v Tivoliju. Za štafeto Se je prijavilo toliko mladincev, da srnjo morali izvesti izbirno tekmovanje, ker jih jc bilo več kot polovica preveč. Ljubljanski tekači so dobili nalogo, da tečejo od Ljubljane j do Novega mesta in od Brežic do Zagreba. 19. maja slari v Trsiu - štafeta se je začela v Trstu v soboto, 19. maja zjutraj na svečan način. 'Tisoči gledalcev so pozdravljali tekače in' tekačice. Isti dan so začeli teči tudi v Gorici. Primorsko ljudstvo je povsod navdušeno pozdravljalo tekače, ki so nesli v votlih palicah listine s pozdravi in voščili maršalu Titu za rojstni dan. Prve tekače sem zagledal v Postojni. Pritekli so do minute točno. Postojnčani so jim naredili lep špalir, v katerem je bilo posebno veliko pionirčkov, ki so ponosno nosili lesene brzostrelke in imeli na glavah titovke. Končno je tudi tem krajem zasijala toliko pričakovana svoboda. Kako so jo veseli in kako-jo znajo ceniti, sem se prvič lahko sam prepričal. Slišal sem o leni! že mnogo praviti, toda ko sem videl, s kakšnim spoštovanjem -so nosili jugoslovansko zastavo s peterokrako zvezdo in peli partizanske pesmi, sem šele prav spoznal to zavedno ljudstvo. Od Postojne do Ljubljane so tekla skoraj sama dekleta, že ko smo se peljali ponje z avtobusom iz Ljubljane, smo jih srečavali, ko so stala ure in ure pred napovedanim prihodom štafete pri kilometrskih kamnih, oblečena vsa enako- v bele bluze, .modra' krila in prepasana z rdečimi pasovi. Ko smo jih potem peljali v Ljubljano, kjer je bil prvi dan teka cilj štafete, so veselo prepevala partizanske pesmi in nam pripovedovala o svoji borbi proti fašističnemu l okupatorju. Zanje je bil to eden i najsrečnejših dni v njihovem življenju. Od Ljubljane do Brežic 1 V soboto' zvečer sta pritekli poleg štafete s Primorske še štafeti z Gorenjske, ki sc j c začela v Planici iil s Štajerske, ki se jc začela v Mariboru, Vse štafete so pritekle na Kongresni trg, kjer je bila prirejena posebna slavnost, skoraj ob istem času. V nedeljo zjutraj, 20. maja, se jc tek nadaljeval. Mladina je vztrajno tekla v veliki vročini in po prašni cesti. Vse predaje So šle gladko, povsod so tekači, ki so jiji razvažali kamioni, že čakali, da poneso palico naslednjemu tekaču. Ob dveh popoldne so bili tekači že v Novem mestu, kjer se je .sešla glavna štafeta z ono, ki je začela teči iz Črnomlja. Od Novega mesta do Brežic je tek pripravil' drž. rekorder v teku na dolge proge Ive Krevs. Tudi ta del je deloval brezhibno in je tekač prispel v Brežice ob določenem časti. Hoteli smo začeti z zadnjim delom štafete, ki bi jo morali preteči tekači iz Slovenije, to je še približno 40 fcm do Zagreba. Dobili pa smo iz Zagreba sporočilo, naj pritečenio točno 24 ur pozneje, ker bo takrat na Jelačičevem trgu velika svečanost, na kateri bo govoril sam maršal Tito. V Zagrebu K v smo naslednji dan začeli s tekom, smo srečavali dolge kolone ujetnikov raznih narodnosti. Prvi prisrčni sprejem na Hr-vatskem smo doživeli v Samobor u, kjer so n as prebivalci navdušeno pozdravljali in nas spraševali, kako je v Sloveniji: Proti večeru smo prispeli v Zagreb, ki je bil praznično okrašen z zelenjem in ves v zastavah. Prav tako kot pri nas, s uto dejali. Tudi Hrvatje so razumeli novi čas in sc uprli tiraniji. Ulice so bile polne ljudi, ki so vzklikati novi Jugoslaviji, maršalu Titu in pozdravljali naše tekače, ki so tekli zadnje kilometre. To je bil -.zavedni Zagreb, ki ni prav nič is ličil onemu pustemu popoldnevu, ko so skupino mladih Slovencev izganjali ustaši »za uve.k« iz hrvatske prestoliec. To je bil dan bratstva obeh narodov in Titova štafeta je bila potrdilo, da sta se oba naroda borila za svobodo in da sta odločena živeti v miru drug ob drugem. ★ ★ Naloge in nastopi lahkoatletov v letošnji sezoni Začeli so se žc prvi nastopi lahko-atletov, toda mnogi še ne vedo, kakšne naloge čakajo letos tekmovalce in voditelje te fizkulturne panoge. Na skupščini FZS so bile podane točne smernice pa tudi spored glavnih prireditev, s katerimi se bomo seznanili v naslednjih vrsticah. Kot ’ svojo prvo nalogo, so si lah-koatleti zadali dolžnost, razširiti to panogo v naše vasi. Ker smo o potrebi tega pisali že nešteto člankov, se bomo rajši sedaj seznanili z načinom. kako naj to svojo namero ustvarimo. Propagandni nastopi na vasi Prvi propagandni nastop na vasi je na koledarju FZS določen za 17. in 18. avgust. Ta dan bodo morala vsa okrožja poskrbeti, da bo odšlo na deželo čim več tekmovalcev in tekmovalk iz mesta. Prirede naj se taki nastopi skupno za več vasi. kjer je za to največ pogojev. In kako naj izgloda tak nastop? Gotovo je, da ne spi e imeti izgled cirkuške predstave, ampak prireditev mora biti tesno povezana z vaško mladino, ki mora pri tekmovanju sama nastopiti. Sodelovanje pa ne sme biti prirejeno na tak način, da bi _ oplašilo vaško mladino, ki se ne bi upala tekmovati skupno z že starejšimi tekmovalci. Zato naj se to tekmovanje izvede na sledeči način. Tisti dan zjutraj, ati pa že dan pred napovedanim nastopom, naj prispejo v vas s kolesi, z vlakom ali kamioni, kakor je pač vas daleč od mesta, tekmovalci in sodniki. S seboj naj prineso vse za tekmovanje potrebno orodje (kopje, kroglo, disk itd.). Najdejo, naj primeren travnik, na katerem bo tekmovanje izvedljivo. Na. tem travniku pa naj potem vpričo vaške mladine začrtajo teka-lišče. (n. pr. z žaganjem, ki ga bodo prinesli s seboj ali dobili v vasi), proge, kroge za mete. zrahljajo zemljo za skoke in opravijo še vse druge podrobnosti, tako da bo mladina videla, kako se izvedejo priprave za tfiko tekmovanje. Brž ko bo vse to opravljeno se že lahko začne zapisovanje tekmovalcev in nato začetek tekmovanja, ki bo, recimo dopoldne. Tekmovala pa bo najprej samo vaška mladina. V tekih, skokih in metih. Gotovo bi bilo napačno, dati tej mladini v roke takoj pravilno kroglo, disk ali kopje. Bolje bo, da mečejo 3 do 4 kg V ČSR se bore za enotno fizkulturno organizacijo Pallada in Mitič se rokujeta z Oserovom in Negredjeckim Danes Davis-cup v Zagrebu EGIPT : JUGOSLAVIJA V nedeljo. 5. maja, je prispela v j Zagreb reprezentanca Egipta, ki boi nastopila v teniškem dvoboju proti | reprezentanci Jugoslavije. Za Egipt I bosta nastopila v igrah posamezni- ’ kov Adli Šafei in Andre Nagi ar, v igri parov pa Grengiaut in Falat. Adli Šafei je najboljši igralec tenisa v Egiptu, star jc 27 let in je letalski kapetan. Med vojno se je boril dve leti. Andre Nagiar pa je vsestranski športnik in je posebno dober telovadec in tekač na kratke razdalje. Grengiaut je star 37 let, vsa vojna leta je prebil na fronti v Oirenaj-ki. Po činu je major. Falat je star 35 let. Na zagrebškem kolodvoru so teniške igralce iz Egipta sprejeti predstavniki FIS AH-a in predstavniki tiska. Gostje so izjavili, da so ginje-' ni nad pr srčnim sprejemom, ki so ga bili deležni pri svojem prvem obisku v Jugoslaviji. »Zelo nam je drago, da smo prišli v vašo deželo, do katere smo tekom vojne gojili toliko simpatij, katere borba nam je dobro znana in smo jo spremljali z občudovanjem. Občudovali smo hrabrost in odločnost vaših borcev in sc počutimo pri obisku vaše dežele počaščene. Mr verno, da se je Jugoslavija, od vseh okupiranih dežel najbolj borila v tej vojni in največ pretrpela«, so med drugim izjavili tekmovalci iz Egipta. Začetek tekmovanja bo danes (10. maja) v Zagrebu. Prvi dan sta na sporedu dve igri posameznikov, v soboto bo igra parov, v nedeljo pa še dve igri posameznikov. Za Jugoslavijo bodo tekmovali Pallada, Mitič in Punčec. V Češkoslovaški žal še ni prišlo do enotne fizkulturne organizacije, čeprav si ljudstvo to želi. Krivi so tega stari reakcionarni športni voditelji, ki se krčevito drže svojih pozicij in se branijo združitve^, vseh fizkulturnih panog v eno organizacijo, ker se zavedajo, da bi jim bilo za vedno onemogočeno izkoriščati fizkulturo v svoje sebične namene. Ministrstvo za prosveto je razposlalo v vse občine vprašanja, iz katerih bo razvidno, kakšne fizkulturne organizacije, si želi češko in slovaški) ljudstvo. Lahko si mislimo, da bo ljudstvo odločilo tako, kot je v njegovem interesu in ne v interesu nekaterih izkoriščevalcev. Zagovorniki združitve opozarjajo, naj se ljudstvo uči iz žalostnih izkušenj preteklosti in najde tudi v fizkulturi pot. ki ga bo združevala. Zato se jc za združitev v prvi vrsti izreklo Ud ruž en j e osvobojenih političnih jetnikov. Za organično zedinjenje se je nadalje izrekla tudi Zveza češke mladine, pri čemer, moramo upoštevati, da je okrog 80 % fizkultumikov starih do 25 let, torej mladih ljudi, katerih je bodočnost. Za združitev so nadalje tudi profesorji fizkulture in fizkulturni zdravniki. Vse to so zgovorni dokazi, da si v ČSR žele široke ljudske množice enotne fizkulturne organizacije. To vprašanje je bila rešeno že leta 1938. Radijski napovedovalec za fizkulturo' Josef Hora. je na vprašanje novinarjev, kakšnega mnenja je on, odgovoril, da je bilo to vprašanje rešeno že v Monakovu v jesenj 1. 1938. (Ko je Chamberlain prodal ČSR.) Od maja 1945, pa smo imeli priliko iz teh izkušenj izvajati vse zaključke. Do sedaj tega zaradi odpora nekaterih posameznikov, ki stvari ne razumejo ali nočejo razumeti, nismo storili. 1 o-da ljudstvo je razumelo in se po tem ravna. Tistim pa, ki še ne vedo dosti dobro za kaj gre. bi hotel povedati — da samo resnična, to je organična enota, lahko odstrani današnjo raz-rvanost. Govorim vam kot človek, kj je na lastni koži občutil razrvane razmere v fizkulturi. Lahko atletiko sem gojil pri V S in NSK, telovadil pri Sokolu, tekmoval na smučeh, bil sem vaditelj Zveze smučarjev ČSR. tako da^ je moj žep skoraj že premajhen za številne izkaznice, izpričevala in podobno. Ali si morete zamisliti, da bi. bilo vse to združeno v eni-sami organizaciji?- Ne le organizacijske prednosti ampak tudi finančne, obrambne, idejne. pa tudi vsenarodni interesi morajo odločati pri odločitvi ali naj gremo po poti nesloge k drugi katastrofi, ali po poti sloge k zdravju in srečni bodočnosti našega naroda. Fizkuiturniki v Jugoslaviji smo prepričani, da bo ljudstvu v ČSR uspelo prodreti s svojo zahtevo po enotni fizkulturni organizaciji, kar bi gotovo mnogo doprineslo k še večjemu razcvetu fizkulture v ČSR. BOLGARI PROSIJO ZA ČEŠKE VADITELJE Zastopnik bolgarske fizkulturne zveze, ki se je pred kratkim mudil v Pragi, je zaprosil za lahkoatletskega strokovnjaka, ki bi poučeval letošnjo sezono v Bolgariji. težek kamen, ki ga bodo sami prinesli, pa tudi kopje naj si pred tekmovanjem s pomočjo tekmovalcev iz mesta sami narede. Za to zadostuje nekaj železne pločevine za konico m en meter vrvice za držaj. Vse ostalo je odvisno od organiza- j tor j e v. Popoldne isti dan pa . naj tekmu- , jejo v čim lepšem in tehnično izpo-polnjenem tekmovanju lahkoatleti in j lahkoatletinje iz mesta. Namen te- : ga tekmovanja je, pokazati vaški mladini, kako izgleda pravo tekmo-vanje. To naj bo vzor, ki ga bo vaška mladina skušala posnemati in doseči v organizacijskem pogledu. Prvenstvena tekmovanja Prvenstvo Slovenije bo letos izvedeno samo za društva in sicer na tak način, da bo zmagalo tisto, ki bo postavilo največ tekmovalcev in tekmovalk. Treba bo sicer doseči nek minimalni rezultat, ki bo pa precej nizek. Rezultati sc bodo ocenjevali po finskih tabelah za višaboj. Središče zanimanja vranskih tekmovalcev je državno prvenstvo, ki bo letos v Ljubljani. Prireditelji se bodo potrudili, da bo to tekmovanje tako. kot ga pri nas še nismo videli, to je, da bo velika fizkultuma manije'stlači j a, na kateri* bodo verjetno sodelovali — seveda v posebnih točkah — tudi fizkuiturniki drugih panog. Na državnem prvenstvu bodo smeli tekmovati samo tisti lahkoatle* ti, ki bodo do prvenstva dosegli uspeh, ki jih uvršča v prvi razred (glej tabelo v 17. štev. »Poleta«), in ne kot je bilo tekmovanje izvedeno lani, ko so nastopale federalne reprezentance. ‘ Po pravilih bi smele nastopiti tudi za žensko prvenstvo samo tiste, ki bi dosegle rezultate predpisane za 1. razred, toda teh bo. verjetno tako malo. da bodo pred- . pisani rezultati gotovo znižani. Prvenstvo v deseteroboju in peteroboju Dne 3. in 4. avgusta - bo v Celju na stadionu Olimpa prvenstvo Slovenije v deseteroboju za moške in peteroboju za ženske. Deseteroboj je razdeljen na dva dni in sicer je na sporedu prvi dan tek na 100 m, skok v višino, met krogle, skok v daljino in tek na 400 m, drugi dan pa tek 110 m preko zaprek, met diska, skok, ob palici, met kopja in tek na 1500 ni. Ženski peteroboj obsega: tek na 100 m, met diska in krogle ter skok v višino in daljino. Najboljši bodo nastopili sredi avgusta na državnem prvenstvu v Beogradu. Prvenstvo v kros kontriju Prvenstvo Slovenije v kros kontriju 'bo 20. septembra v Novem mestu. Na tem prvenstvu bo razpisano tekmovanje za društvenega prvaka in za prvaka med posamezniki. Za zaključek priporočamo še vsem prirediteljem, da prirejajo manjša lahkoatletska tekmovanja, ali celo samo posamezne točke (teke, štafete itd.) skupno z drugimi prireditvami. Na primer pred in po odigrani nogometni tekmi ali v odmoru, se v propagandno s vrh o lahko izvede nekaj lahkoatletskih točk. ki bodo tudi v veliki meri poživeli glavni nastop. Tekmovanje naraščaja Naraščajniki in naraščajnice bodo smeli tekmovati samo v višebojih in sicer moški naraščaj v peteroboju, ženski pa v troboju. Prav tako smejo nastopati samo v troboju tudi naraščajnice in naraščajniki, stari 14 do 16 let. Iz tega sledi, da vsi ti ne smejo tekmovati, kar je bilo določeno iz fizioloških razlogov, v posameznih lahkoatletskih disciplinah, razen v primeru, da so dosegli izreden uspeh, ki jih uvršča v 1. razred. Tekmovalno orodje Stalno prihajajo vprašanja za tekmovalno laJikoatletsko orodje^ in posebno za sprinterice. FZS je storila vse, da bo v najkrajšem času na razpolago vsaj najpotrebnejše orodje in obutev. Verjetno bodo čez en mesec ustrežene želje že mnogim-medtem pa si bo moralo vsako društvo pač pomagati kot ve in zna-Gotovo je. da bo pomanjkanje orodja oviralo izvedbo nekaterih tekmovanj — nikakor pa to ne sme biti vzrok — da se tekmovanje n® bi izvedlo! FIXM.UI/rtJIiNiiO ~ ZA REPUBLIKO NAPREJ ? Izločilno tekmovanje v nogometu Ljubljana je sprejela prve goste v 'zločilnem tekmovanju za slovensko Prvenstvo. Lepo vreme je privabilo Ve!iko število gledalcev, ki so le de-loma prišli na svoj račun. Kot prvi Par sta ^nastopili enajstorici Železničar (L): J. Gregorčič (Jesenice) 3 :1 (1:1) Igra ju bila mlačna in ni nudila °nega nogometnega znanja, kakršnega smo pričakovali od prvaka ljub-‘ianskega okrožja in drugo plasiranega jz gorenjskega okrožja. Zlasti železničar je predvajal izredno medlo igro. z izjemo nekaterih svetlih Momentov, čeprav je bil v premoči v obeh polčasih. Gorenjci so se nam Predstavili kot žilavo moštvo z dobro obrambo in precej počasnim in raztrganim napadom. Vratar vse -.preveč zapušča svoje mesto in je cesto stavil branilce pred kočljive probleme. V slabo jim je zlasti šteti za-Streljano enajstmetrovko. Železničar ni znal povezati svojih vrst, igral je raztrgano i-n nekoristno ter je odigral letos svojo najslabšo igro. Sodil je z nekaterimi napakami tov. Kos. Svoboda (L) : Železničar (Mb) 2 : 0 (1: 0) Druga tekma je razgibala tisoč- vrsta. napad dober le do kazenskega prostora. Prejeta gola sta bila napaki vratarja, ki je Nepravilno zapustil vrata. Tekmo je vodil prav dobro z avtoriteto tov. Macoratti. Tretja izločilna tekma je bila odigrana v Kranju z uspehom: Storžič (K) : D. Lendava 0 :1 Dopoldan se je nadaljevalo na igrišču Svobode mladin, prvenstveno tekmovanje s sledečimi rezultati: Krim : Železničar 4 Tl Svoboda : Borec 6 : 1 Rudar : Borec 3:1 (2:1) V nedeljo, 5. maja, je bila v Trbovljah kvalifikacijska nogometna tekma med FD Borcem iz Ljubljane in domačim FD Rudarjem, ki jo je sodil tov. Presinger u Ceijii. Tekma sama ni bila na posebni višini, posebno kar sc tiče gostov, ki so pokazali zelo skromno znanje nogometa. Ta nedostatek so skušali nadoknaditi s. surovo igro in nedisciplino. Ugovarjali so vsaki sodnikovi odločitvi ter so v splošnejši zapustili v Trbovljah zelo slab - vtis. Dolžnost merodajnih činiteljev je, da takšne pojave v kali zatrejo. Slih oblekah 'so izvedli lepe vaje in no zmagala v prav dobrem času na koncu skupno z deco pr,kazali 3:42,2 pred 2. štafeto Olimpa, ki je v skupini simbol OF — Triglav. za progo potrebovala. 3:52,Q in pred Da košarka zajema vedno več štafeto FD Celja v času 3:59,3. Za mladine in da si tudi med gledalci zaključek je še sledila nogometna ustvarja vedno več privržencev, je tekma med moštvoma obeh društev dokazalo veliko zanimanje in odo- dvakrat po 10 minut, ki se je kon-bravanje gledalcev pri igri, ki sta jo čala neodločeno 0:0. predvajali naraščajsko in člansko Z današnjo prireditvijo sta obe moštvo FD Celja. ' celjski fizkulturni društvi dostojno Se enkrat so se gledalci dvignili s proslavili praznik 1. maja, obenem svojih sedežev, ko so tekli baikan- pa dokazali, da je njuno delo za sko štafeto (800X400X200X100m). Prva štafeta FD Olimpa je bolj in bolj pridobivala na terenu in konč- množičnost iit vsestranost v našem fizkulturnem gibanju že rodilo prve vidne sadove. TRIGLAVSKI DAN V SLIKAH Telovadni akademiji Tudi domače moštvo ni pokazalo .Druga -tekma je razgmiua usoc- j ■ kakor prejšnjo nedeljo v Cc- ti« Proti Olimpu, kjer je zmagal i s 3:1. I oda kljub temu bi lul lahko ljiva in polna lepih momentov. Obe enajstorici sta se predstavili z naj- rezultat dvojen, če bi bil napad ma-.tepse strani, ugodno je zlasti preše- b ,j točn<) streljal, saj je zastrc-netila Svoboda. Vse njene črte so , ,^kaj stoodstotmli prilik, bile izenačene m so izvajale dosle- Sodnik jc imel težko nalogo, ki jo dno \\ sistem. Napad b, ob večji y glavnem zadovoljivo rešil, borbenosti Laha in Acka lahko zrna- J s gal morda šc z večjim rezultatom. Drugo moštvo Rudarja je .igralo železničar je bil v polju popolnoma prvenstveno tekmo v Štorah kjer je enakovreden nasprotnik. Napad pa porazilo nogometno moštvo-FL' Stoje pred golom popolnoma odpove- rc z rezultatom 4.(1 (1.0). ,dal, ni znal streljati in je v najbolj Naraščajniki FD Rudarji pa so^ .odločilnih momentih skoraj popol- premagali v prvenstveni nogometni' Homa odpovedal. Zelo dobra je bila tekmi naraščajnike 1:D Olimpa v Cedri Železničarju obramba in krilska lju s 3:0. Brčon J. • Prvomajska fizkulturna revija v Celju V proslavo 27. aprila Tudi fizkulturniki so holeli ‘pokazati uspehe, svojega sistematičnega dela. Po popoldanskem množičnem nastopu na stadionu je bila zvečer fizkuil-turna akademija na Taboru, ki je pokazala kakovost naših točk. Čeprav so se morati organizatorji tc prireditve boriti z mnogimi ovirami, ki obstoje predvsem v pomanjkanju strokovno usposobljenih vaditeljev, ki bi bili zmožni sestaviti in, izvcžbali ros prvovrstne in* izvirne sestave, moramo reči, da j c prireditev prav dobro uspela in jc bilo občinstvo zelo zadovoljno, sodeč po mnogoštevilni udeležbi in n uv dušenem priznanju. .in l. maja V proslavo L maja, je na predvečer (priredilo fizkulturno društvo Svoboda telovadno akademijo na Taboru. Spored je obsegal samo telovadne točke. Videli smo, da društvo razpolaga z nekaj prav dobrimi odgovarja mladi duši, željni gibanja, izživljanja in sproščenja. Mladinke z vajami z venčki so svojo, sestavo izvedle še dosti zadovoljivo in bi ob malenkostnih spremembah lahko bila ta točka še bolj učinkovita. Mladinci |s preskoki preko mize Vso mogli ogreti gledalcev, ker iim je za lepo izvedene skoke primanjkovalo ono osnovno, to je dober, pravilen in močan nalet in odriv, brez katerega ni uspelega skoka. Prav isto smo opazili tudi pri vajah članic na dvovišinski bradlji, ker niso polagale dovolj pažnje lepoti, ritmičnosti in točnosti izvedbe. Tudi nekatere prvine v sestavah niso primerne in jc vendar že čas, da pri ženski telovadbi posvetimo več pozornosti lepi in ljubki izvedbi in ne samo te-žimi vaje. ... Člani so izvajali vaje na drogu, bradlji in talno telovadbo. Posamezniki so pokazali precej volje, da se usposobijo v najboljše telovadce, priporočamo jim pa. da se ne zaustavijo ob dosedanjem uspehu in marljivo, resno iti vztrajno vadijo. Od sestave in izvedbe članic smo pričakovali več. Gibi so bili name- V vrsti proslav, s katerimi je Celje proslavilo praznik dela 1. maj, sta priredili obe .celjski fizkulturni društvi Celje in Olimp na krasnem- stadionu FD Olimpa fizkulturno revijo, ki naj bi gledalcem ‘prikazala plod dela v 'društvih, obenem pa jih seznanila s fizkulturnimi panogami, ki so do sedaj v obeh društvih zajele največ mladine. Več kot 2501) Celjanov, je tega dne pohitelo na Olimpov stadion, ki je, okrašen z zastavami in zelenjem, nudil veličastno sliko. Točno ob napovedani uri sc je z mimohodom vseh sodelujočih pričela revija. Ob zvokih sindikalne godbe, med ploskanjem in vzklikanjem • gledalcev, se je vil sprevod okoli igrišča, mimo tribune proti drogu za zastavo. Za državnimi, slovenskimi in sovjetskimi zastavami, so kot prvi korakali igralci nogometa obeh društev, nato dve moštvi igralcev košarke TD Celja, moštvo odbojke FD Olimpa, tekači balkanske štafete FD Ce'ja, vrsta lahkoatletov FD Olimpa, vzorna vrsta orodnih telovadcev obeh društev na čelu z olimpijcem Konradom Grilcem, ženska štafeta FD uspeh da slutiti, da bo mlada nadarjena. tekmovalka z marljivim uijc-njem dosegla letos še zavidne uspehe. Deca obeh društev je napolnila igrišče in prikazala vsakovrstne igre. vzorna vrsta orodnih telovadcev obeh društev pa je dokazala, da tudi v vrhunski telovadbi vzgajata ceijski fizkulturni društvi nov kader, ki bo kmalu uspešno nadomestil stare telovadec. Šest ženskih štafet je teklo na 4 krat 100 m po rdečem tekališču. Boljše predaje so prinesle zmago štafeti FD Celja pred štirimi štafetami FD Olimpa in pred gimnazijsko štafeto. Fizkulturniki, vajenci tovarne emajlirane posode in Cinkarne, so med štafetnim tekom prikorakali na igrišče. V modrih delov- nOimri 3„i. k bi ,«fvod,ivvm «•«. Šc,;:1"’11"" Društvo je nastopilo z vsemi od- Zaključna skupina bi potrebova-tlclki in poskušalo jiokaziti najbolj- hi samo smotrnejšo m lepšo grušč kar zmore. Pionirke ,o ob petju jMcijo, pa bi veliko bolj pridobila lepo izvajale sestavo z zastavicami, na učinku, ki nam. je pa nehote napravila vtis Nikakor pa ne smemo prezreti Zastarelosti, to je v sestavi ni bilo truda, ki je bil vložen v 40 priredi-poleta, ki ga naj pokaže fizkuitura tev, ki je vkljub pomanjkljivosti dv-danes. Povsem nesodobne so bde bro uspela, [znesena kritika naj bo skupine pionirjev, ki so se sicer jio- samo vzpodbuda k novemu, temelji-trudili pri izvedbi, toda trud, ki je tejšemu in resnemu delu tako dru-bil vložen v to delo bi koristneje štvu, kot vsem ostalim, ki bodo či-lahko izrabil vodnik v sestavi, ki, tali te vrstice. Fizkuitura v Novem mestu * Fizkuitura se je zadnje, čase v Novem mestu zelo razživela. Prirejen j c bil vaditeljski tečaj, bila so razna tekmovanja in treningi. Mladina je napravila že tri izlete v okolico ter izvedla pester fizkulturni spored, da navduši podeželsko ljudstvo za novo fizkulturo. Najštevilneje se jc mladina udeležila 'izleta v Šport preprečuje živčno izčrpanost V Baltiku je bila jesen. Tretja jesen v DtiVnovinski vojni. Sivi valovi finskega zaliva so sc razbijali ob močnih obalah nepristopnega otoka. .. , .... , Ta otok je bila legendarna trdnjava Celja vrsta narascajnjc FD Olimpa, baltiških mornarjcv. z morja je pi- ™ 1 I hal hladen veter. Izza nizkih, razce- franih oblakov, je od časa do časa sta telovadcev-vajencev FD Olimpa v modrih delovnih oblekah, za njimi pa viharno pozdravljena deca FD Olimpa s puškami, ki je s petjem Partizanskih pesmi v paradnem koraku defilirala mimo tribune. Za deco so se vrstile skupine naraščajnikov, naraščajnic. članov in članic obeli društev, vsaka v krojih drugačne vrste in barve. Veličasten je bil pogled na naše fizkulturnike, ko so v pisanih skupinah pozdravili razvitje državne zastave. Cim so izzveneli zadnji akordi državne himne, je na igrišče prikorakala skupina dece FD Olimpa s puškami, ki je s svojimi skladno izjedenimi vajami, strumnim korakanjem in petjem žela dolgotrajno odobravanje dvatisočglave množice, -bedtem ko so na igrišču naraščajniki FD Olimpa preskakovali preko k°nja. naraščajniki FD Celja pa preko mize in ko so članice Olimpa Prikazovale vaje na dvovišinski bradlji naraščajnice pa na gredi, sta 'zbrani moštvi FD Celja in FD Olim-Pa igrali odbojko. Brž ko se je igri-Sce izpraznilo, so metalci FD Olimja prikazali metanje diska, metalci ?? met kopja. Istočasno je tek na D00 metrov razgibal gledalce. Kljub ,emu, da so se tekači štedili še za alkansko štafeto, so doseženi re-zultati za začetek sezone več kot zadovoljivi. Po napeti borbi s svo-'rp društvenim tovarišem, je slavil zmago nad dvanajstimi tekači obeh riištev Štajner (FD Olimp) v času M,6 pred Polutnikom (FD Olimp) K44.0 in Božičem (FD Celje) 4:46,5. šC'Cl im 80 na zflhodni strani igri-ita.skakale naraščajnice obeh dru-v:?) v daljino, na vzhodni pa v kjer je skočila Slava Deržko-/it - Celje) 138 cm visoko, kar je začetek sezone zelo dobro. Ta pogledalo sonce. Z nizkimi, poševnimi žarki jc v daljavi osvetljevalo obalo kojmine. Tam je bil sovražnik. Od časa do časa je vznemirjal mornarje s topovskimi streli. Toda mornarji navadno ne pazijo na nevarnost in sc bavijo s svojimi posli. Na improviziranem stadionu je bila vse prej kot vojna slika. Skupine fizkul-turnikov v športnih krojih so pristopale k telovadnemu orodju, ki je bilo razporejeno j>o igrišču ter drug za drugim skladno izvajali vaje. Poleg orodij šo stali častniki v mornarskih uniformah in z letalskimi znaki na rokavih, ki so po vsaki izvedeni, vaji dajali oceno. To je bil pregled vojaške fizične pripravljenosti pilotov, inženirjev in tehnikov N-te gardijske edinice. Med gledalci so bili tudi nekateri proslavljeni baltiški piloti. Tu jc bil znameniti heroj Sovjetske zveze Vasilij Golubjev. Njemu je bila posebno pri srcu kakovost vsake vaje. ki so jo izvajali letalci njegove edinice. Hvalil in častital je onim, ki sq pokazali posebno veliko fizično pripravljenost. Grdo je gledal in obračal glavo od onih, ki so bili nespretni in so dobili za vajo oceno »slabo«. Toda takih je bilo malo. Začel se je vojaški tek na 500 metrov. Tekališčo je bilo začrtano okoli letališča. Teči jc bilo treba po valovitem terenu jireko jarkov, jam, lijakov, ki so jih napravile granate in čez nalašč postavljene zapreke. Med tekom jc Golubjev poklical na stran vodnika fizične pripravljenosti garde, poročnika Isaka Barkami: »Zberite vse tiste, ki imajo slabe ocene. Pregledal jih bom sam.« Čez nekoliko minut je Barkan pripeljal skupino onih. ki so prejeli slabe ocene. To so bili mladi piloti, ki so prišli šele pred kratkim iz šole, da izpopolnijo edinico. »Slabo so vas pripravili v šoli. tovariši častniki. Naučili ste se leteti, na fizično pripravljenost pa ste pozabili. Pilot mora biti dober fizkul-turnik, vztrajen, močan, prekaljen in spreten.« »livo, glejte ...« Golubjev hitro sleče suknjič in spretno skoči na kroge. Po hitrem zamahu z nogami z lahkoto preide v stojo na rokah, izvede obrat, nato še nekaj vrtoglavih gibov, nakar skoči na tla. Nato se z isto spretnostjo in sigurnostjo požene na drog in dela veletoče. Te telovadne vaje je Golubjev izvajal s tako veščino in takšnim navdušenjem. kot komplicirane like na svojem lovcu. Mladi piloti so vzhičeno opazovali svojega komandanta. Golubjev se jim približa. »Evo — pokazal sem vam, kaj. mora delati vsak izmed vas. To vam bo Pogled na prvo tretjino proge s startom pod Ržjo olajšalo delo v zraku. Dajem vam Med edinicami, ki so nastopale, so 1 na razpolago 30 dni. da se pripra-se posebno odlikovale edinice pilota j vite. Po tem roku se bom osebno heroja Sovjetske zveze Vasilija Go- j prepričal o uspehu. Na slabe ocene lubjeva. i pa pozabite ...« Prša fiszteulturniteov — jeklena obramba domovino. Šmarjetne toplice, ki je bil v sredo pred Veliko nočjo. Dopoldne sc je mladina udeležila pogozdovanja ter je posadila okrog 12.000 drevesc. To jc bilo že tretje pogozdovanje tukajšnje mladine. Popoldne pa je bil pester fizkullurifi spored, pri katerem jc vsa mladina nastopila v kros korotri teku. Imena zmagovalcev so sledeča: Pionirji na 800 m: I. Mihelčič (gimin.) 1:25. Pionirke na 800 m: 1. Svetličič (gimn.) 1:30. Mladinci na 1500 m: I. Eršte (girnn.) 5:45. Mladinke mlajše: 1. Pirnar (gimn.) 1:35. Starejše mladinke: I. Vogrinec (gimn.) 1 :30. Proge so bile lahke ter speljane jio mehkem terenu. Nato je bilo tekmovanje v odbojki na travniku, na katerem je mladina zgradila pravilno igrišče in napela mrežo. Veliko zanimanje jc vladalo tudi za met kopja (600 g). Od mladincev so kopje najdalje vrgli: 1. Zorko (gimn.) 41,05 m, 2. Martelanc (gimn.) 41,00 m, 3. Mušič (gimn.) 36,00 m. Med naraščajnicamii je vrgla kopje najdalje Vogrinec (girnn.) 19,00 m ; med pionirji pa Bonča (gimn.) 24,10 m. Za metom kopja se jc mladina polnoštevilno udeležila tekmovanja v streljanju. Najbolje so menili: Varšek 10, 3, 6,; Suhi 10, 8; 7; Hribar 8, 8, 9; Osolnik 8, 7; 5. Nato se j c vsa mladina iz Novega mesta in okolice zbrala na travniku, ter poslušala govor mladinca o fizkulturi, ki bo zbližala mestno in kmetsko mladino. Fizkulturni spored se jc končal s skupnim kopanjem v toplicah. Zvečer se je vesela mladina odpeljala s kamioni domov. Tudi k telovadbi mladina redno prihaja, da sc nauči obvezne vaje za 23. junij. Najbolj se zanima mladima za odbojko in košarko. Z udarniškim delom so sami uredili igrišče. Vadijo vsak dan. Lahkoatleti marljivo trenirajo na stadionu ter se pripravljajo na prvo snidenje s Svobodo iz Ljubljane, ki bo 19. maja. Pogrešajo pa urejeno progo za tek. Zastava na vrhu Triglava Tekmovalci se vzpenjajo na start Zadnje sekunde pred startom ' še dopisnike, da bodo objavljeni s*' mo dopisi, ki jih bomo sprejeli e" torka opoldne. Uredništvo Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani, predstavnik Francč Štrukelj. — Ureja uredniški odbor.