ZDRAVSTVENA NEGA IN UKRBPI
MEDICINSKE SESTRE PRI
METABOLNIH URGENTNIH STANJIH
Peter Koren, Laura Petríca
Tlrmor lysis sindľom 
(sindrom hitľega razpađa tumoľskih celic)
Sindrom hitrega razpada tumorskih celic 
je metabolno neravnovesje, ki nastane ob hitrem
odmiranju tumorskih celic. |z razpadlih celic sę v kri izločajo: kalij' fosfor in nukleinske kisline,
iz katerih nastaja sečna kislina.
Sindrom hitrega razpada tumorskih celic se zato izraža z naslednjimi spremembami v krvi:
hiperkalemijo, hiperfosfatemijo, večjim deležem sečne kisline in hipokalcemijo.
Zgodnji znaki bolezni so:
. 
nevromuskularni (mišična os|abelost, tĺzanje, parestezije, otrplost, zmedenost, utrujenost);
. 
kardiovaskularni (bradikardija in aritmija);
. 
gastrointestinalni (slabost, 
bĺuhanje, driska, anoreksija);
. 
ľenalni (oligurija, hematurija, bolečine v ledvenem predelu, povečanje telesne teže, otekline);
Poznejši posledici sindroma hitrega razpada tumorskih celic sta odpoved ledvic in srčna
aritmija.
Specifični problemi zdľavstvene nege
. 
zmanjšana varnost bolnika in velika moŽnost za nastanek poškodb'
. 
manjša sposobnost samooskrbe zaradi splošne oslabelosti,
. 
možnost, dazačne zastajati tekočina v telesu zaradi okvare ledvic,
. 
bolnĺk zauŽije premalo hrane (manj kot so njegove telesne potrebe)'
. 
strah.
Specifične aktivnosti zdravstvene nege
Zdravstvenovzgojno delo:
. 
Bolnika in svojce naučimo prepoznavati zgodnje znake metaboličnega neravnovesja in
stľanske učinke onkološkega zdľavljenja.
. 
Bolnika in svojce poučimo o ukrepih za zmanjšanje bolezenskih simptomov (skľb za
zadostno uživanje tekočine, ľedno 
jemanje pľedpisanilr zdravil, pľedvsem alopurinola.
. 
Bolnika in svojce poučimo, naj ne uŽiva kisle hrane in pijače'
. 
V primeľu renalne disfunkcije oľganiziľamo posvet Z dietetikom glede diete.
T2
Peter Koren, clipl'łl., lÍturCl Petricct, 
yiš.nlecĺ.ses., 
olĺkološki illštitut Ljtłbljana

Izvajanje vamostnih ukepov zaradi možnosti, da nastanejo spremembe bolnikove zavesti in vedenja:
. 
Postelja naj bo v najnižjem položaju, nameščeno naj ima vaľovalno ograjo.
. 
Klicna naprava mora biti bolniku vedno dosegljiva.
. 
Bolnika nadzorujemo v rednih intervalih.
. 
Zagotoviti moramo takojšnjo reanimacijo, če nastanejo motnje v delovanju srca, ki so
posledica hiperkalcemije ali hipokalcemije.
Opazovanje bolnika in nadzor vitalnih funkcij:
. 
Merjenje kľvnega tlaka in pulza na 4 ure ozíroma po zdravnikovem navodilu'
. 
Snemanje EKG po zdravnikovem naĺočilu.
. 
Opazovanje dihanja.
. 
Vsakodnevno tehtanje bolnika.
. 
ocena barve in bistľosti urina.
. 
Redni odvzemi krvi in urina za spremljanje laboratorijskih vľednosti po zdravnikovem
navodilu.
. 
Ugotavljanje navzočnosti stranskih učinkov zdravljenja.
. 
opazovanje bolnikove Zavesti in spremetnb v psihičnem počutju.
Izvajanje ukrepov za preprečevanje posledic bolezni in zdľavljenja:
. 
Skrb za zadostno hidracijo bolnika per-os in parenteralno po zdravnikovem navodilu.
. 
Natančno vodenje tekočinske bilance (izločenega urina mora biti vsaj 100 ml na uro) in
merjenje Ph urina ob vsaki mikciji.
. 
Vodenje alkalizacije urina s sodo bikarbono per_os ali parenteralno, da povečamo topnost
sečne kisline in preprečimo tvoľbo kamnov v ledvicalr (Ph uľina morabiti med"l in'7,5).
. 
Aplikacija diuĺetikov, antiemetikov in drugih zdravil po zdravnikovem navodilu.
Hiperkalcemija
Hiperkalcemija (koncentracija kalcija v serumu je večja od 2,6 mmolll') 
1e 
najpogostejše urgentno
stanje v onkologiji. Pojavi se pri l0 do 207o |judi z rakom. Možni vzroki za hiperkalcemijo so:
. 
Sekundaľno povečano izločanje kalcija iz kosti kot posledica povečanega delovanja
osteoklastov zaradi humoralnih dejavnikov (dejavnik tumor nekrosis, interlevkin), ki 
jih
izloča tutnoľ.
. 
Povečano izločanje kalcija iz kosti kot posledica vraščanja tumorja v kosti.
. 
Zmanjšana sposobnost ledvic za izločanja kalcija iz krvi.
. 
Povečano izločanje kalcija iz kosti zaradi izločanja prostaglandina iz tumorja.
Znaki bolezni so:
. 
kardiovaskularni (bradikardija, aľitmija, sľčni blok, zastoj srca);
. 
nevromuskulaľni (utľujenost, hiporeÍ1eksija, letargija, bolečine v kostelr, zmedenost, apatija,
osebnostna spľemenjenost, stupoľ, korna);
. 
gastľointestinalni (anoreksija, obstipacija, slabost, bľuhanje, ileus);
. 
renalni (izguba telesne teže, dehidracija, ledvični kamni, poliuľija, ledvična odpoved).
t3

Specifični pľoblemi zdľavstvene nege
. 
primanjkljaj v uživanju tekočine, ki je posledica bolezni ali zdravljenja,
. 
zmanjšana Varnost bolnika,
. 
primanjkljaj v uŽivanju hrane (manj kot so njegove telesne potrebe),
. 
obstipacija,
. 
zmanjšana fizična mobilnost,
. 
možnost spremenjenega duševnega stanja,
. 
možnost nastanka poškodbe,
. 
bolečine,
. 
moŽnost nastanka sprememb v delovanju srca,
. 
manjša sposobnost samooskrbe.
Specifične aktivnosti zdravstvene nege
Zdľavstvenovzgojno delo:
. 
bolnika in svojce poučimo o znakih hiperkalcemije in ukrepih za njeno preprečevanjc
oziľoĺna lajšanje simptomov (zadostno uživanje tekočine, skrb za vaľnost ...)
Skrb za vaťnost bolnika:
. 
Bolniška postelja naj bo v najnižjem položajLl z namešřeno ogľajico, če 
je spľelnęnjępn
bolnikovo duševno stanjc.
. 
Klicna naprava moľa biti bolniku vedno dosegljiva.
. 
Uporaba ľazličnih pomagal pri gibanju in prenašanju za zmanjšanje nevamosti patološkilr fr'aktuĺ
. 
opazujemo, ali bolnik kaźe znake nemirností, anksioznosti, zmedenosti in po potľebi
izvajamo predpi sano terapijo.
. 
Če 
je 
bolnik hudo nemiĺen in zmeclen, ga kontinuirano naclzorujemo.
Izvajanje ukrepov za preprečevanje posledic bolezní in zdravljenja:
. 
Vzdržujerĺo bolnikovo zmoŽnost gibanja Sorazmeülo z njegovimi zmožnostmi in zdravnikovimi
navodili (aktivne in pasivne vaje za ľazgibavanje, izornetrične vaje, ľazlične aktivnosti s pomočjo
fizioterapevta in delovnega terapevta, uporaba različnih pľipomočkov za gibanje).
. 
Naĺnestitno blazine proti preležaninam, če se bolnik ní zlnož'en gibati, in izvajamo vse
dľuge ukrepe za pľepľečevanje dekubitusa.
. 
opazujeĺno koŽo in jo 
še posebej skrbno negujemo.
. 
opazujeIno spodnje okončine, da bi pľavočasno opazili moľebitne znake tromboze.
. 
opazujemo stopnjo bolečine in po potl'ebi dajemo predpisane analgetike.
. 
Skľbimo za bolnikovo ľedno odvajanje blata in opazujemo, ali 
je 
bolnikov ttebulr povečan in boleč.
. 
opazujemo delovanje srca in moľebitne motnje v delovanju 
Qlerjenje 
kľvnega tlaka in srčnega
utľipa trikľat na dan oziľoma po navodilu zdľavnika, snemanje EKG po naľočilu zdľavnika).
. 
Jemanje vzorcev kľvi in uľina za preiskave po naročilu zdľirvnika.
. 
Natančno vodenje tekočinske bilance.
. 
Aplikacija inÍ'uzij in netlriazidnilr diuÍetikov in dľugih zdľavil (aľedia' miacalcic, lodronat...) po
navodilu zdľavnika.
14

Merjenje Ph urina, ki naj bo v kislem območju, da se prepľeči zgoščevanje kalcija in
nastanek ledvičnih kamnov'
Vsakodnevno tehtanje.
Pripľava bolnika in organiziranje hemodialize po zdravnikovem naročilu.
Sindľom nepľaYilnega ĺzločanja antidiuľetičnega hoľmona
(SIADH)
SIADH se razvije pri 1-2%o bolnikov z rakavim obolenjem. Približno dve tretjini bolnikov s tem
sindromom ima neoplazme.
Najpogostejeje SIADH povezan z drobnoceličnim rakom pljuč, rakom dvanajstnika, trebušne
slinavke in limfomi.
Na nepravilno izločanje antidiuľetičnega hormona vplivajo tudi nekateri kemoteľapevtiki
(cisplatin, vinblastin, vinkristin, ciklofosfamid).
Incidenca SIADH narašča predvsem zaradi naraščanja incidence raka pljuč in drugih vrst raka,
ki vplivajo na nepravilno izločanje antidiuľetičnega hormona'
Znaki'ki se kaŽejo pri bolniku s SIADH' so odvisni od trajanja retence urina in hiponatremije.
Kljub padcu osmolamosti v serumu in medcelični tekočini se nadaljuje čezmerno zastajanje uľina.
Urin 
je koncentriran, volumen medcelične tekočine se povečuje, to pa vodi v hiponatremijo'
Bolnik se pritožuje nad žejo, neješčnostjo, slabostjo in bruhanjem. Je zaspan, ima bolečine v
mišicah in pridobiva težo.
Lahko se pojavijo ľazdražljivost, spremembe osebnosti, zmedenost, krči in koma.
Medicinska sestra se trudi predvsem čim bolje poučiti bolnika o bolezni in mu dati čustveno podporo.
Specifĺčnĺ pľoblemi zdľaYstYene nege
. 
volĺullel'l tekočine je 
čezlłleľrlo pollečan,
. 
nevannst 
Poškodb,
. 
bolečillą,
. 
spľemenjell prehrculjellallli ľeiilll,
. 
moĺltje pľi izločanju urilla,
. 
iz'sušena ustllĺĺ sltĺzllica.
Specifične aktivnosti zdľavstvene nege
Aktivnosti, s katerimi skušamo zagotoviti varnost bolnika:
. 
bolniško posteljo zniźalno, upoľabimo zaščitno ograjo' da pľepĺečimo padec bolnika,
. 
zagotovimo stalen nadzoľ medicinske sestrc in bolniku omogočimo, da upoľabi klicno napľavo,
. 
bolniku pomagamo pľi izvajanju življenjskih aktivnosti, če to pomoč potľebuje.
. 
za nadzor nad pretokom infuzijskilr tekočin uporabimo infuzijske črpalke.
15

Aktivnosti s katerimi skušamo zmanjšati posledice simptomov bolezni:
Žeja kot posledica omejevanja tekočin:
. 
svetovanje bolniku v zvezi z razpoĄanjem dovoljene vsakodnevne količine zaužite tekočine,
. 
bolniku ponudimo nesladke bonbone ali žvečilne gumije za stimulacijo sline,
. 
spodbujamo izpiľanje ust z vodo vsaki dve uri,
. 
nadzoľujemo vnos intravenozne tekočine.
Nevrološke spremembe:
. 
nadzorujemo bolnikovo oľientacijo v prostoru in času,
. 
bolniku pĺiskľbimo pľipomočke za orientacijo(npr. uľa, koledar).
Aktivnosti' s katerimi nadziľamo posledice bolezni ali zdravljenja:
opazovanje tekočinske preobremenitve:
. 
vsakodnevno tehtanje bolnika ob istem času,
. 
natančno vodenje tekočinske bilance,
. 
merjenje specifične teže urina'
Opazovanje elektrolitskih sprememb:
. 
nadzor vitalnih znakov,
. 
vrednotenje sprememb in mentalnega statusa bolnika,
. 
ocenjevanje znakov in simptomov hipokalcemije,
. 
ocenjevanje znakov in simptomov hiponatľemije,
. 
odvzemi krvi po zdravnikovem naročilu.
Aplikacija zdravil in opazovanje učinkov pľedpisane medikamentozne terapije.
Tumorska hipoglikemija
Tumoľska hipoglikemija je razmeroma redek paraneoplastičen zaplet, ki se pojavlja pri bolnikih
z velikimi počasi rastočiIĺi mezenhimskimi tumorji ali tumoľji ľetľopeľitoneja. Etiologija ni
povseln raziskana. Veľjetni vzroki so: pľoizvajanje in izločanje inzulinu podobne beljakovine in
inzulinu podobnega rastnega faktofja ter povečana poľaba glukoze v samem tumolju.
Hipoglikemija se običajno pojavi zjutraj ali pozno popoldne in se izraźa predvsem s psilričnimi
in nevľološkiIni motnjami v obliki kľčev in hipoglikemične kome.
Specifični pľoblemĺ zdľavstvene nege
. 
velika nevaľnost nastanka lripoglikemične kome,
. 
zmanjšana Varnost bolnika.
Specifične aktivnosti zdľavstvene nege
Zdravstvenovzgojno delo:
. 
Bolnika in svojce poučimo o znakilr hipoglikemije in ukľepih za njeno pľepľečevanje
(poznavan je 
dietnc pľehrane ozi ľoma pľelrľambnega r eźiĺĺa).
16

. 
Bolnika in svojce naučimo merjenja krvnega sladkoľja in ukrepov v primeru prenizkih ali
pľevisokih vrednosti.
Izvajanje ukrepov za preprečevanje posledic bolezni:
. 
odvzem vzorcev krvi in urina za laboratoľijske preiskave po navodilu zdravnika.
. 
Aplikacija infuzij l0 - 20%o glukoze po navodilu zdravnika.
. 
Če bolniku zaradi nęzmoźnosti hranjenja per-os vstavijo ileostomo, ga po zdľavnikovih
navodilih hľanimo po ileostomi.
. 
Apliciĺamo druga predpisana zdÍavila, predvsem glukokortikoide.
Skrb za bolnikovo varnost:
. 
Bolnika nadzorujemo in opazujemo, ali so se pojavili simptomi hipoglikemije.
. 
Klicna napľava mora biti bolniku vedno dosegljiva.
. 
Bolniku moľamo omogočiti, da lahko v vsakem trenutku zauŽije potrebno hrano ali pijačo.
Liteľatura:
1. Lee Schafer S. oltcologic conlplicatiolls. Ill: otto SE, ed. oncology llĺlľsiĺlg' St.Louis:
Mosbt, 1994: 381 - 90,429 - 35.
2' Miaskowski C. oltcologic enlergencies' In: McCorkle R, Grant M, Frank-Stronlboľg M,
Bąiľd SB, etĺs. Cąllcer luu'sillg: a conlprehellsive textbook. PhiladeĘlhia: Sawlcleľs, ]996:
I I 83 -92.
3. Franco-Saenz R. HypercaLcentia, s\nthonte of inapprcpriate ADH, ancl other endocrine
sy,ntlronles. In: SkeeL RT, Lachant NA, ecls' Hantlbook of cancer chemoĺerapy,. Lolldon: Littĺe
Bľowll Co, l995: 590 - 613.
17