VSKEGA li 263360 COLOSiEVE inFOSlilACii november 1975 št. 11 (44) letu 4 IS iJ | i- «2™ Hp-. Z1 ■HH Sp k4ffl 'm J JUBILEJ PROSLAVILI SKROMNO, TODA PRISRČNO Sobota, 22. novembra 1975, bo ostala vsem color-jevcem v prijetnem spominu. Ta dan smo namreč proslavljali 25-letnico samoupravljanja in 30-letnico osvoboditve. Pred domom Svobode je že od 9. ure dalje, navkljub strupenemu mrazu, igrala medvoška godba na pihala in poskrbela za praznično vzdušje. V dvorano so prihajali člani kolektiva in gostje, mladinci pa so vneto delili slavnostno številko Colorjevih informacij. Nekaj po 10. uri je napovedovalec Peter Militarov oznanil začetek slovesnosti in napovedal prvega govornika, predsednika delavskega sveta Staneta Vilarja. Ta je najprej pozdravil goste: predsednika skupščine občine Ljubljana-Šiška inž. Staneta Plemenitaša, generalnega direktorja Polikema inž. Janeza Beravsa, polkovnika tov. Benovca ter vse predstavnike družbenopolitičnega življenja, krajevne skupnosti in predstavnike temeljnih organizacij delovnih skupnosti Medvod. Nato se je v daljšem govoru dotaknil dogodkov pred petindvajsetimi leti, ki so odprli novo obdobje delavskemu razredu. V prvem obdobju samoupravljanja je bito vse preveč ostankov starega administrativnega sistema, šele z zakonom o delovnih razmerjih smo v letu 1957 pridobili pravico, da lahko sami sprejemamo pravilnike; občinska skupščina je le ocenjevala skladnost splošnih aktov z zakonskimi predpisi. Z uveljavitvijo 15. ustavnega amandmaja v letu 1968 so bili v samoupravno razmerje vpeljani pomembni prvi in novi elementi v razvoju socialističnih družbenih razmerij na področju združenega dela. Organizacija združenega dela je imela vse več pristojnosti, predvsem pri določanju medsebojnih pravic in dolžnosti. Sprejetje 21., 22. in 23. ustavnega amandmaja v letu 1971, tki. delavskih amandmajev, je pomenilo novo obdobje v razvoju samoupravljanja, saj so konstitujrali nov družbeni položaj delovnih ljudi. In končno nova ustava v februarju leta 1974 je tozdom dala nov značaj. Svoj govor je zaključil z mislijo, da so delavci Colorja z vso resnostjo in požrtvovalnostjo doprinesli vsak svoj delež k oblikovanju in razvoju samoupravljanja. Za njim je besedo povzel generalni direktor Miloš Gabrijel, ki je orisal zgodovino podjetja in delovne uspehe v posameznih obdobjih. Nanizal je vrsto podatkov, ki so značilni za razvoj podjetja, in poudaril pomen samoupravnih organov, ki so z drznimi odločitvami ustvarjali podjetje. Tako so v letu 1966 člani delavskega sveta sprejeli sklep o izgradnji nove tovarne, ki je bila že 27. novembra 1970. leta predana svojemu namenu. Zgrajena je bila v celoti iz lastnih sredstev ter je skupna investicijska vrednost znašala 41,500.000 dinarjev. V letu 1971 pa so se člani delavskega sveta odločili za preureditev proizvodnih prostorov v stari tovarni za potrebe razvojnega in finančnega sektorja. Lani pa so sklenili, da se povečajo zmogljivosti v oddelku umetnih smol na okoli 16 tisoč ton letno. V nadaljevanju je omenil skrb za zaposlene, saj sta v osmih letih 202 delavca prejela 6,035.000 dinarjev posojil za individualno stanovanjsko graditev; z dodelitvijo stanovanj so v teh letih rešili stanovanjsko vprašanje kar 245 delavcem. Dotaknil se je pomena združevanja v SOZD Polikem in nadaljnje naloge pri ustanovitvi nove organizacije združenega dela, katero naj bi sestavljale organizacije združenega dela Arbo, Co-lor, Helios, Jub in Yugocryl. Pri tem nam ustava nalaga, da ustvarimo pogoje za delitev dela, zagotovimo višjo tehnologijo in storilnost ter dohodkovni sistem. Izdelan je osnutek srednjeročnega načrta, po katerem naj bi leta 1980 proizvedli 35.300 ton barv in lakov v vrednosti 773,390.000 dinarjev, od tega bi izvozili za 10,550.000 dinarjev. Ob 664 zaposlenih delavcih naj bi proizvodnja na zaposlenega znašala 53 ton. Leta 1980 naj bi se proizvodnja dvignila glede na leto 1976 za 50 %, vrednostno za 69 %, izvoz za 94 %, število zaposlenih za 12 %, proizvodnja na zaposlenega za 33 % in osebni dohodki za 26 %. V tem obdobju naj bi v osnovna sredstva investirali 161,372.000 din. Ob koncu se je tovariš direktor zahvalil vsem delavcem za uspešno sodelovanje, ter jih pozval k še kon-struktivnejšemu sodelovanju pri upravljanju in izvrševanju bodočih družbenih planov in obveznosti. Predsednik zbora delavcev Roman Resman in predsednik delavskega sveta Stane Vilar sta nato vsem dosedanjim predsednikom delavskih svetov in upravnih odborov predala zlate spominske značke, predstavnik Gasilske zveze pa več odlikovanj našim gasilcem. Sledil je kulturni program v izvedbi učencev Franca Bukovca iz Preske ter okteta "Jelovica”, ki je z ubranim petjem sklenil prisrčno slovesnost. V sejni dvorani podjetja je nato bila skromna pogostitev. Na osnovni šoli Franca Bukovca v Preski so odprli razstavo likovnih del na temo samoupravljanje v naši tovarni. Zvečer ob 18. uri pa je godba na pihala SANDRIK iz Dolnih Hamer v polni dvorani doma Svobode priredila celovečerni koncert ter s tem sklenila celodnevno praznovanje. FOTOZAPIS S PRAZNOVANJA 25—LETNICE SAMOUPRAVLJANJA Foto: FRANCI ROZMAN Medveška godba na pihala je poskrbela za praznično vzdušje ... Za povezavo programa je odlično poskrbel Peter Mili-tarov ... O razvoju delavskega samoupravljanja je govoril predsednik delavskega sveta Stane Vilar ... JBE Govor predsednika delavskega sveta je vzbudil precejšnje zanimanje ... in ob koncu navdušen aplavz ... Zlato spominsko značko je prejel tehnični direktor Ivan Hafner, dipl. ing. ... Alojz Virant ... Stane Vilar in Roman Resman ... Pevski zbor OŠ Franca Bukovca iz Preske je pod vodstvom Janeza Tometa zapel več pesmi ... inž. Rihard Pevec ... Gasilsko odlikovanje je med drugimi prejel tudi Pavel Jerina ... Z uspelo recitacijo je navdušila mala prvošolka ... Z ubranim petjem so se predstavili člani okteta "Jelovica” ... Kulturni program so člani kolektiva nagrajevali s ploskanjem ... Veselo razpoloženje na pogostitvi ... Predsednik občinske skupščine Ljubljana-Šiška inž. Stane Plemenitaš in generalni direktor Polikema inž. Naš bivši sodelavec Mirko Korinšek, dipl. prav., se je Janez Beravs v pogovoru ... zapletel v pogovor s člani okteta "Jelovica”, saj ga je njihovo petje zelo navdušilo ... "Starejše” članice našega kolektiva so bile vedrega obraza ... ravno tako tudi predstavnice "mlajšega vala” ... Kapelniku slovaške godbe na pihala SANDRIK Ivanu Trchali je predsednik sindikalne organizacije Izidor Traven izročil darilno košaro ... Predsednik delavskega sveta Stane Vilar pa spominsko darilo ... S spominskim darilom smo obdarovali tudi medvoško godbo na pihala ... DEVETMESEČNI OBRAČUN Sedemindvajseta seja delavskega sveta je bila skupno s 25. sejo poslovnega odbora dne 22. oktobra 1975. Na dnevnem redu je bil periodični obračun za čas od 1.1. do 30.9.1975 ter analitsko-plansko poročilo za mesec september 1975. Uvodne misli je podal finančni direktor Aleksander Vavpotič. Izvršitev plana investicij je 75 %, kar je za obdobje 9 mesecev v redu. Iz poslovnega poročila, ki je bilo predloženo, pa je izostalo pismeno poročilo o izvajanju investicije za povečanje kapacitet za proizvodnjo sintetskih smol. Predračunska vrednost po investicijskem programu je znašala 39,909 tisoč, podražitve in več dela, ugotovljenega v času izvajanja investicije pa znašajo 1,085 tisoč, tako da znaša celokupna predračunska vrednost z obratnimi sredstvi in prispevkom za energetiko 40,990 tisoč. Od navedene vsote se zagotavljajo sredstva v obliki kreditov 21,500 tisoč in lastnih sredstev v znesku 19,494 tisoč. Vse prekoračitve v znesku din 1,085 tisoč smo zagotovili z izločitvijo na poseben račun pri Službi družbenega knjigovodstva. V vsem razdobju izgradnje smo končali gradbena dela 87,6 %, če izločimo 1,300 tisoč kot začasen odstop od gradnje pralnice embalaže. Domača oprema z montažo je izvršena 65 %, uvozna oprema z montažo je izvršena 46 % (uvoz opreme pralnice embalaže še ni izvršen). Drugi stroški investiranja so izvršeni s 113 %. V razpravi na poročilo za objekt smol je generalni direktor seznanil vse navzoče, da je predvideno, da bo prvi reaktor, v katerem se bodo kuhale smole, šel v pogon v začetku novembra, medtem ko bo šel drugi nekoliko pozneje. Posledice zaradi kasnitev bodo velike, toda mi smo lahko v pogodbo, ki imamo sklenjeno z Energoinvestom, glede kvalitete, zamude in penalov vnesli lahko le tisto, kar nam dovoljujejo zakonski predpisi. Zaradi zamude montaže in obratovanja zgoraj omenjenih reaktorjev je generalni direktor seznanil vse navzoče, da bo otvoritev v naslednjem letu, medtem ko bo proslava 25. letnice samoupravljanja naše OZD in 30. obletnice osvoboditve še letos v mesecu novembru. Tov. Vavpotič je nadalje poročal o celotnem dohodku in dohodku. Pri analizi celotnega dohodka in dohodka samo za tretje tromesečje pa je ugotovljeno zmanjševanje celotnega dohodka (indeks 30.6. — 144,1, indeks 30.9. -- 128,5) in dohodka (indeks 30.6. — 193,6, 30.9. — 164,9). Še bolj izrazit je padec dobička oz. netto skladov (indeks 30.6. — 165,8, 30.9. — 175,4). Slabšanje uspešnosti poslovanja je rezultat večjih pogodbenih in zakonskih obveznosti, delitve os. dohodkov oo Samoupravnem sporazumu glede na zvišanje živi: enjskih stroškov ne glede na ustvarjeno amortizacijo. Poleg tega pa izrazito zmanjšanje realizacije izdelkov in storitev v tretjem trimesečju glede na prvo polletje in še posebej glede na plan. Pri zakonskih obveznostih lahko posebej omenimo povečanje davka iz dohodka TOZD, prispevka za izobraževalno skupnost SRS. Dalje je od 1.8. z zakonom povečana stopnja za 3,8 % za prispevek za modernizacijo železnice, naknadno je uvedeno združevanje sredstev za energetiko v višini 2,4 % od osnove davka TOZD in združevanje sredstev za slovenske ceste v znesku din 664 tisoč. Razmerje med osebnimi dohodki in skladi je nekje v okviru predvidenega. Pri 3,37 % povečani zaposlenosti, izračunani na podlagi izvršenih ur v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta, smo povečali celotni dohodek. Iz periodičnega obračuna je iz analize obratnih sredstev razviden primanjkljaj stalnih obratnih sredstev na dan 30.9.1975 v znesku din 30,665 tisoč, ob upoštevanju povprečnih zalog v razdobju januar — september in razpoložljivih lastnih poslovnih sredstev dela za obratne namene in tudi kriterij za trajna obratna sredstva po stanju na dan 30.9.1975. Nadalje je razvidno, da smo v trimesečju počasneje obračali zaloge surovin in materiala, enako nedokončano proizvodnjo in gotove izdelke in povečali vezavo terjatev od kupcev od povprečno 70 na 72 dni. Posebej opozarjamo na določila zakona, da moramo vse terjatve, starejše od 45 dni, odpisati v celem letu za 25 %, v devetih mesecih pa smo odpisali za 18 %; to seveda predstavlja zmanjšanje dohodka za din 6,625 tisoč. Ker izhajajo terjatve še iz preteklega leta, znaša celokupni odpis v breme dohodka v znesku din 6,904 tisoč. Tudi zaloge so se s preračunavanjem na nove planske cene za leto 1975 izredno povečale (te pa ne odstopajo od dejanskih nabavnih cen, saj je odstopanje samo za din 1,446 tisoč) je investicijska likvidnost na dan 30.9. pri povprečnih zalogah v letu 1975 sledeča: 1. povprečne zaloge I — IX.1975 din 96,465.327,- 2. razpoložljiva trajna obratna sredstva in dolgoročni krediti na dan 30.9. din 90,699.452,- 3. manjkajoča trajna obratna sredstva din 5,765.875.- I. skupnih sredstev OD po številu zaposlenih in povprečno izplačanega bruto osebnega dohodka v letu 1974 na zaposlenega; II. osebnih dohodkov na osnovi faktorja produktivnosti; lil. osebnih dohodkov na osnovi porasta življenjskih stroškov; IV. na osnovi celovitega doseženega dohodka na zaposlenega. Produktivnost je v letošnjem obdobju I. — tX. v primerjavi z istim obdobjem leta 1974 dosežena 100,54 %. Eksterna real izacija po DP iz leta 1972 na zaposlenega je dosežena 99,80 %. Povečana produktivnost je dosežena z realizacijo drugih dejavnosti in dohodkov od prejetih obresti in skupnih naložb v mesecu septembru 1975. Pregled za obdobje I. — Vlil. 1975 in IX. 1975: v 000/din I.—VIII.75 IX.75 I.—IX. 75 Realizacija drugih dejavnosti 948 215 1.163 Dohodek od prejetih obresti in skupnih naložb 301 350 651 Skupaj 1.249 565 1.714 Znesek septembra je 45,2 % od obdobja I. — Vlil. 1975. Življenjski stroški so v obdobju I,—IX. 1974 porasli v primerjavi z letom 1974 za 23,6 %. Celoviti dohodek (dohodek + amortizacija nad predpisano stopnjo) pa je povečan v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1974 za 60,85 %. Po sporazumu imamo pravico izplačati 5 % na skupno vrednost SOD (sredstva OD) po številu zaposlenih in povprečno izplačanih bruto OD v letu 1974 na zaposlenega. Sredstev skupne porabe smo uporabili nekje več nekje manj, kar je seveda razumljivo, saj moramo s sredstvi razpolagati do zaključnega računa. Povprečno so se OD odi, — IX. 75 povečali za 31 % in znašajo 3.837,77 din. V primerjavi z lanskim letom pa so se povečali za 21 %. Iz navedenih podatkov lahko sklenemo, da je rast povprečnih neto OD počasnejša kot rast življenjskih stroškov v tem letu, kar je skladno s Samoupravnim sporazumom o razporejanju dohodka in delitvi OD v TOZD-ih kemijske in sorodnih panog. Vsi drugi podatki so razvidni iz periodičnega obračuna, ki so ga vsi člani DS in drugi navzoči že prejeli pred sejo. Skupaj obračunana sredstva osebnih dohodkov za obdobje I,—Vlil.1975 I,—IX.1975 I. Skupna vrednost sred.OD 20,307.099 22,966.785 II. OD na osnovi produktiv. 58.302 122.780 III. OD na osnovi porasta življenjskih stroškov 4,185.292 4,878.145 IV. OD na osnovi celovit.doh. 1,221.704 1,398.385 Za izplačilo OD za obdobje I. — IX. 1975 so upoštevani zneski: I. skupna vrednost sredstev OD 22,966.785 II. OD na osnovi produktivnosti 122.780 lil. OD na osnovi porastaživij. str. 4,878.145 Obračun sredstev za OD za obdobje I — IX. 75 je po metodologiji komisije za samoupravni sporazum. O tem je vse navzoče seznanil tov..Alfred Sorjan: Sredstva za OD se formirajo iz: Skupaj: Že izplačano do 30.IX.75 Razlika za izplačilo 27,967.710 27,306.197 661.513 Sredstva OD na osnovi celovitega dohodka niso zajeta, ker še niso vnesena v naš interni pravilnik o formiranju mase OD, ker bomo do zaključnega računa: — odpisali zaloge surovin, materiala, gotovih izdelkov in polizdelkov, ugotovljenih na dan 31 .XII.1975, starejših od 1 leta za 25 %, nad 2 leti za 50 % in nad 3 leta za 100 %. Komisija za seznam nekurantnih materialov je ugotovila tovrstnih zalog, ki so predmet odpisa, v višini 8,568.990 din. — odpisali terjatve, starejše od 45 dni. Do 30.IX. pri 18 % odpisu je to že znesek 6,904.000 din. Pri 25 % odpisu 31 .XII. bo ta znesek znatno večji. — odpisali intenturne razlike pri letnem popisu 30.IX. Z gotovostjo lahko računamo, da bodo zgoraj navedeni odpisi vplivali na doseženi celoviti dohodek na zaposlenega in bi v primeru neupravičenosti izplačila ob zaključnem računu iz tega naslova morali sedaj izplačani znesek vrniti. Poslovni odbor in Delavski svet sta sprejela naslednji SKLEP št. 425 Poslovni odbor in Delavski svet potrjujeta periodični obračun za čas od 1.1. — 30.9.1975 v obliki, kot je bil predložen, in odobravata,izplačilo EU v znesku din 661.513 za mesec september. Analitsko plansko poročilo za mesec september je podal tov. Alfred Sorjan. Plan obstoječih kapacitet smo dosegli 91 %, planiranih z novimi kapacitetami pa 72 %. Proizvodnja gotovih izdelkov v obstoječi kapaciteti 93 % na nove kapacitete in obstoječe kapacitete pa 72 %. Po poročilu prodaje so bile planske količine realizirane le 77 %, vrednostno pa 77 %. Kumulativno je plan dosežen v količini 87,5 %, vrednostno pa92,5 %. Realizacija izvoza v septembru je bila nezadovoljiva. Količinski plan je dosežen 53,5 %, vrednostni pa 50,4 %. V mesecu septembru je nabava domačih surovin potekala v glavnem normalno. Iz uvoza pa je manjkala vrsta surovin. Vsi drugi podatki pa so razvidni iz analitsko planskega poročila, ki so ga vsi člani DS in drugi že prejeli pred sejo. Sledila je razprava, v kateri so sodelovali: Franc Petek, dipl.inž., ki je navzoče seznanil, da obstaja problem s surovinami. Zato imamo težave pri izdelavi Colofasa in avtolakov. Iz meseca v mesec ugotavljamo, da najdemo zelo težko kontakt pri naročanju surovin glede na potrebe. Še večji problem pa nastane, ko je treba predvideti, kaj bomo npr. čez 3 mesece potrebovali. Naša nihanja predvidevanj so tako skokovita, da prodaja navaja, da smo česa naredili celo več, kot je bilo naročeno. Menim, da je v težavnem položaju tudi tisti, ki mora ugotoviti, kaj bo tržišče čez določen čas potrebovalo. Stane Vilar, ki je mnenja, da je glede surovin in uvoza v Colorju še dokaj odprto vprašanje, ki ga je potrebno čimprej urediti. Iz tega poročila sledi, naj se strokovne službe le dogovorijo za večji red. Aleksander Vavpotič, ki je pojasnil, da v obratu II ni šla v pogon v II. polletju velikoserijska naprava za proizvodnjo sintetičnih emajlov ne zaradi finančnih vzrokov, kot je navedeno v periodičnem obračunu in se navaja kot vzrok za nedoseganje plana proizvodnje, ampak so bili to drugi programski vzroki. Po končani razpravi je Delavski svet sprejel naslednji SKLEP št. 426 Poslovni odbor in Delavski svet potrjujeta analitsko plansko poročilo za mesec september. Na novo so se zaposlili: Marija Možina za določen čas v prodajnem oddelku Mato Borišič za nedoločen čas v oddelku mešalnice Slavko Lovrenčič za nedoločen čas v oddelku mešalnice Jože Zagorc za nedoločen čas v skladišču materiala — prevzem Redo Karišik za nedoločen čas v pralnici embalaže Delovno razmerje so prekinili: Janez Polenšek iz oddelka pralnice embalaže Ivan Dorič iz oddelka kuhinje, sinteze, polnilnice Na služenje vojaškega roka je odšel Šefkija Ajdarpašič iz vzdrževalnih obratov Upokojil se je Ivan Smolič iz skladišča materiala — odprema ČESTITKE Terezija Bertoncelj iz kadr. spl. sektorja je rodila hčerko — čestitamo! Fani Sešek iz prodajnega oddelka je rodila hčerko — čestitamo! Marija Jamnik iz prodajnega oddelka je rodila hčerko — čestitamo! Barbara Šenk iz oddelka tehnične kontrole se je poročila — čestitamo! Stanislav Kialj iz oddelka mešalnice se je poročil — čestitamo! Anton Pregrad iz oddelka mešalnice se je poročil — čestitamo! Franc Oven iz oddelka mešalnice se je poročil — čestitamo! NAGRADNA KRIŽANKA £*<«•) 6*02 H*? PEL O SL E a;e SREOISCE Z6ERV/0*H RHiTL/'iq O&MOCJE 3. Z&/.£*/C/f HKHASK/ čezsec crŠo9* h CLH*/Cq-xS OZD POL/AT£/-t /ES h/C H' CHc) fT/?L/JQ 50 (vn39-vv0 Po h! H! VRST9 £/79 VRŠ?/? K/?CS 7>7/c/? z. RUHEH/H KL/VHOH Za pravilno rešitev slikovne križanke razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada 60,00 dinarjev 2. nagrada 40,00 dinarjev 3. nagrada 20,00 dinarjev Križanke oddajte v splošni sektor z oznako "Nagradna križanka” do vključno 10. januarja 1976. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! COLORJEVE INFORMACIJE št. 11 (44), leto 4, november 1975. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode vsak mesec v nakladi 700 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: dipl. arh. Janina Ferjančič, Alojz Izlakar, Anica Rozman, ing. Rihard Pevec in Franci Rozman, glavni in odgovorni urednik. Fotografije: Franci Rozman. Oprema: Pavle Učakar. Tisk: Partizanska knjiga Ljubljana. PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE IZ SEPTEMBRSKE ŠTEVILKE S«J* sr H..ni rt ■ -M £ -v >9 /V / c' /V /9 V 3 A/ £ 9 O "W,,W >9 A? e i 9 IZ // Z č 9 sss X £ X o 9 * H ,/7 M1« T*"« / r Č7 A? z Mi ■S 9 M >9 /V o r O // «^°«!> 4 X / 9 z> M / r / A/ 9 / J> -9 3 l,t'3 z / 9 j 7> £ X r H?oVr’* Sš 9 zv 9 g /V 9 D 4/ X R 7= te; >9 f 9 o / T 0 r / ir: pUf £ -f 0 S z* >9 A- c O n T s j> f C / -r r / EB