Arhivi 27 (2004) št. 2, str. 247-258 Članki in razprave 247 UDK 371:314.742.22(497.4:497.15)" 1992/..." Prejeto: 17. 11. 2004 Otroci iz Bosne in Hercegovine v begunskih šolah v Republiki Sloveniji GAŠPER ŠMID arhivski višji svetovalec, Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI-1000 Ljubljana e-mail: gasper.smid@gov.si ŽARKO ŠTRUMBL arhivski višji svetovalec, Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI-1000 Ljubljana žarko, strumbl @ go v. si IZVLEČEK Jeseni leta 1992je v Sloveniji začelo delovati 54 šol s programom osnovne šole za begunce. Vanje se je vključevalo 9000 otrok začasnih beguncev, poučevalo pa je 450 učiteljev beguncev iz Bosne in Hercegovine. Te osnovne šole so delovale v centrih za begunce aH v popoldanskem času v slovenskih osnovnih šolah ali drugih improviziraih prostorih. Razmere za delo so bile sprva izredno slabe, dogajalo se je celo, da so učitelji težko prišli do krede. V drugi polovici šolskega leta so se razmere izboljšale, ker so tuji darovalci prinesli učne potrebščine, ministrstvu pa je uspelo priskrbeti učbenike, pa vendar je tudi potem več otrok uporabljalo en učbenik Poleg improvizacije in neugodnih materialnih okoliščin so bili posebnost šole njeni učitelji. Polovica jih ni imela pedagoške izobrazbe, pred vojno so bili zaposleni kot ekonomisti, inženirji, zdravniki, uradniki aH pa so bili študenti, tu pa tam celo dijaki srednjih šol. Delati so začeli kot prostovoljci brez finančne nagrade. Pozneje je ministrstvo za šolstvo in šport pri tujih darovalcih priskrbelo denar, da so bili učitelji lahko skromno nagrajeni za svoje delo. Delo učiteljev v bosanski šoli je bilo težavno tudi zaradi različnih ravni znanja otrok v istem razredu. Učenci so bili iz različnih šol. V šolah so bili tudi otroci, ki so v Republiki Bosni in Hercegovini obiskovali šole za duševno manj razvite otroke ali pa bi vanje sodili. Po uradnih podatkih je bilo v Sloveniji 31.118 ljudi s statusom začasnega begunca, med temi okrog 5459 ali 18% šoloobveznih otrok; razkropljeni so bili po vsej Sloveniji. Večina jih je našla zatočišče v petinštiridesetih slovenskih občinah; tam so bile na petinpetedestih lokacijah ustanovljene osnovne šole z bosansko-hercegovskim učnim programom. V prihodnjih letih se je število šol, učiteljev in učencev zmanjšalo, saj so se ljudje počasi vračali domov v Republiko Bosno in Hercegovino. KLJUČNE BESEDE: bosanski begunci, Bosna in Hercegovina, begunske šole ABSTRACT CHILDREN FROM BOSNIA AND HERZEGOVINA IN REFUGEE SCHOOLS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA In autumn 1992, 54 schools started the primary school programme for refugees in Slovenia. They included 9,000 children of temporaiy refugees who were taught by 450 refugee teachers from Bosnia and Herzegovina. These primary schools were organised in refugee centres or, in the afternoon, in Slovene primary schools or other makeshift premises. At first, the working conditions were very bad. Sometimes the teachers had no chalk to write with. In the second term of the school year the conditions improved, as foreign donors brought teaching materials and the Ministry of Education and Sport succeeded to provide textbooks. However, even after that several children had to share one book. The school was known for its resourcefulness and bad situation regarding working materials, but also for its teachers. Half of them had no teaching education. Before the war, they either worked as economists, engineers, doctors, clerks or they were university students, sometimes also secondary school students. They started working as volunteers without any financial reward. Later the Ministry 258 Članki in razprave ARHIVI 27 (2004), št. 2 -i-c-;- Gašper Smid, Žarko Strumbl: Otroci iz Bosne in Hercegovine v begunskih šolah v Republiki Sloveniji, str. 247-258 of Education and Sport provided money from foreign donors, so that the teachers received a small reward for their work. The work of Bosnian teachers was not easy because they had pupils at different levels of learning in one class. The children came from different schools. Some of them had or should have hud attended special needs schools in Bosnia and Herzegovina. Statistical information shows that 31.118 people had the status of a temporary refugee in Slovenia, and that 5,459 of them or 18% were school-aged children. They lived in different parts of Slovenia. Most of them found refuge in 45 Slovene municipalities. Schools with Bosnian curriculum were formed on 55 locations. In the following years the number of schools, teachers and pupils decreased, as refugees gradually returned to the Republic of Bosnia and Herzegovina. KEY WORDS: Bosnian fugitives, Bosnia and Herzegovina, fugitive schools Konec 20. stoletja. Zgroženi in nemočni in brez možnosti, da bi kakorkoli vplivali smo bili nad dogajanji na ozemlju nekdanje skupne države. Ob začetku vojnih operacij aprila 1992 v Bosni in Hercegovini je prišlo iskat zatočišče k nam uradno 70.000, verjetno pa še kakih 30.000 tako imenovanih ilegalnih, neregistriranih beguncev iz Bosne in Hercegovine, med njimi je bila polovica otrok. V Republiki Sloveniji je bilo približno 17.500 šoloobvezni otrok - začasnih beguncev iz BiH (starih od 7 do 16 let). Od teh jih je bilo 3982 v zbirnih centrih, 8484 jih je stanovalo pri sorodnikih ali znancih, po predvidevanjih sodeč pa je bilo še okoli 5000 otrok -začasnih beguncev, ki niso bili evidentirani oziroma niso imeli statusa začasnega begunca.1 V šolskem letu 1993/94 pa je bilo v šole za začasne begunce iz BiH, ki so delovale po bosansko-hercegovskem učnem programu, vključenih 4585 otrok, starih od 7 do 15 let. Od teh jih je bilo 2195 v zbirnih centrih.2 Zato je vlada RS takrat ustanovila Urad za priseljevanje in begunce,3 njegova naloga je bila spremljati priseljensko in begunsko problematiko, pripravljati predloge in pobude za reševanje priseljenske in begunske problematike, organizirati zbirne centre in druge oblike začasnih beguncev, organizirati zdravstveni nadzor začasnih in političnih beguncev ter drugih priseljencev, organizirati repatriacijo začasnih beguncev in priseljevanje političnih beguncev, pripravljati predloge za ravnanje s priseljenimi begunci ter predloge standardov storitev v Prehodnem domu za tujce, domovih za begunce in zbirnih centrov, pripravljati predloge vizne politike, organizirati informacijsko službo za azilante, začasne begunce in priseljence, izdajati publikacije in druga informativna gradiva, organizirati usposabljanje za delo z begunci in azilanti itd.4 Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana, 2. 10. 1992 — Poročilo skupščinski komisiji za začasne begunce. T ~ Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Direktorat za migracije. Sektor za priseljevanje in begunce. 3 Uradni list RS, št. 27, 5. 6. 1992, str. 2024. 4 Uradni list RS, št. 27, 5. 6. 1992, str. 2024, 2. čl. Republika Slovenija je bosanskim beguncem zagotovila osnovne možnosti za življenje. Se posebej ranljivo kategorijo so predstavljali begunski otroci. Pojavilo se je vprašanje, kako prizadetim otrokom pomagati. V krajih z veliko otroci, so se kmalu organizirale šole in druge vzgojne ustanove v bosanskem jeziku, ki so tem otrokom tudi v psihičnem pogledu pomagale. Skupščina Republike Slovenije je na seji družbenopolitičnega zbora, 27. maja 1992, 11. junija 1992 pa na seji zbora občin in zbora združenega dela sprejela zakon o posebnem prispevku solidarnosti za pomoč beguncem, ki so v letu 1992 zaradi vojnih razmer na območju Republike Hrvaške in Republike Bosne in Hercegovine pribežali v Republiko Slovenijo.5 S tako zbranimi sredstvi smo v Sloveniji deloma pokrivali izobraževanje šoloobveznih, osnovnošolskih otrok v zbirnih centrih. Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije pa je za izpeljavo programa osnovnošolskega izobraževanja dobilo tudi dodatna finančna sredstva iz tujine; tako so na primer prispevali: UNCHR 61.948.325 SIT oz. 462.300 USD, SOROS 30.275.250 SIT oz. 225.900 USD, URO 9.438.656 SIT oz. 70.437 USD, DAINEKEN STIFTUNG 679.747 SIT oz. 5.072 USD. UNESCO in UNICER sta begunskim šolarjem pomagala s prispevki v obliki šolskih pripomočkov. V letu 1993/94 pa sta finančna sredstva kot donatorja prispevala še parlamenta kantona Bern in Švice 330.000 USD in Volkshilfe Avstrije 166.535 USD.6 Slovenija si je že ob vojni na Hrvaškem nabrala nekaj izkušenj v zvezi z vojnimi begunci in je tokrat hitreje odreagirala, saj je že v istem letu omogočila delovanje 54 osnovnim šolam s programom za begunce.7 Obiskovalo jih je približno Uradni list RS, št. 30, 15. 6. 1992, str. 2094. Gradivo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, Direktorat za migracije, Sektor za priseljevanje in begunce. V besedilu uporabljava termine: begunci, začasni begunci, osnovne šole za začasne begunce iz Bosne in Hercegovine in podobno, a prav zakon o začasnem zatočišču, ki je bil v veljavi za osebe, ki so bile na ozemlju Republike Slovenije zaradi vojne na ozemlju Bosne in Hercegovine, uvaja termin "osebe z začasnim zatočiščem". Članki in razprave ARHIVI 27 (2004), št. 2 -i-c-;- Gašper Smid, Žarko Strumbl: Otroci iz Bosne in Hercegovine v begunskih šolah v Republiki Sloveniji, str. 247-258 249 Učenci begunske Šole na šolskem hodniku v zbirnem centri' na Roški cesti v Ljubljani, leta 1993. (Fototeka Slovenski šolski muzej) 9000 otrok; poučevalo je 450 učiteljev. Manjše število begunskih otrok pa je vstopilo tudi v slovenske šole. To so bili predvsem otroci intelektualcev in otroci, ki so pristali kot begunci v majhnih krajih, v katerih zaradi manjšega števila otrok ni bilo organiziranih "bosanskih" šol.8 Mreža šol v taki obliki je delovala do leta 19959, ko so se begunski otroci začeli vpisovati v slovenske šole. Ohranile so se fotografije, dokumenti in spomini, ki so jih napisali begunski otroci in v katerih pretresljivo opisujejo svoje občutke. Po letu 1991 so javne ustanove in humanitarne organizacije skrbele za osnovne življenjske potrebe beguncev (kot so nastanitev, hrana, šola ...); nesebično je priskočilo na pomoč tudi veliko ljudi - prostovoljcev posameznikov, nevladnih organizacij. Ljudem, predvsem pa otrokom, so skušali olajšati bivanje v zbirnih centrih. Pomagali so jim na kulturnem in duhovnem področju, organizirali razne ustvarjalne delavnice, tabore, gledališke in lutkovne predstave, koncerte, jezikovne šole, svetovanja itd. Brez njih bi bilo življenje beguncev še bolj osamljeno Anica Mikuš Kos, prim, dr. (Center za psihosocialno pomoč beguncem — Slovenska fondacija): Begunci v Sloveniji: pregled dosedanjih aktivnosti; Visoka policijsko-varnostna šola, Ljubljana, 1998, str. 35 50. 9 V skladu s "Svetovno deklaracijo o izobraževanju za vse" (World Declaration of Education for AU) je država dolžna zadovoljiti osnovne učne potrebe (Framework for Action to Meet the Basic Learning Needs, paragraf 3.3-45f) vsem šoloobveznim otrokom. in prazno. Poskusimo jih našteti vsaj nekaj, saj se številne organizacije in posamezniki niso izpostavljali. Najbolj dejavni so bili: Center za psihosocialno pomoč beguncem, Slovenska filan-tropija, Društvo Mozaik, Društvo Most, KUD Franceta Prešerna, Vodnikova domačija, Ljiljan - društvo slovensko-bosanskega prijateljstva, Društvo zaveznikov mehkega pristanka iz Krškega, Jezuitska služba za begunce, Karitas, Rdeči križ, Amnesty International, Zavod za odprto družbo - Slovenija, Organizacija za pomoč beguncem Avister - Svet ptic, posamezni prostovoljci in organizacije, društva iz tujine (iz Belgije, Causes Communes, Velike Britanije in Španije), Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto ... in seveda še številne slovenske družine. V Sloveniji smo se z izobraževanjem oseb s statusom začasnega begunca oziroma pozneje oseb z začasnim zatočiščem prvič srečali ob začetku vojne na Hrvaškem. Izobraževanje beguncev, ki so leta 1991 prišli na naše ozemlje iz Republike Hrvaške, je bil po obsegu skromnejše, saj so bili hrvaški begunci v Sloveniji krajši čas. Od tega dejavnika pa je bil odvisen tudi način vključevanja izobraževanja begunske populacije. Z vojno na ozemlju Republike Bosne in Hercegovine pa smo se v letu 1992 v Sloveniji srečali še z velikim valom beguncev, zlasti pa z velikim številom šoloobveznih otrok in mladine.10 10 Poročilo mag. Andreje Hočevar in Majde Urank, Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. 258 Članki in razprave ARHIVI 27 (2004), št. 2 -i-c-;- Gašper Smid, Žarko Strumbl: Otroci iz Bosne in Hercegovine v begunskih šolah v Republiki Sloveniji, str. 247-258 Tudi sam položaj ob začetku leta 1992 v Bosni in Hercegovini je bil precej drugačen. Slovenija je ob prihodu beguncev iz Bosne in Hercegovine upoštevala priporočila mednarodnih organizacij glede izobraževanja, O številu šoloobveznih otrok iz Bosne in Hercegovine pred začetkom šolskega leta 1992/93 so obstajale le ocene, bilo naj bi 10.000 šoloobveznih otrok. Med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Bosne in Hercegovine je bil sklenjen protokol o šolanju državljanov Republike Bosne in Hercegovine, ki so bili kot začasni begunci na ozemlju Republike Slovenije. Sklenjen je bil na osnovi pogovorov med ministroma dr. Slavkom Gabrom iz ministrstva za šolstvo, znanost, kulturo in šport in Nikolo Kovačem iz ministrstva Republike Bosne in Hercegovine (1. 10. 1992) ter na osnovi pogovora med državnim sekretarjem dr. Pavlom Zgago in veleposlanikom Bosne in Hercegovino v Sloveniji Uglješo Uzelcem. 7. junija 1993 sta se v Ljubljani vladi Republike Slovenije in Republike Bosne in Hercegovine ob posredovanju ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije in Veleposlaništva Republike Bosne in Hercegovine v Sloveniji sporazumeli, da bo Republika Slovenija omogočila šolanje državljanov Republike Bosne in Hercegovine, ki so v Republiki Sloveniji kot začasni begunci11. To se je zgodilo, takoj ko so bile ponovno vzpostavljene telefonske zveze z Bosno in Hercegovino. Dogovarjali so se o najprimernejši obliki izobraževanja beguncev, evidentiranju osnovnošolcev - začasnih beguncev iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji, kakor tudi o evidentiranju učiteljev, ki so zaradi vojne zbežali v Slovenijo. Na podlagi 271. člena zakona o sistemu državne uprave in izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organih12 je vlada Republike Slovenije na 26. seji 15. oktobra 1992 sprejela sklep o uvedbi skrajšanega učnega programa za vzgojnoizobraževalno delo s šoloobveznimi učenci - začasnimi begunci iz Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji.13 Izoblikovan je bil poseben izobraževalni program, saj jih zaradi tako velikega števila otrok in velikokrat tudi zaradi prostorskih stisk v slovenske osnovne šole preprosto ni bilo mogoče vključiti. Že na vladni ravni je bil, pred začetkom šolskega leta med Slovenijo in Bosno in Hercegovino 11 Gradivo Ministrstvo za notranje zadeve RS, Direktorat za migracije, Sektor za priseljevanje in begunce. 12 Uradni list S RS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88. 13 Uradni list RS, št. 52, 30. 10. 1992, str. 2985; omenjeni sklep je predvideval, da bodo sredstva za plačilo stroškov za najem prostorov za izvedbo skrajšanega ličnega programa izven zbirnih centrov in plačilo stroškov za prevoz otrok in učiteljev, ki se bodo udeleževali skrajšanega učnega programa, zagotovljena v okvira sredstev, ki naj bi jih vlada Republike Slovenije namenila za začasne begunce. sklenjen dogovor o posebni obliki osnovnošolskega izobraževanja beguncev. Veljal je do vključno šolskega leta 1994/95. Pouk je bil organiziran v maternem jeziku otrok. V šolah so večinoma poučevali učitelji, ki so bili državljani Bosne in Hercegovine, pouk pa je potekal po delno skrčenih bosansko-hercegovskih učnih programih, vendar očiščenih reliktov ideologije. V učni program paje bil že v drugem letu uvrščen tudi pouk slovenskega jezika. Taka oblika izobraževanja je bila sprejemljiva tudi za Bosno in Hercegovino, saj so pričakovali, da bo vojna kratkotrajna, otroci pa bodo ob ohranjanju mater-nega jezika in kulture in s tem nacionalne identitete ohranili tudi kontinuiteto v izobraževanju. V šolskem letu 1993/94 je pouk potekal v popoldanskem času na 39-tih različnih krajih v 35-tih občinah in v učilnicah 20-ih zbirnih centrov ter v učilnicah 18-ih slovenskih osnovnih ali srednjih šol. Otroke je poučevalo 338 učiteljev; od teh jih je bilo 95% začasnih beguncev s tako izobrazbo: 126 oz. 37,3% učiteljev z visoko izobrazbo, 119 oz, 35,2% učiteljev z višjo izobrazbo in 93 oz. 27,5% učiteljev s srednjo izobrazbo. Le polovica učiteljev vseh treh izobrazbenih stopenj je imela ustrezno pedagoško izobrazbo, preostali pa so bili strokovnjaki z različnih področij kot na primer: zdravniki, novinarji, strojni inženirj i, ekonomisti ... Nekaj šoloobvezni otrok - začasnih beguncev (16014) je že od vsega začetka obiskovalo pouk v slovenskih osnovnih šolah in to v tistih krajih, v katerih bi bila organizacija posebnega programa z ekonomskega in pedagoškega stališča nesprejemljiva. Za te otroke je bil predviden tudi dopolnilni pouk maternega jezika, zgodovine in zemljepisa. Rešitev te problematike je imela tudi na nekaj negativnih odmevov v nevladnih organizacijah; vladi Republike Slovenije so očitali, da otroke načrtno segregira, vendar se strokovna javnost na take odmeve ni odzvala. Oblike osnovnošolskega izobraževanja begunskih otrok so bile v skladu s priporočili UNESCA, ki zagovarja, da mora biti pouk v prvem letu bivanja v drugojezičnem okolju v materinščini, sicer učenec ne pridobiva znanja. Hkrati pa UNCHR poudarja, da mora biti odločitev glede jezika poučevanja v osnovni šoli domišljena, ker se otroci najbolje in najhitreje učijo v maternem jeziku in zato je priporočljivo šolanje v tem jeziku zlasti v prvih razredih. Ker vedno obstaja tudi možnost, da bodo otroci ostali v novem okolju in se vanj vključili, je upravičeno in tudi potrebno učenje jezika okolja, v katerem bivajo. 14 Gradivo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, Direktorat za migrrcije, Sektor za priseljevanje in begunce. Članki in razprave ARHIVI 27 (2004), št. 2 -i-c-;- Gašper Smid, Žarko Strumbl: Otroci iz Bosne in Hercegovine v begunskih šolah v Republiki Sloveniji, str. 247-258 249 Učenci begunske šole O. Š. Jože Mošbič med odmorom, Ljubljana 1993. (Fototeka Slovenski šolski muzej) Otroci so v zgodnji mladosti še posebno občutljivi. Iz pogovorov s starši begunci iz Bosne in Hercegovine je razvidno, da so otroci izkazali svojo stisko predvsem z večjo odvisnostjo od staršev, povečanim strahom, nazadovanjem na nižjo stopnjo vedenja, motnjami spanja, povečano agresivnostjo in jokavostjo, reakcijami strahu ob nenadnih zvokih ipd. Šola je bila zato za te otroke izjemno zdravilna. Že nekaj tednov po začetku šole so se otroci umirili. V takih okoliščinah je bila osnovna šola (z bosansko-hercegovskim učnim programom) organizirana institucija, ki je bila enaka tisti v predvojnem življenju, nekakšen most med preteklostjo in sedanjostjo. Šola je poskrbela za to, da so otroci ohranili vloge iz predvojnega življenja, struk-turirala je njihov čas, obenem pa so otroci zaradi šolskih dejavnosti, učenja, druženja s sošolci in posebne skrbi učiteljev uspešneje premagovali travme vojne in begunskega življenja. Z obiskovanjem osnovnošolskega programa v mater-nem jeziku je bilo upoštevano tudi že omenjeno priporočilo UNHCR-ja, ki tudi pravi, da mora biti izobraževanje beguncem dostopno, kakovostno in ustrezno. Republika Slovenija je pod vodstvom Ministrstva RS za šolstvo in šport za normalizacijo vsakodnevnega življenja beguncev v šoli, oblikovala mobilno pedagoško-psihološko svetovalno službo; sestavljale sojo strokovnjakinje Zavoda za šolstvo Republike Slovenije in Bosne in Hercegovine (Mira Topic) ter Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše iz Ljubljane. Mobilna služba se je v prvem letu delovanja begunskih šol na terenu srečevala z učitelji, otroki in njihovimi starši in izpeljala več seminarjev za učitelje. V šolskem letu 1992/93 je več kot 50 % šoloobveznih otrok živelo v zbirnih centrih za začasne begunce iz Bosne in Hercegovine, in to v 45 slovenskih občinah. V teh občinah je bilo ustanovljeno 55 osnovnih šol za začasne begunce iz Bosne in Hercegovine.15 Šolsko leto Število občin Število šol z bosansko-hercegovskim učnim programom Število učiteljev Število učencev 1992/93 45 55 362 5459 1993/94 32 50 368 3897 1994/95 23 44 307 2838 Že v prvem letu oblikovanja šol z bosansko-hercegovskim programom je del otrok, ki so bili v občinah z manjšim številom začasnih beguncev, začel obiskovati slovenske osnovne šole npr. v Ormožu, Slovenskih Konjicah in Slovenski Bistrici ... skratka tam, kjer so imeli begunci sorodnike, znance, prijatelje in so bili nastanjeni 15 Dr. Milan Pagon (Visoka policijsko-varnostna šola, Pridružena članica Univerze v Ljubljani), dr, Anica Mikuš Kos (Slovenska fondacija): Begunci v Sloveniji, Pregled dosedanjih aktivnosti, Visoka policijsko-varnostna šola Ljubljana, 1998, str. 24. 258 Članki in razprave ARHIVI 27 (2004), št. 2 -i-c-;- Gašper Smid, Žarko Strumbl: Otroci iz Bosne in Hercegovine v begunskih šolah v Republiki Sloveniji, str. 247-258 kot tako imenovani neregistrirani, ilegalni begunci. V šolskem letu 1994/95 pa je v 23 slovenskih občinah delovalo še 44 osnovnih šol za begunce. Po treh letih delovanja osnovnih šol z bosan-sko-hercegovskim učnim programom je bilo jasno, da je potrebno spremeniti način šolanja. Veliko otrok in učiteljev se je v tem obdobju z družinami preselilo naprej v tretje države. Po uradnih podatkih je leta 1993 živelo v Sloveniji 31.118 ljudi s statusom začasnega begunca, od tega 5459 (t.j. 18%) šoloobveznih otrok, pred začetkom šolskega leta 1995/96 pa je šoloobvezna populacija štela le še 2848 otrok - zmanjšala seje za več kot polovico. Kljub zmanjševanju števila šoloobveznih otrok in šol se razmere niso izboljšale; ni bilo namenskih učilnic in telovadnic. Ministrstvo RS za šolstvo in šport16 je zato sprejelo sklep, da se otroci v šolskem letu 1995/96 vključijo v slovenske osnovne šole. Odločitev ministrstva je bila večinoma sprejeta z odobravanjem, na nekaterih šolah pa so nekateri učitelji le nasprotovali vključevanju otrok; to so utemeljevali z "argumenti", češ da se otroci v novem okolju ne bodo znašli, da bodo imeli učne težave, da bodo učitelji preveč obremenjeni. Iz Poročila o šolanju oseb z začasnim zatočiščem v letu 2000, ki ga je izdalo ministrstvo za šolstvo in šport je razvidno, da je bilo v šolskem letu 1994/95 nekaj otrok iz Bosne in Hercegovine že vključenih v naš šolski sistem, vendar vključevanje ni potekalo sistematično.17 Šolsko leto St. osnovnih šol, ki so vključile učence iz BiH Število učencev ob koncu šolskega leta Število učencev zajetih v analizi Delež učencev, ki napredujejo 1994/95 120 520 377 89 1995/96 261 2848 1990 87 1996/97 234 1671 1430 88 1997/98 129 914 616 92 1998/99 126 582 455 96 1999/2000 105 582 409 95 V preglednici so navedeni podatki o uspešnosti oziroma prehodu učencev iz Bosne in Hercegovine ob koncu šolskega leta v višji razred. Število učencev, ki so uspešno končali razred, se je v prvih letih vključenosti vztrajno višalo in v zadnjih dveh letih ostalo skoraj na isti ravni. Zato Ministrstvo RS za šolstvo in šport je zaradi reorganizacij spremenilo ime, danes je v uporabi ime Ministrstvo za šolstvo, zna^ nost in šport RS. 17 ■ Ministrstvo RS za šolstvo in šport je sprejelo sklep, da se otroci v šolskem letu 1995/96 vkljuCijo v slovenske osnovne šole - Arhiv Ministrstva RS za šolstvo, znanost in šport. po omenjenih podatkih lahko sklepamo, da so rezultati presegli vsa začetna pričakovanja.18 Pojavljali pa so se tudi problemi v prvem letu šolanja te populacije. Narejena je bila tudi analiza vključevanja otrok v slovenske osnovne šole. Zajetih je bilo 220 osnovnih šol (tj. 84% osnovnih šol, ki so imele vključeno begunsko populacijo), v katerih so se v šolskem letu 1995/96 izobraževali otroci, ki so zaradi vojne v Bosni in Hercegovini prišli v Slovenijo. problemi begunskih osnovnošolcev s slovenskih šolah delež šol, ki so navajale, da so učenci pokazali zanimanje za odpravo problemov UČNA PROBLEMATIKA: Nerazumevanje slovenskega jezika je ovira za celotno delo v šoli 54% Šibko predznanje pri matematiki 33% Šibko predznanje pri tujem jeziku 46% Odnos do šolskega reda Brez domačih nalog 17% Površni pri delu in premalo motivirani 27% Neopravičeno izostajanje od pouka 4% Težje navajanje na šolski red in disciplino 8% Hujši vzgojni problemi 0% Osebnostne težave učencev Težje prilagajanje razredu in okolju 18% Nižje učne sposobnosti 6% Nestrpnost do sošolcev 7% Ta anketa je bila izdelana ob koncu šolskega leta 1995/96. Navedeni problemi kažejo, da so se otroci kljub slabemu predznanju iz slovenskega ter tujega jezika in matematike precej neproblematično vključili v novo šolsko okolje. Z vso gotovostjo lahko trdimo, da je ta oblika izobraževanja dosegla poglavitni cilj: strukturirala je življenje begunskih otrok v Sloveniji tako, da so bivanje v tujem okolju čutili manj travmatično. Za boljšo osvetlitev izobraževanja begunskih otrok kot primer navajava eno izmed osnovnih šol. Med prvimi je organizirala in se sistematično lotila izobraževanja otrok iz Bosne in Hercegovine Osnovna šola Cirila Kosmača iz Pirana. i s Ministrstvo za šolstvo in šport — gradivo za interno rabo. Andreja Hočevar (asistentka, Oddelek za pedagogiko in andra-gogiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani): Osnovnošolsko izobraževanje beguncev v Sloveniji, Sodobna pedagogika 1/2001, str. 150. ^ Gradivo za interno rabo Ministrstva za šolstvo in šport RS. Članki in razprave ARHIVI 27 (2004), št. 2 -i-c-;- Gašper Smid, Žarko Strumbl: Otroci iz Bosne in Hercegovine v begunskih šolah v Republiki Sloveniji, str. 247-258 253 Prvi razred begunske šole O. Š. Jože Moškrič, Ljubljana 1993. Fotografija, ki je obšla svet. (Fototeka Slovenski šolski muzej) Njeno stališče je bilo, da je bila otrokom, ki so prišli skupaj z materami iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo odvzeta pravica do izobraževanja. Kot je bilo omenjeno, so se takrat predstavniki obeh držav, Slovenije ter Bosne in Hercegovine dogovorili za pomoč Slovenije pri izobraževanju begunskih otrok. V istem času je problem preučeval tudi UNESCO, ko se je pripravljal na vključitev v reševanje potreb begunskih otrok po izobraževanju. Slovenijo in Osnovno šolo Cirila Kosmača v Piranu je obiskala prva UNESCO-va ekspertna skupina; pogovarjala se je s pedagoškimi delavci in preučevala pripravljenost za pomoč beguncem. Cez štiri mesece je sledila druga ekspertna skupina. Izvedla je še tridnevni seminar za predstavnike slovenskih in begunskih šol v Sloveniji. Pri njih je zaživela še ena šola, to je Šola prijateljstva Bosne in Hercegovine -begunska šola. Obe šoli sta pripravili smernice za delo v obliki dveh dokumentov: Osnovna šola Cirila Kosmača iz Pirana -SHARE - Pomoč pri izobraževanju otrok vojnih beguncev iz Bosne in Hercegovine,20 Skola prijateljstva Bosne i Hercegovine, begunska šola - Program rada škole.21 Oba dokumenta sta postala temeljna orientacija za delo v naslednjih štirih letih. Posebno pozornost so namenili pripravam za začetek dela begunske šole. V knjigi "Odgoj i obrazovanje u izvanrednim uvjetima"-- so skrb za dober začetek opisali v prispevku "Tudi deliti se je treba naučiti". Naziv celotnega projekta Osnovne šole Cirila Kosmača iz Pirana - SHARE je bil: "Vzgoja in izobraževanje za mir i sobivanje". Izvajalo gaje 657 učencev Osnovne šole Cirila Kosmača iz Pirana pod vodstvom ravnateljice Alenke Aškerc Mikeln in 140 učencev Skole prijateljstva Bosne in Hercegovine, begunske šole (število učencev seje ves čas spreminjalo). Takih osnovnih šol je bilo v Sloveniji veliko. Od šolske dokumentacije so se večinoma ohranili samo šolski dnevniki in redovalnice, iz teh pa je vidno, da so določeni otroci obiskovali določeno šolo v Sloveniji. Večina dokumentacije je bila izročena ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Na podlagi omenjenega gradiva je bila pozneje narejena evidenca, tako da lahko vsak otrok, ki je hodil v begunsko šolo v Sloveniji, dobi podatke o izobraževanju. Sole so obstajale v šolskih letih 1992/93, 1993/94 in 1994/95. Kasneje so se otroci vrnili domov, tisti, ki pa so ostali, so se vključili v slovenske osnovne šole. 20 Piran Januar 1993. 21 Piran, februar 1993. 9? Gradivo nemške in slovenske nacionalne komisije za UNESCO. 254 Članki in razprave ARHIVI 27 (2004), št. 2 -i-c-;- Gašper Smid, Žarko Strumbl: Otroci iz Bosne in Hercegovine v begunskih šolah v Republiki Sloveniji, str. 247-258 Nekaj statističnih pregledov Seznam delujočih begunskih šol v šolskem letu 1992/93 in število učencev Ime šole in kraj Število učencev Šolsko leto 1992/93 Osnovna šola Zlatni Ljiljani Ajdovščina 170 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Murska Sobota - Zbirni center Vidonci 22 1992/93 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Murska Sobota - Enota Ljudska univerza 26 1992/93 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Rogaška Slatina - Zbirni center Rogaška Slatina 50 1992/93 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Krško - Zbirni center Krško 88 1992/93 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Kozina - Zbirni center Kozina 79 1992/93 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Maribor - Zbirni center Slave Klavore - Maribor, Makedonska 33 1 1992/93 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Maribor - Zbirni center Konstruktor - Maribor, Makedonska 33 332 1992/93 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Maribor - Enota Maribor, Razlago va 16 300 1992/93 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Ptuj - Osnovna šola BREG Ptuj 62 1992/93 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Kranj - Gimnazija Kranj 154 1992/93 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Tržič - Enota Tržič 62 1992/93 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Trbovlje - Enota Trbovlje 117 1992/93 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Novo mesto - Enota Smihel 24 1992/93 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Novo mesto - Enota Novo mesto 137 1992/93 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Ljubljana Bežigrad - Zbirni center Ljubljana Bežigrad 261 1992/93 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Ljubljana Enota Roška 459 1992/93 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Ljubljana - Enota oziroma Zbirni center Trnovo 269 1992/93 Osnovna šola Jožeta Moškriča Ljubljana Moste - Sola za začasne begunce iz BiH 245 1992/93 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Ljubljana Prva bosanska šola Enota Vič 194 1992/93 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Koper - Enota italijanska šola P. P. VERGERIO 84 1992/93 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Koper - Enota Janka Premrla Vojka 102 1992/93 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Gornja Radgona - Zbirni center Konj išče, Osnovna šola Stogovci 5 1992/93 Osnovna šola za učenike iz BiH Gornja Radgona - Osnovna šola Stogovci 5 1992/931 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Skofja Loka - Zbirni center Vojašnica Skofja Loka 228 1992/93 Osnovna šola Črnomelj — Zbirni center Črnomelj za privremene izbjeglice iz BiH 20 1992/93 Osnovna šola za privremene izbjeglice iz BiH Črnomelj - Zbirni center Črnomelj 20 1992/93 Osnovna šola za privremene izbjeglice iz BiH Črnomelj - Zbirni center Črnomelj 117 1992/93 Osnovna šola za privremene bjegunce iz BiH Ljutomer - Zbirni center Veržej 40 1992/93 Osnovna šola za otroke iz BiH Velenje - Enota Velenje, Efenkova cesta 1 437 1992/93 Osnovna šola iz BiH Jesenice 329 1992/93 Osnovna šola iz BiH Celje 373 1992/93 Šola za begunce iz BiH Domžale - Osnovna šola Venclja Perka Domžale 75 1992/93 Osnovna šola u izbjeglištvu Cerknica - Zbirni center Velike Bloke 91 1992/93 Osnovna šola za izbjeglice Cerknica - Zbirni center Velike Bloke 23 1992/93 Članki in razprave ARHIVI 27 (2004), št. 2 -i-c-;- Gašper Smid, Žarko Strumbl: Otroci iz Bosne in Hercegovine v begunskih šolah v Republiki Sloveniji, str. 247-258 249 Osnovna šola za otroke iz BiH Cerknica - Zbirni center Velike Bloke 15 1992/93 Osnovna škola sa skračenim obrazovnim programom za djecu izbjeglice iz BiH Nova Gorica - Zbirni centar Deskle (Nova Gorica) 71 1992/93 Osnovna šola s skraj šanim izobraževalnim programom za otroke začasne begunce iz BiH Nova Gorica - Zbirni center Milojka Štrukelj 56 1992/93 Osnovna šola Cirila Kosmača Piran - Osnovna šola Škola prijateljstva Piran 165 1992/93 Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana - Osnovna šola za začasne begunce iz BiH 44 1992/93 Skupaj 5376 1992/93 Begunske šole v šolskem letu 1993/94 Ime šole in kraj Število učencev Šolsko leto Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Maribor - Zbirni center Maribor, Enota Konstruktor, Makedonska 33 237 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Maribor Maribor - Enota: Zveza prijateljev mladine. Razlagova 16 280 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Krško - Zbirni center Krško 100 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Kozina - Zbirni center Kozina 19 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Koper - Zbirni center Koper 34 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Skofja Loka - Zbirni center Vojašnica Skofja Loka 140 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Trbovlje - Regija Zasavje, Enota Trbovlje 100 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Sežana - Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana 56 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Koper Osnovna šola Pinka Totnažiča, Zbirni center Koper 97 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Ptuj 38 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Kranj - Gimnazija Kranj 159 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Ljubljana Enota Vič -Ljubljana, Cesta v Gorice 220 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Ljubljana Enota Roška 503 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Ljubljana - Enota Bežigrad, Trg 9. Maja 325 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Ljubljana - Enota Savsko naselje, Matjaževa 4 144 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Celje - Enota Laško 13 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Celje 254 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Domžale - Venclja Perka Domžale 71 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Ilirska Bistrica - Zbirni center Trnovo 89 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Črnomelj - Zbirni center Črnomelj 125 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Ajdovščina - Zbirni center Ajdovščina 129 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Veržej - občina Ljutomer 41 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Jesenice 190 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Cerknica - Zbirni center Velike Bloke 109 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Velenje 168 1993/94 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Velenje, Efenkova 61 115 1993/94 Osnovna šola Skola prijateljstva BiH Piran 134 1993/94 Bosanska škola pri Ljudski univerzi Murska Sobota 38 1993/94 Skupaj: 3929 256 Članki in razprave ARHIVI 27 (2004), št. 2 -i-c-;- Gašper Smid, Žarko Strumbl: Otroci iz Bosne in Hercegovine v begunskih šolah v Republiki Sloveniji, str. 247-258 Begunske šole v šolskem letu 1994/95 Ime šole in kraj Število učencev Šolsko leto Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Maribor, Razlagova 16 342 1994/95 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Maribor - Zbirni center Konstruktor, Razlagova 16 23 1994/95 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Ljutomer - Zbirni center Veržej 62 1994/95 Osnovna šola Prijateljstva za začasne begunce iz BiH Piran - Zbirni center Piran 102 1994/95 Osnovna šola Srečka Kosovela, Sežana - Kozina, za učence začasne begunce iz BiH 57 1994/95 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Trbovlje - Zbirni center Trbovlje 23 1994/95 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Koper - Pinka Tomažiča Koper 85 1994/95 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Velenje 214 1994/95 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Trbovlje - Zbirni center Trbovlje 36 1994/95 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Kranj - Gimnazija Kranj 107 1994/95 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Kranj - Zbirni center Kranj 6 1994/95 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Ljubljana - Enota Roška 370 1994/95 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Ljubljana - Enota Savsko naselje 470 1994/95 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Š ko tj a Loka - Vojašnica Škofja Loka 4 1994/95 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Škofja Loka - Zbirni center Vojašnica Škofja Loka 124 1994/95 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Ilirska Bistrica - Zbirni center Trnovo 77 1994/95 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Ajdovščina - Zbirni center Ajdovščina 110 1994/95 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Celje - Zbirni center Celje 232 1994/951 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Črnomelj - Zbirni center Črnomelj 101 1994/95 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Jesenice - Zbirni center Jesenice 127 1994/95 Osnovna šola za začasne begunce iz BiH Krško - Zbirni center Krško 100 1994/95 Skupaj 2772 Ugotovila sva, da se statistični podatki razlikujejo od podatkov, zbranih na podlagi ohranjenih evidenc (dnevniki, redovalnice); to je vidno iz spodnje tabele23 Leto Statistični uradni podatki Ministrstva RS za šolstvo in šport Dejanski podatki zbrani na podlagi ohranjenih evidenc Razlika 1992/93 5459 5376 -83 1993/94 3897 3929 + 32 1994/95 2838 2772 -66 Omenjena primerjava kaže, da se uradni podatki, ki jih je obdelalo ministrstvo za šolstvo in šport, ne ujemajo s podatki, ki so bili zbrani pozneje, da bi dobili evidenco o vseh, ki so obiskovali osnovne šole. Hkrati bi poudarila, da omenjeni podatki niso popolni, ker vsa dokumentacija osnovnih šol za začasne begunce iz Bosne in Hercegovine in zbirnih centrov ni prispela, ni bila dostavljena na ministrstvo za šolstvo znanost in šport, čeprav so bila izdana navodila. Nekaj gradiva je šlo na pristojno upravno enoto, drugje je ostalo še v osnovni šoli, spet drugje so nekaj gradiva prevzeli lokalni arhivi. Tako popolna dokumentacija o izobraževanju begunskih otrok verjetno ne bo zbrana na enem mestu, in se bodo morali nekdanji učenci, bodoči uporabniki arhivskega gradiva za kopije spričeval pač obračati na več institucij. Srednješolci - begunci iz Bosne in Hercegovine, ki so se želeli vključiti v srednje šole, so bili v precej težavnejšem položaju kot šoloobvezni otroci. Prav tako niso obvladali slovenskega jezika in še vzgojno-izobraževalni programi so bili čisto drugačni kot v Bosni in Hercegovini. Eden izmed glavnih problemov je bilo tudi učenje "pravega" tujega jezika, saj so se v Arhiv Ministrstva za šolstvo znanost in šport. Članki in razprave Mil 1IVI 27 (2004). št. 2 GaSpcr Siniti. Žarko ištrunihl Olrnci iz Bosne m I kTcepjvir.e v bcftunsNiii šolali v Republiki .Sloveniji, str. 247 258 257 folctna šota jmneoskega ¡mika za otroke begune* iz B:ll v zbirnem centru na Rosk) cesti r ¡.juhijam, leta /99.'. (hoto lasi Majde uran k) Bosih m Hercegovin učili ruščino, pr nas pa angleščino in nemščino. Vsi so bi!; Brez iislrc/.nc dokumentacije, (o pa ie pomenilo, da bi /a šolanje na ustrezni soli po ¡akrat veljavni zakonodaji kot tujci moral' plačevati šolnino. Slovenija tud: n tiiela posebn.h finančnih sredstev, da b' jjt; vključila v šolski sistem z oblikovanjem dodatnih o<' lelkov. Interesi n |«lje staršev in mladostnikov .¡ca vključitev v slovenske srednje šole so bile zelo vti;kc, vejjkn večina sc jih jc obračala neposredno na srednje šole Na tistih srednjih šolah, ki so imele prostorske zmogljivosti in na katerih so bili ravnatelji posebej naklonjeni beguncem ie prišlo do prvih vk'iu-čkev v sredine šole M-nistrstvo z.a šolstvo in šport je srednje šole obvestilo, da si prizadeva pridobiti potrebna finančna sredstva, ki bi omogočila vkliučevanie beguncev v srednje šole, obenem pa je šolam priporočilo, da sprejmejo začasne begunce, če maja še Laksno prosto mesto s statusom liospitantuv, da Bi Ivjlt navzoči pri pouku in opravljali skupa] z drugimi dijaki vse obveznosti po programu. Ob koncu šolskega letu naj bi jim šola izdaL potrdilo o opravljenih obveznostih po prograoS®* Zato so v prvem letu p- hoda beguncev v Slovenijo organizirali pnčit niške dejavnosti z.a begunce skrajšane i/obra žcvalnc programe in različne učne delavnosti v zbirnih centrih Mag Amtrtj» Hočevar Ln Maicla Urank Ministrstvo /a Šolstvo nt ipori Kcpnbtikc Slovenije, j»)lw»icvmijc hcgunccv i/. Bosne m Hercegovine v RcjiuhliL Slovcnni Zlvrnik Visoko policijski) varnostna Sol« Ljuliljjna 199R sir 2') V šolskem letu 1092/03 je bilo po podatkih m ■listrstva /a šolstvo "-i šport v slovenske srednje šole vk.iučenih le 214 hospitantov, a se je (o v prihodnjih šolskih ietih precej spremenilo. V šolskem letu 1993/94 jc bilo v naših srednjih šoiah že okol 700 hospitantov, naslednje šolsko leto pa 096. Vključevanje liosp-Umtov v šolski sistem so spremljali pomisleki oredstavi ikov c. v 11 no družbe irt nekaterih strokmnih organizacij, predvsem zaradi po njihovem mnsniu neureje nega in nedorečenega statusa hosp:tantov ter neenakih vpisnih kriterijev za začasne begunce / Bosne i:i Hercegovine, in slovenske učence. Pravno formalno je vključevanje hospitantov v naš šolski sistem urejal "Sporazum o izobraževanju državljanov ReptibFikc Bosne in Hercegovine. k. sc kot začasni begunei nahajajo na ozemlju Republike Sloveine", k1 smo ga s tedanjo vlado Republike Bosne n Hercegovine podpisa!" v j unij u 1995. V 6. odstavku 4. člena je zapisano, da bodo "Ob koncu šolskega leta sred nješolci - začasni begune i/ Republike Bosne in Hercegovine, ki so obiskoval' sredniu šolo iz prvega odstav ka tega člena, dobi Ti potrdila o opravljenih obveznostih Potrdila bodo ¡/dal: vzgojno izobraževalni zavodi, v katerih sc izobražujejo srednješolci - začasn- begunci" Po opravljenem zaključnem izpitu ali matur na bi hospitanti prejel spričevala o končan srecluji šoli m lahko, če bi izpolnjeval' pogoje, nadaljevali izobraževanje na postsekundarm ravni. V Šolskih letih 1995/96 in 1996/97 je bilo na 117 stovensk:h srednjih šolah iii 4 Ljudskih univerzah vključeno 1129 hospitantov - začasnih 258 Članki in razprave ARHIVI 27 (2004), št. 2 -i-c-;- Gašper Smid, Žarko Strumbl: Otroci iz Bosne in Hercegovine v begunskih šolah v Republiki Sloveniji, str. 247-258 beguncev iz Bosne in Hercegovine, Večina hospitantov je bila vključena v srednje šole glede na njihove poklicne želje in interese, ponekod pa so bili organizirani posebni oddelki zanje (v Postojni in Ljubljani); ob koncu šolskega leta 1995/96 je šolanje končalo 886 hospitantov - ■ začasnih beguncev iz Bosne in Hercegovine. Število hospitantov po vrstah Sol v šolskem letu V šolskem letu 1996/97 je obiskovalo srednje šole skupno 724 hospitantov - začasnih beguncev, in sicer je bilo na rednih oddelkih na 122 srednjih šolah 616 hospitantov in v oddelkih za odrasle na 10 lokacijah 108 hospitantov. V šolskem letu 1996/97 je obiskovalo gimnazije 10% hospitantov, torej 2% manj v primerjavi s šolskim letom 1995/96, štiriletne tehniške srednje šole pa 29% ali za 11% več kot v prejšnjem šolskem letu. Spremembe v orientaciji na posamezne tipe šol je pripisati predvsem načrt-nejšemu poklicnemu usmerjanju te populacije, ki sojo s skupnimi močmi izpeljali Center za psiho-socialno pomoč beguncem, šole ter ministrstvo za šolstvo in šport. Naša država je bila naklonjena tudi študentom, čeprav bi morali plačevati šolnino. Njihovo število se je gibalo od 83 v študijskem letu 1993/94 do 115 v študijskem letu 1999/2000. Zaključek Referata sva se lotila, da nekdanjim učencem begunskih osnovnih šol sporočiva, kje bodo lahko iskali podatke o svojem izobraževanju, kje jih ne smejo iskati, če s svojimi ocenami niso bili najbolj zadovoljni. 1995/9625 Vrsta šole Gimnazije 4-letne srednje šole 3-letne poklicne šole Število hospitantov 108 160 618 % vključenosti 12 % 18 % 70% % uspešnosti 79 % 70 % 73 % 25 Glej točko 12, str. 30