Kamniški St.18 Leto XXXV Kamnik, 17. oktobra .....'......»v Ustanovljeno društvo neodvisnih proizvajalcev električne energije Kamnik - Domžale Prednost obnovljivim virom energije Ob čedalje bolj spornem delovanju jedrskih pa tudi termoelektrarn, ki pridobivajo električno energijo iz premoga, postaja vse bolj pomembno izkoriščanje vodne energije. V tem okviru imajo pomembno mesto tudi male hidroelektrarne na naši rekah in potokih. Te elektrarne so na primer leta 1994 v Sloveniji oddale v omrežje več energije kot vse hidroelektrarne na Savi. Seveda pa mora za mnoge probleme, s katerimi se srečujejo graditelji in lastniki teh elektrarn, nekdo poskrbeti in povezovati njihove interese. V Sloveniji že deluje pet društev lastnikov malih hidrocen-tral. Njim se je te dni z usta- novno skupščino, bila je v gostišču Volk na Perovem, pridružili tudi »mali elektrarnar-ji« z območja Kamnika, Domžal in njune okolice. Samo v naši Tuhinjski dolini že deluje pet malih hidrocentral. Okrog 20 udeležencev je zato ustanovilo svoje društvo, ki bo vključeno v Zvezo društev lastnikov malih hidrocentral na državni ravni, kasneje pa sc mu lahko pridružijo tudi drugi. Kot je na skupščini dejal Stane Zagoričnik z Ministrstva za gospodarske dejavnosti, lahko vsako leto interesenti, ki si predhodno pridobijo gradbeno dokumentacijo, računajo na razpis, ki jim omogoča do 20.000 SIT na KW moči nepovratnih sred- Janez Šraj, odslej predsednik društva, pozdravlja udeležence ustanovne skupščine društva lastnikov malih hidroelektrarn. Pred volitvami v državni zbor Za hitrejše in boljše urejanje naših zadev na kamniški upravni enoti Spomin na 170-letnlco rojstva L Svetca v Litiji Matej po Atianti Velika planina - popoletno razmišljanje stran 5-6 stran 9-12 stran 7 stran 15 stran 16 Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila tel.:841-029 Na zalogi že nepremočljiva zimska obutev iz multi-texa. Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. stev s strani države. Na podlagi strategije o obnovljivi energiji, ki je bila sprejeta na državni ravni, naj bi namreč v 15 letih pridobili 100 MW moči in malih hidroelektrarn. Zato so v okviru Zveze društev malih HE, kot je povedal njen predsednik Božo Du-kič iz Kranja, podprli akcijo »sto gradbenih dovoljenj«. Znano je namreč, da več sto vlog čaka na reševanje na pristojnih republiških organih. Ker Zveza uspešno sodeluje z Zelenimi Slovenije, se je skupščine udeležila tudi predsednica Zelenih Kamnika Ivanka Skamen, ki je novoustanovljenemu društvu ponudila pomoč in sodelovanje Zelenih. ■ Za prvesa predsednika društva so Janeza Šra- ja iz Volćj_fe Z ANSAMBLOM nCllF za vse prebivalce Centra, Zapric, Perovega, Novega trga in seveda za vse ostale prebivalce iz cele občine! Naro4nik:O0 SKD Kamnik Na vse te predstavitve vas lepo vabi SKD na Kamniškem! Programska volilna resolucija 4. kongresa SKD sprejeta v Škofji Loki, 28. septembra 1996 Slovenski krščanski demokrati postavljamo javni interes nad zasebnega in državnega nad strankinega. Pri svojih političnih zamislih izhajamo iz doslednega spoštovanja človekovih pravic, enkratnosti človekove osebnosti in krščanskih vrednot. Odločilno smo prispevali k osamosvojitvi Slovenije, mednarodnemu priznanju naše države in k vzpostavitvi demokracije. Z jasnimi cilji, sposobnimi ljudmi in trdim delom smo pripomogli k utrjevanju slovenske države, pospeševanju gospodarskega in socialnega razvoja in k ugledu Slovenije v svetu. Z izkušnjami, rezultati in samozavestjo želimo v tretjem mandatu: 1. Dokončati gospodarske in politične reforme, s katerimi jc pričela prva demokratično izvoljena vlada z Lojzetom Peterletom na čelu. 2. Vzpostaviti gospodarski red v smislu socialno-tržnega gospodarstva. Z njim bomo zagotovili delovanje trga in enakost vseh gospodarskih subjektov na njem. Uvedli bomo z EZ primerljivo davčno zakonodajo ter zagotovili njeno dosledno izvajanje. S stimulativno finančno politiko bomo spodbudili rast materialne proizvodnje ter tako ustvarili nova produktivna delovna mesta. 3. Zaključiti privatizacijo slovenskega gospodarstva, vključno z denacionalizacijo v najkrajšem možnem roku. Povsod tam, kjer obstaja sum oškodovanja, kraje ali davčne utaje, bomo izvedli dosledne revizijske postopke; 4. Z odprto raziskovalno-razvojno politiko zagotoviti pretok novih znanj in najvišje kvalificiranih strokovnjakov v upravo in industrijo ter tako izboljšati njeno sposobnost za razvoj novih, na svetovnih trgih konkurenčnih produktov. 5. Vzpostaviti pravni red, ki bo temeljil na enakosti pred zakonom, neodvisni in učinkoviti sodni veji oblasti. 6. Vzpostaviti socialni red, v katerem bodo deležni promoči tisti, ki jo res potrebujejo. Dosledno bomo preprečevali njegovo zlorabo. V okviru teh prizadevanj bomo izvedli pokojninsko reformo, s katero bomo vzpostavili pregleden, stabilen in človeka vreden pokojninski sistem. 7. Dopolniti družinsko zakonodajo, ki bo z davčnimi olajšavami, razreševanjem stanovanjske problematike, fleksibilnim delovnim časom in podaljšano porodniško spodbujala nastajanje mladih družin in jim lajšala začetne materialne težave. 8. Oblikovati šolski sistem, ki bo v največji možni meri razvijal sposobnosti vsakega posameznika in bo smiselno dopolnjeval družinsko vzgojo. Zavzemamo se za raziskovalno, avtonomno in evropsko primerljivo univerzo, ki bo omogočala in spodbujala akademsko mobilnost. 9. Temeljito prilagoditi slovensko gospodarstvo, posebej kmetijstvo ter upravo na delo in življenje v Evropski zvezi. 10. Po volitvah oblikovati vlado skupaj s strankami, ki svoje delovanje temeljijo na istih ali podobnih etičnih in političnih temeljih. NaroCnikiOO SKD Kamnik ; 6 17. oktobra 1996 PRED VOLITVAMI V DRŽAVNI ZBOR Kamniški OBČAN \ Srečo Repanšek -kandidat SDS ■ Svet Socialdemokratske stranke Slovenije, ki je najvišji organ odločanja v stranki med dvema kongresoma, je na svoji seji 4.10.1996 potrdil kandidate za volitve v Državni zbor. Potrjeni kandidati so bili predstavljeni slovenski javnosti 13.10.1996 na konvenciji v Cankarjevem domu. Kandidat v kamniškem volilnem okraju je Srečo Repanšek. Kamniškim volivcem se bo predstavil v času volilne kampanje, ko bo tudi podrobneje predstavil volilni program stranke. Osrednja predstavitev bo 24.10.1996 od 15. ure naprej na Glavnem trgu v Kamniku. Srečo Repanšek je doma v Zgornjih Stranjah, je poročen in oče dveh deklet. Starejša Petra je te zaposlena kot frizerka, mlajša Alenka pa je še dijakinja, njegova žena Slavi pa je prodajalka v Svilanitovi tovarniški trgovini. Srečo je zaposlen v Kemijski industriji Kamnik v obratu pirotehnika. Na poklicnem področju je priznan strokovnjak za ognjemete in minskoeksplozivna sredstva, sicer pa je poznan kot dober delavec in sodelavec ter tudi kot borec za delavske pravice, saj je bil vrsto let sindikalni aktivist tako v podjetju kot tudi v občinskem merilu. Pri svojem sindikalnem delu je znal obdržati svoja nazorska prepričanja, kar ni bilo običajno za takratne sindikalne delavce, kar daje njegovemu delu še pose- Čas je za spremembe Pod Kamniškimi Alpami leži starodavno mesto Kamnik, obdano z naravnimi lepotami, idiličnimi gorskimi kmetijami ter posejano s številnimi znanimi tovarnami, kar daje mestu in njegovi m prebivalcem veliko možnosti za delo in blaginjo. Žal ni tako. Zgodba o zavidljivih uspehih, ki jih je dosegla sedanja vlada v gospodarstvu in ki jo vsak dan poslušamo ter o njej beremo v časopisih, vztrajno prodira tudi v naše mesto. Delavci in kmetje imajo čedalje manj pravic in njihovo delo postaja iz dneva v dan cenejše in pri takem trendu razvoja bo kmalu postalo nepotrebno. Sindikati pa namesto, da bi ščitili delavske interese, to je njihovo pravico do dela in s tem do primernega plačila, kar bi delavcem omogočilo človeka vredno življenje, izgubljajo svojo energijo v medsebojnih prepirih in dokazovanjih, kdo je tisti, ki ščiti delavca in njegove interese. V nasprotju z delavci oziroma sindikati vse to s pridom izrablja skupina ljudi, ki so se hitro in dobro organizirali in si nadeli ime menedžerji oziroma delodajalci. Vse manj delavcev je v rednem delovnem razmerju. Delodajalci zaposlujejo ljudi pogodbeno ali za določen čas in s tem goljufajo delavce in državo. Samostojne podjetnike in obrtnike pa po drugi strani bremenijo tako visoke dajatve, da nikakor ne morejo zaživeti. Če pogledamo, kdo je pri nas predsednik delodajalcev, menedžerjev in celo enega od sindikatov, lahko vidimo, da so to vsi ljudje iz nekdanje komunistične elite. Ljudje, ki danes odločajo o gospodarskih gibanjih, so vsi trdno prepričani, da so le oni edini dovolj pametni in sposobni potegniti gospodarstvo iz težav, v katere so ga sami pripeljali. Pri tem pa pozabljajo, da nas je prav ta elita pripeljala do tega, da kupna moč povprečne slovenske čiste plače ne dosega niti polovico italijanske ali avstrijske. Dokler bo o gospodarstvu v Sloveniji odločala neformalna združba politikov, bankirjev, menedžerjev in ljudi iz državne uprave, od katerih jih je veliko še iz stare komunistične elite, si ne moremo ben pečat. V stranko je prišel po končani vojni za Slovenijo, kateri je dal svoj prispevek. Med samo vojno je bil poslan v Republiški štab za obrambo zaradi specialnih znanj, kijih je pridobil v svojem podjetju, po končani vojni pa je izvajal čiščenja minskih polj, ki so ostala za jugoslovansko vojsko. Za svoje delo je prejel tudi odlikovanje Slovenske vojske in Civilne zaščite. Žal je danes razočaran nad političnimi dogodki v Sloveniji, ki so sledili osamosvojitveni vojni. Srečo je sedaj predsednik krajevnega odbora SDS Kamniška Bistrica in član občinskega predsedstva SDS, ki ga je tudi predlagalo za kandidata. Srečo je ponosen, da je kandidat stranke, kije sposobna izvesti premike iz anarhije in krivic, kijih je povzročila sedanja vladna koalicija, in verjame, da je prihodnost Slovenije v socialno pravični ureditvi. Kandidatura pa je zanj tudi obveznost do vseh, ki so na Kamniškem ustvarili pogoje za ponovno oživitev demokracije, kar je omogočilo osamosvojitev Slovenije. IGOR PODBREŽNIK obetati gospodarskega razcveta, zmanjšanja nezaposlenosti in boljšega življenjskega standarda. Logično bi bilo, da bi tako imenovane stranke pomladi odgovorile z enotnostjo. Edino tako bo mogoče ustaviti propagandni stroj, ki bo slovenske volivce prepričeval, kako lepo jim je. Ljudje hočejo jasen dogovor in skupen nastop tistih, ki jim je pomembnejša prihodnost Slovenije in vseh njenih državljanov kot lastne koristi. Velika večina vidi edino priložnost v novem Demosu, ki bi enkrat za vselej opravil s preteklostjo. Enkrat so vas že opeharili. Če boste nasedli lepim obrazom, slikam in frazam, vas bodo še enkrat. Poglejte denarnico, plačilni list (če ga sploh dobite), pokojnino, račune, dohodnino in se spomnite, kaj so vam obljubljali pred štirimi leti. Če niste zadovoljni, je edini način, da nekaj spremeni-.te, ta, da greste na volitve. Podatki kažejo, da je v mestnem predelu občine Kamnik volilna udeležba zelo nizka, saj se suče le okoli 50%. Zato je prav, da svojo voljo izrazimo vsi, tudi tisti, ki niste volili iz prepričanja, da vaš glas ne more spremeniti stanja v družbi. S tem, da izrazite svojo voljo na volitvah, prispevate k spremembam, ki so bliže vašemu prepričanju. Samo tako se v demokraciji stvari spreminjajo na bolje. »Ko sem znancu povedal, kaj pišem, je začudeno odgovoril: »Kaj? Prepozno! Saj poštenosti med Slovenci ni več!« Drugi sogovornik je odgovoril z vprašanjem. »Zakaj zgodovino? Saj slovenska poštenost je samo še zgodovina.« Jaz pa vendarle vztrajam in zaupam v slovensko poštenost, da je še živa med nami; saj s slovensko poštenostjo smo preživeli tisočletja in upam, da bomo še naprej. S poštenostjo živi in propade slovenstvo. S to svojo knjigo gledam v slovensko preteklost, da bi zanesljiveje upali v prihodnost.« (Akademik, prof. dr. Anton Trstenjak: Slovenska poštenost) _ SREČO REPANŠEK Naročnik: SDS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Izkušnje in znanje za boljši in lepši jutri Občni zbor ZDUS mi je maja 1996 naložil odgovorno nalogo, da kandidiram na državno-zborskih volitvah. Šele septembra 1996 sem se odločil za kandidaturo na listi DeSUS-a (stranke upokojencev). Zavzemam se za demokratičen in gospodarski razvoj države ter za varovanje socialnih pravic vseh državljanov. Kot predsednik upokojencev Slovenije sem si že s številnimi aktivnostmi prizadeval, da upokojenci ne bi bili prizadeti in da se mladim omogoči zaposlitev. S postopkom v Državnem svetu smo uspeli z odložilnim vetom na zakon o pokojninskem sistemu, prav tako smo uspeli v matičnem odboru Državnega zbora. Državni zbor pa ni zavrnil pokojninskega zakona, temveč so ga poslanci LDS in SKD disciplinirano potrdili (med njimi tudi gospod Lavrinc). S tem zakonom smo upokojenci letos v osmih mesecih prikrajšani že za 25% mesečne pokojnine. Upokojenci smo aktivno delali, skromno živeli in se odpovedovali pri plačah zato, da smo vlagali v razvoj tovarn, v gradnjo stanovanj, šol, cest, zdravstvenih ustanov, vodovodov, kanalizacije itd. V Kamniku smo plačevali samoprispevek vse od 1965. leta. Danes nam vladajoči stranki (LDS in SKD) ne priznata poračunov pokojnin, zaradi česar smo upokojenci prikrajšani. Na mojo iniciativo je ZDUS vložila ustavni spor na zakon, saj upokojenci vztrajamo pri poračunu, ker teoretično ni mogoče razpolagati s podatki o plačah za tisti mesec, za katerega se izplačujejo pokojnine. Ustavno sodišče še ni obravnavalo našega zahtevka z obrazložitvijo, da je zatrpano z vlogami. Iz tega sledi, da je pravna varnost slaba. V posebnem pismu sem predsedniku Državnega zbora, predsedniku Vlade in vodjem poslanskih skupin v Državnem zboru izrazil protest glede namere poslancev (45), ki so hoteli sprejeti zakon o posebnih pogojih za upokojevanje, saj bi to pomenilo posmeh demokraciji, ker so isti poslanci upokojencem zmanjšali pokojnine. Med podpisniki in zagovorniki takega zakona jc bil tudi gospod Lavrinc. Ministrstvu za zdravstvo smo posredovali vrsto pripomb na program »Zdravje dp leta 2000«, v katerem je predvideno, da bomo upokojenci kljub dodatnemu zavarovanju še doplačevali zobozdravstvene storitve, nekatera zdravila in plačevali ortopedske pripomočke. To ni sprejemljivo za upokojence in za državljane z nižjimi dohodki. Nerazumljivo je, da država namenja za zdravstvo več sredstev kot pred leti, zavarovanci pa smo čedalje manj zadovoljni s storitvami. Zakaj? Osebno sem se zavzemal in se še zavzemam za povečani regres upokojencem, saj sedanji zadostuje le za dva do tri dni letovanja v zdravilišču. To pobudo podpira DeSUS s peticijo, ki jo lahko upokojenci podpišete v DU Kamnik. Zavzemal se bom za ustrezno ureditev vdovskih pokojnin. Mojc delo bo tudi v prihodnje usmerjeno v skrb za delo in zaposlitev generacij, ki prihajajo. Ne pristajam na medgeneracijski konflikt, ki ga nekateri umetno izzivajo in ustvarjajo. Upokojenci nismo breme državi in ne zaviramo razvoja, saj delimo skupno usodo ekonomskega položaja države. Osebno sem do sedanjih upravljalcev države kritičen ne glede na to, da smo v razvoju dosegli nekaj izboljšav, saj jc ne vodijo najbolje. Vodijo jo preveč samozaverovani vase, v pravilnost svojih lastnih stališč in stališč svoje stranke. Kot gospodarstvenik se zavedam, da je temeljna naloga naše družbe prizadevanje za razvoj, razvoj z novimi investicijami, z varčevanjem na vseh področjih. Z novimi zaposlitva- mi je mogoče povečati DBP. Ekonomski sistem mora biti spodbuden za naložbe. Zdaj pa z občasnimi dotacijami rešujemo enkrat eno,, drugič pa drugo podjetje. Zaposleni, upokojenci, nezaposleni, podjetniki, kmetje itd., podpirajte mojo kandidaturo, saj ste mnogi z mano že sodelovali in skupaj smo uresničevali dogovorjene naloge. Razvojni program, znanje in zaupanje - pogoj za uspeh! Delavci v tovarnah ste imeli zaposlitev, odpovedovali ste se pri plačah in veliko smo investirali, ker smo samo tako lahko zgradili močno industrijo, ki je v Kamniku trenutno v razsulu zaradi »lastninjenja« in neodgovornosti. Povprečna plača v občini je bila na 18. do 25. mestu od nekoč 60 občin. Sedaj je povprečna plača na 130. mestu od 147 občin. Nezaposlenih je v občini 1.400. Sprašujem se, kaj bo jutri? V občini ni zadovoljivih programov razvoja. Delavci nimate socialne varnosti in ste odvisni od volje managerjev. Ni za vse krivo tržišče. Trgovina, gostinstvo in turizem imajo razvojne možnosti, žal v Kamniku neizkoriščene. Obrt in podjetništvo povečuje svoj delež v gospodarski strukturi občine, kar jc dobro, glede na to, da so veliki sistemi žiti v razsulu. Zgradili smo ceste, šole, stanovanja, športne objekte, kanalizacijo, vodovod in čistilno napravo, zato ker smo imeli program in ker smo si zaupali. V Kamniku smo obdržali železniško progo Kamnik-Ljubljana. Drugje tega niso uspeli. Številni kmetje ste tudi zaradi spodbudne kmetijske politike v občini usmerili svoje kmetije in ste danes uspešni gospodarji. Številna kulturna, športna in druga društva dostojno zastopajo in predstavljajo Kamnik. Velja jim vsa podpora. Pravočasno smo zaščitili staro mestno jedro, na kar smo lahko ponosni. Ob 50-lctnici plebiscita za Koroško smo 1970. leta postavili spomenik Rudolfu Maistru - slovenskemu domoljubu. Preteklost jc bila etapa v razvoju družbe in temelj zato, da imamo sedaj samostojno državo. V razvoju družb se ne da nič preskočiti, vse mora dozorett. Vsak pa je za svoje delo moralno in pravno odgovoren. Borcem in aktivistom 1941-45 vso podporo. Čutim veliko odgovornost do takšne politike razvoja države, ki bo sedanji generaciji omogočala boljše življenje. Na osnovi znanja in bogatih izkušenj verjamem, da imamo zato Slovenci vse možnosti. Sedanja generacija naj potrdi; da samoodpovedovanje številnih generacij, med njimi tudi sedanjih upokojencev, ni bilo zaman. Pri delu sem bil vedno odgovoren, ker sem čutil odgovornost do sodelavcev in someščanov. Odgovornost ostaja naša in moja vrlina! Upokojenci, za naše pravice gre! Zato združimo vse sile, da vas bom v parlamentu lahko zastopal kot upokojenec. Združimo naše izkušnje in znanje brez nevoščljivosti, zato da naredimo boljši in lepši jutri za nas, nase otroke in vnuke. V pričakovanju vase podpore vas vabim, da se udeležite razgovora o ekonomskem položaju upokojencev in reformi pokojninskega sistema, ki bo v ponedeljek, 21. oktobra, ob 17. uri v dvorani nad Kavarno. VINKO GOBEC Naročnik: DeSUS Ljubljana RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI mg 713-660 Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale ZAČETNI TEČAJ (25 vrh DOS, VVINDOvVS, VVORD FOR VVINDOVVS EXCEL (20 ur) AUTOCARD, CORELDRAVV TANGO- IMF, d.o.o. TRGOVINA KIM Kamnik, tel.: 817-783 vabi cenjene stranke k ZELO UGODNEMU NAKUPU - otroške, moške in ženske bunde od 4.400 SIT dalje - ženski plašči po 29.106 SIT - otroške žametne in deftin hlače od 2.400 SIT dalje - ženske karo jakne po 9.086 SIT - moške hlače CASUCCI žamet in deftin po 6.000 SIT - otroške, ženske in moške pižame od 1.490 SIT dalje - ženski kompleti, tudi za močnejše postave, primerni za svečane priložnosti - ženske bele bluze s čipko po 5.544 SIT To je le del bogatega asortimana otroške, ženske in moške konfekcije. Pridite in se prepričajte! Zaključena kolesarska sezona Prvi četrtek v oktobru so se kolesarke in kolesarji DU iz Kamnika in Komende, zadnjic v tem letu, podali na skupno vožnjo. Tudi ta vožnja je bila podobna vsem prejšnjim enajstim, saj smo vozili v vrsti, eden za drugim. Običajno je prvi v vrsti naš vodja g. Jože, zadnja z zastavico pa Ana. Tako smo »obredli« vse bližnje in bolj oddaljene kraje, saj smo prikolesarili tudi do Bukovice, Šinkovega Turna, Cer-kelj, Preddvora, Mengša, Moravč... V vrsti je bilo običajno 50 do 60 kolesarjev, odvisno tudi od vremena. V poletnem času je bila organizirana tudi kolesarska dirka na kronometer, dosežene rezultate pa smo objavili v Kamniškem občanu že v juliju. Kolajne in diplome je podelil g. Jože l.enarčič na oktobrskem srečanju upokojencev »Pri Marjanci«. Zavedamo se, da so telesne aktivnosti v naših »zrelih« letih izredno potrebne in ravno kolesarjenje je rekreacija, ki si jo lahko privoščimo. Tudi vožnja v daljši vrsti kolesarjev se mi zdi varnejša in prijetnejša. Poleg tega, da si med vožnjo lahko ogledamo prečudovito S3šš Kolesarska tekmovalna ekipa naravo, pa radi tudi malo poklepetamo. Radi vstopimo v prijetno gostoljuben prostor, kakršnega najdemo v Komendi, pri Marjanci, v Preddvoru, Šmarci ali v gosteh - letos v Moravčah in Bukovici-Šinkov Turn, da ob toplem čaju izmenjamo vtise, načrtujemo nasled- nje akcije, zapojemo in se nato veselo zapeljemo proti domu. Zato ob tej priložnosti vabimo še ostale upokojence, ki jim je vožnja s kolesom prijetna, da se nam v prihodnjem poletju pridružijo in s tem še malo podaljšajo kolesarsko vrsto. Upam, da jo bo še v bodoče vodil g. Jože Lenarčič in jo simbolično zaključevala z zastavico na kolesu g. Ana Simšič. MARINKA HRIBOVŠEK Ekskurzija kamniških gimnazijcev Iti v Pariz je želja neštetih ljudi. Že zaradi tega je potovanje tja nekaj posebnega, še bolj pa seveda zaradi mesta samega. Čas za ogled Pariza smo učenci francoščine z nekaj spremljajočimi profesorji našli konec aprila. Po skoraj tednu dni zanimivih ogledov in uživanja v utripu prelepe francoske prestolnice smo morali priznati, da si mesto resnično zasluži svojo slavo. Bili smo odločeni, da odkrijemo čimveč Pariza in to nam je tudi lepo uspelo, saj smo imeli dovolj moči v nogah in dovolj radovednosti za celodnevna potepanja. Obredli smo največje znamenitosti, ki so obvezne za vsakega popotnika: Eifflov stolp, Notre Dame, Sacre Coeur, Montmartre, Louvre, Les Halles, Centre Pompidou, Champs Elvsees, Place de la Concorde, pa tudi številne muzeje (Rodninov, Picassojev...) ter parke. Spoznali smo vožnjo z me-trojem, razkošje velike pariške veleblagovnice, na pokopališču Pera La Chaise smo obiskali grobove nekaterih slavnih ljudi (Oscar Wilde, Chopin, Jim Morrison...), zadnji dan pa smo se med potjo proti domu ustavili še v prelepih versajskih vrtovih in v Reimsu. Večina se je odločila preživeti en dan potovanja v Eurodisnevju in tako dati duška svoji igrivosti. Samo nekaj dni Pariza je ravno dovolj, da človeka začara in ga pripravi do odločitve, da se jc treba v to večno romantično mesto nujno še kdaj vrniti in se ga temeljiteje »nadihati«. Najbrž smo o tem premišljali vsi udeleženci našega zanimivega potovanja in si obljubili, da bomo še kdaj stali pod Eifflovim stolpom. Rada bi se še zahvalila vodstvu šole, da nam jc omogočilo to doživetje, in vsem profesorjem, ki so nas spremljali! KATJA PALADIN, Gimnazija Rudolfa Maistra Kamnik Za kulturo jezika Slab ponaredek v počastitev 65-letnice Obletnice so pomembna zadeva. Proslavljanje opravljenega dela naj bi dalo vzpodbudo za nove uspehe. Navadno se ob takih dogodkih popite tudi zgodovina društva, organizacije, zaslužni člani dobijo javna priznanja ipd. Plavalni klub Kamnik je bil letos razmeroma veliko v središču kamniške javne pozornosti, saj je praznoval 65-letnico delovanja. Prof. Janez Majcenovič je v Kamniškem zborniku XIII opisal najuspešnejše obdobje te športne dejavnosti v Kamniku v članku z naslovom Zlata leta plavalnega športa v Kamniku, Tone Cerer je prav zaradi zaslug za kamniške in njegove osebne plavalne uspehe postal častni občan mesta. Občina Kamnik pa je založila brošurico z naslovom 65. jubilej Plavalnega kluba Kamnik Besedilce nima pravega avtorja, zapisano je le, kdo je zbral gradivo. Avtor, kije delo napisal, se je tako svojemu delu odpovedal. Zanimivo. Se bolj zanimivo pa je branje te brošurice Osrednji del besedila ima naslov Zlata leta plavalnega športa v Kamniku (1950-1955). Tako je naslovljen tudi članek v Kamniškem zborniku, le da tam ni letnic oziroma da prof. Majcenovič označi za zlata leta obdobje od 1953 do 1955. Gotovo je, da so mogoči različni pogledi, vendar nadaljnje branje človeka kar sili k misli, da je besedilo v glavnem prepisano iz omenjenega članka, resda površno, ampak je. Tako beremo na 5. strani brošurice 65. jubilej Plavalnega kluba Kamnik takole (s klicaji sem označila napake): »Plavalna sekcija SSD Kamnik je bila ustanovljena na iniciativo Toneta Cererja, kije na ustanovnem občnem zboru 6. Junija (!) 1950 prevzel mesto načelnika plavalne sekcije. V plavalnem (!) odboru so bili še pod-načelnik in tajnik Ivo Kordaš, blagajnik Vid Koželj, propagandista Aleš Koželj in Milan Windsnurer (!) ter gospodar Franci Vavpetič. Sekcija je štela 30 članov. Plavalci so v prvem letu pod vodstvom Toneta Cererja utrjevali znanje posameznih slogov in priredili nekaj tekmovanj v bazenu Neptun. (...) S preselitvijo na novo kopališče ob Nevljici, kije bilo leta 1951 že precej zgrajeno, so dobili kamniški plavalci boljše pogoje za treninge in tekmovanja.« To dogajanje je prof. Mejcenovič opisal takole: »Plavalna sekcija Sindikalnega športnega društva Kamnik (SŠD Kamnik) se je ustanovila na iniciativo Toneta Cererja, kije na ustanovnem občnem zboru 6. junija 1950 prevzel mesto načelnika sekcije. V upravnem odboru so bili še podnačelnik in tajnik Ivo Kordaš, blagajnik Vid Koželj, propagandista Aleš Koželj in Milan IVindschnurer ter gospodar Franci Vavpetič. V prvem letu so plavalci utrjevali znanje posameznih slogov in priredili več tekmovanj v domačem bazenu, kije bil dolg 14 metrov in nekaj centimetrov (...). S preselitvijo na novo kopališče ob Nevljici, kije bilo v letu 1951 že precej zgrajeno', so dobili kamniški plavalci priložnost za treninge in tekmovanja v bazenu olimpijskih dimenzij.« Naslednje poglavje v brošuri ima naslov Leta odmiranja (1956-1958), v Kamniškem zborniku pa Leta odmiranja (1956-1958) - podobnost ni naključna. Avtor članka v Kamniškem zborniku je o tem času zapisal: »Po odhodu Toneta Cererja v inozemstvo je v Plavalni sekciji zazevala praznina. Negotovost in strah pred priho- dnostjo sta bila prisotna na občnem zboru v začetku leta 1956.« Avtor jubilejne brošure pa: »Po odhodu Toneta Cererja v inozemstvo je v plavalni (!) sekciji nastala praznina. Negotovost in strah pred prihodnostjo, kista bila prisotna na občnem zboru v začetku leta (!) 1956, sta se kasneje uresničila.« Nesmiselno je, da bi besedili še naprej primerjali. Gre za krajo. Glede na zakon o avtorskih pravicah ima vsak avtor moralne in materialne pravice do svojega dela, in to še sedemdeset let po svoji smrti. Na že javno objavljeno besedilo se je mogoče sklicevati, mogoče ga je del navesti v nekem drugem besedilu, vendar je treba napisati, od kod je bilo prepisano. V brošuri 65. jubilej Plavalnega kluba Kamnik je tretjina besedila skoraj dobesedno prepisana iz članka prof Majcenoviča, vendar ni to nikjer navedeno, s čimer so bile grobo kršene avtorske pravice. Marsikje pa, kjer je sestavljalec ali pisec hotel povedati po svoje, bi bilo boljše da bi se držal kar Maj-cenovičevega besedila, tako bi bilo manj vsebinskih in jezikovnih napak. Tudi od kod je bilo vzeto drugo besedilo, kateri dokumenti so bili uporabljeni kot vir podatkov, avtor knjižice ni zapisal. Brošura hi bila potrebna tudi lektorskega pregleda. Motijo napačno prepisana imena, npr.: Marija Auer-perg namesto Auersperg, Windšnu-rer namesto Wind.schnurer, Dušak Karba namesto Dušan Karba, Do-brovolc za pravilno Dobrovoljc, Ivan Detela namesto Igor Deteta; pisava mesecev z veliko začetnico po angleškem pravopisu, napačna ločila, napačna raba predlogov s in z in Se bi lahko naštevali. Ker se navadno proslavljajo okrogle obletnice, bi bilo boljše da bi Plavalni klub Kamnik do 70-letni-ce pripravil solidno zgodovino svojega delovanja. Za to ima seveda še priložnost. Škoduje le porabljenega denarja in zapravljenega ugleda ter seveda grenkega občutka avtorja, katerega delo je bilo ne samo ukradeno, ampak tudi zlorabljeno. MARJETA HVMAR Kamniški in drugi likovni umetniki za živali Društvo proti mučenju živali Domžale, ki mu predseduje gdč. Barbara Jovan, in trgovina GIN- čenjem vseh vrst le velik enlu-ziazem posamezikov in skupin, ki s svojo požrtvovalnostjo in nesebičnostjo rešujejo zavržene ali tako ali drugače mučene živali. Ne gre le za klasično fizično mučenje domačih živali, tu je še nehumana, včasih kar grozljiva vzreja, transport in klanje živali, farmacevtski in medicinski poskusi na živalih ter vivisekcija in še mnoge oblike mučenja. Ne nazadnje pa še monstruoznost sedanjosti in bližnje prihodnosti: tako imenovani genetski inženiring. Vse našteto in še kaj pa velja tudi za prosto živeče, divje živali, ki jih že tako ali tako ogroža in množično iztreblja pohlep in tehnološka ter marketinška norost tako imenovane človeške civilizacije. Svoja likovna dela za pomoč živalim so darovali tudi kamniški likovniki (Lojze Kalinšek, Dušan Lipovec, Dušan Stcrle) in domžalski ter ljubljanski likovni umetniki. Razstava jc na ogled vsak dan, razen nedelje, v prostorih trgovine GINKO na ljubljanski 90 v Domžalah. DUŠAN LIPOVEC KO iz Domžal, lastnica Maja Jovan, sta ob 4. oktobru, svetovnem dnevu živali, s pomočjo znanih slovenskih likovnih umetnikov organizirali prodajno razstavo likovnih del. Izkupiček je namenjen izključno omogočanju prijaznejšega življenja zavrženim živalim. Organizacijo razstave so omogočili tudi nekateri sponzorji, ki jim gre vsa pohvala in zahvala. Četrti oktober, svetovni dan varstva živali, je datum, ki smo ga ljudje obeležili z mislijo na druga bitja, s katerimi živimo in si delimo naš planet in bolj ali manj (ne) upoštevamo njihovo pravico do svobode in fizične integritete. Žal se pri nas družbene in državne institucije obnašajo do te problematike zelo mačehovsko ali celo povsem ignorantsko. Tudi zakonska določila so zelo ohlapna ali celo živalim neprijazna. Zato je zaščita in reševanje živali pred mu- MATIČNA KNJIŽNICA V petek, 25. oktobra, bo ob 17. uri predavanje pastorja Mihaela Kuzmiča SVETO PISMO IN SLOVENSKA REFORMACIJA. Predavanje je zadnja prireditev v sklopu svetopisemske razstave, ki je na ogled v knjižnici do 30. oktobra. Predstavitev nove knjige VODNIK PO KOMENDI IN OKOLICI, bo v petek, 25. oktobra, ob 19. uri v dvorani kamniške knjižnice. Predstavila ga bosta avtorja dr. Marko Žerovnik in Jože Pavlic, dipl. teolog. V kulturnem programu bo sodelovala glasbena skupina v narodnih nošah. V Litiji počastili spomin na 170. obletnico rojstva Luka Svetca-Podgorskega Spominski žig ob 170. rojstnem dnevu Na predvečer I70. obletnice rojstva Luke Svetca Podgorskega, slovenskega književnika, jezikoslovca in narodnega budi-telja, so v ponedeljek, 7. oktobra, v Litiji pripravili skromno, vendar prisrčno in izvirno slovesnost. V prostorih litijske pošte so se zbrali vsi tisti, ki cenijo tega za slovensko zgodovino in še posebej za Litijo pomembnega moža. Odbor občine »Litija skozi čas«, ki ga vodi Ivan Godec, in Villa Litta klub - fondacija Litija, pod vodstvom Martina Brileja, sta s sodelovanjem ZKO občine Litija pripravila kratko predstavitev vloge Luka Svetca s kulturnim programom. Ob tej priložnosti so predstavili pisemsko kuverto z upodobljenim likom Luke Ooho, UTilA SKOZI • VilU Muli, (oiufeclja tMp Na slovesnosti v prostorih pošte v Litiji je o življenju In delu Luka Svetca spregovoril Martin Brilej, predsednik Villa Litta kluba, fondacije Litija. Pisemska kuverta s spominskim žigom in zapisom kraja in časa rojstva in smrti našega rojaka: Podgorje 8.10.1826 - Litija 21.1. 1921. mi pa se danes odpiramo v svet, med drugim sedaj prenavljamo staro železniško postajo, želimo čimprej priti do gimnazije in še je nekaj takih želja...« jc poudaril župan. Treba je povedati, da se je še vedno čil in zdrav slovesnosti udeležil šc edini živeči Liti-jan, ki pomni Luko Svetca še za njegovega življenja, 93-lctni dr. Franc Lebinger, dolgoletni litijski zdravnik. Osrednjo slovesnost ob letošnjem jubileju Luka Svetca pripravljajo v Litiji 15. novembra, ko bodo na ploščadi pred občinsko hišo odkrili doprsni kup Luka Svetca in to ploščad v središču Litije poimenovali po njem. F. SVETELJ Svetca in priložnostni spominski poštni žig z napisom »L,uka Svetec - 170 let rojstva - 75 let smrti - 1270 Litija 8. 10. 1996«. Spominske prireditve se je udeležil tudi Brane Bremšak, predsednik sveta KS Podgorje, ki je položil venec na Svetčev grob na litijskem pokopališču in v imenu njegovega rojstnega kraja pozdravil udeležence ter jih povabil na odkritje spominske plošče, ki bo predvidoma sredi prihodnjega meseca v Podgorju. Kamničane pa so zastopali šc Anton Kamin, načelnik občinskega oddelka za družbene dejavnosti, dr. Niko Sadnikar, zastopnik Filatclističncga in Turističnega društva Kamnik, ter Franc Svctelj, urednik Kamniškega občana. O Luki Svetcu kot slovenskem pisatelju, politiku in zavzetem rodoljubu, še posebej pa o njegovih zaslugah na področju šolstva in kulturnega življenja v Litiji so spregovorili Martin Brilej, Ivan Godec in župan Miro Kaplja, ki se je še posebej zahvalil vsem, ki si prizadevajo, da bi Luko Svetca umestili v naši zgodovini na tisto mesto, ki mu po vsej pravici gre. Med njimi je omenil tudi predsednika KS Podgorje in urednika Kamniškega občana. Poudaril jc, da so se v Litiji pred tridesetimi leti še kako borili, da bi obdržali pri življenju staro Svet-čevo hišo, ki pa so jo kljub temu podrli. »Luka Svetec je prišel k nam iz sveta, Brane Bremšak, predsednik sveta KS Podgorje, je položil na Svetčev grob v Litiji venec z napisom »Svojemu rojaku Luku Svetcu Podgorskemu ob 170-letnici rojstva - KS Podgorje«. Prvi Javni nastop mešanega pevskega zbora DU Kamnik Sodelovanje na reviji pevskih zborov DU Gorenjske Pri Društvu upokojencev Kamnik je spomladi letos pričel z delom mešani pevski zbor, ki ga vodi zborovodkinja Karla Urh. Pevci in pevke tega zbora marljivo vadijo in se pripravljajo za javne nastope. Zbor šteje nad 30 članic in članov, k sodelovanju pa vabijo še moške glasove. Zbor se je prvič predstavil na zaključni vsakoletni prireditvi DU Kamnik 4. oktobra. Sprejem zbora med številnimi poslušalci je bil enkraten in kakovost pesmi je bila po mnenju prisotnih na visoki ravni. Z ustanovitvijo upokojenskega pevskega zbora je bila uresničena večletna želja članstva, ki je želela vidnejšega napredka tudi na tem področju. Pevci in pevke DU Kamnik se trenutno temeljito pripravljajo na svoj promocijski nastop v širši javnosti. Svoje sodelovanje so prijavi- li na Pevski reviji upokojenskih pevskih zborov Gorenjske. Ta pevska prireditev bo v soboto, 19. oktobra, ob 19. uri v Srednješolskem centru v Kamniku. Društvo upokojencev Kamnik vabi vse upokojence in druge ljubitelje zborovskega petja, da se revije udeležijo polnoštevilno in s tem podprejo svoj domači pevski zbor, ki se že uspešno prebija iz anonimnosti. Društvo upokojencev Kamnik želi, da bi nastop vseh pevskih zborov in seveda tudi pevskega zbora DU Kamnik uspel. STANE SIMŠIČ Pevci in pevke DU Kamnik na prvem javnem nastopu pred občinstvom. Prvih sto dni delovanja sveta krajevne skupnosti Komenda Demokratični običaj je, da volivci novoizvoljeni ekipi naklonijo sto dni za uvajanje v delo, seznanjanje s pristojnostmi in dolžnostmi ter seznanjanje s predpisi, ki so osnova za delo v lokalni skupnosti. To je tudi Cas za primopredajo poslov, računovodsko evidenco, pregled pogodb, pripravo analize poslovanja prejšnjega sklica, ki jo je potrebno predstaviti na zboru krajanov, ko novi sklic predstavi program dela za svoj mandat. Po preteku prvih sto dni pa smo krajani upravičeni povprašati, kaj so napravili, kakšen je njihov (in naš) razvojni program, kako upoštevajo voljo volivcev in veljavne predpise, ki so jih dolžni upoštevati. V tem času se je nabralo kar nekaj vprašanj, ki jih bo po sto dneh potrebno reševati in nanje odgovoriti. 1. Volivci so zelo nazorno - z volilnim izidom, ki je pomenil najmanjše število glasov - povedali, da si v no- redvolilne iskrice: IHflBBlflHHHHIIHIIJnililllHIHH^.^HillHHflHHHH Razgovor ob šanku - stara resnica »Zakaj so sploh potrebne volitve?« »Zato, da se ob koritu, ki ga polnimo vsi, zamenjajo vsaj nekateri! Dedek in vnuček ob našem političnem dogajanju »Dedek, povej mi, v Cem je bistvo medstrankarskih spopadov, podtikanj, obtoževanj in očitanj?« »Bistvo tega je v tem, da bi tisti, ki so v opoziciji prišli na oblast in bi tako lahko delali listo, kar sedaj drugim očitajo - vladanje!« Razgovor med volivcem in politikom »Volil sem te zato, da bi se boril za naše pravice, ti se pa nisi in se niC ne boriš! »Saj se borim, ves Cas. Najprej sem se moral boriti, da bi na volitvah zmagal, nato sem se boril za svoje privilegije, sedaj se pa moram boriti, da bi ostal na oblasti!« »In zato ti zmanjka časa, volje in moCi, da bi se boril še za interese tistih, ki so te izvolili!« JAN vem svetu krajevne skupnosti Komenda ne želijo Romana Grošlja, ki je v prejšnjem sklicu deloval nedemokratično, samovoljno in nestrokovno. Ali res v celem svetu ni izvoljenega svetnika, ki bi bil sposoben dve uri enkrat ali dvakrat tedensko opravljati tajniške posle?! 2. Po informacijah, ki so mi dostopne, še vedno ni izvedena primopredaja poslov novemu svetu krajevne skupnosti. Čeprav je to po predpisu obvezno dejanje. MogoCe to ni bilo izvedeno zato, ker bi primopredajo izvajal in spremljal Roman Grošelj osebno! 3. Ugotoviti je treba, kje se hrani denar krajanov, ki na KS Komenda ali pri Romanu GroSlju varčujejo denar za telefonski priključek. Nujno je treba preveriti, Ce je KS ali Roman Grošelj registriran za tovrstno dejavnost. 4. Po Zakonu o samoprispevku (7. Člen) je izvajalec samoprispevka najmanj enkrat letno dolžan poročati na zboru krajanov o zbranem samoprispevku, porabljenih sredstvih in njihovem namenu, šc zlasti pa v našem primeru, ko bo skoraj zanesljivo potrebno denar vraCati, saj so referendumski cilji neuresnicljivi, ustanov sodišCe pa o pobudi in pritožbi še ni odloČilo. 5. Seje sveta - redne in izredne - se šc vedno izvajajo tajno. Tako tajno, da o problemu pokopališča niso bili obveščeni niti na sejo vabljeni predstavniki Križa in Most, s katerimi imamo skupno pokopališče!!! PAVFXOCEPEK Ob tednu otroka Otrok ima pravico rasti v okolju, ki izžareva veselje in naklonjenost! Ne mislim, da je pravica otrok, da je zaželen, zdrav, varen, ljubljen in da raste v okolju, ki izžareva veselje in naklonjenost, odvisna od materialnih možnosti staršev. Ne morem pa trditi nasprotno, kajti naj bo ljubezen in naklonjenost staršev še tako velika, ta ne more priskrbeti otroku toplih čevljev in primerne obleke, da o manj potrebnih stvareh sploh ne govorim. Kako naj si starša privoščita še varstvo otroka v vrtcu, če premoreta le dve skromni delavski plači. Tudi pet tisočakov je velik denar, če jih ni kje vzeti. Šolski učbeniški skladi, regresirana malica in druge »ugodnosti«, s katerimi se država »kiti«, ko se hvali, kako skrbi za šolske otroke, so pomoč pri razbremenitvi staršev pri šolanju otrok. Res pa je tudi, da so ugodnosti na voljo socialno šibkim (revnim) šolarjem in ne vsem. Torej država s takšno »skrbjo«priznava, da so otroci tudi revni. Za nikakršno veselje in naklonjenost okolja ne gre, če je to povezano s »skrbjo« zaradi pomanjkanja. Spominjam se bridkega dogodka iz preteklosti. Mati je odpovedala brezplačno malico za svojo hčerko, ker je bila ta neprestano izpostavljena posmehu sošolcev. Koliko staršev torej sploh še lahko otroku ustvarja okolje, ki izžareva veselje in naklonjenost?! Država uradno govori o 13,6% revnih družin. Toda ob kriterijih, po k0erih država uvršča družine med revne in bogate, je števika še bistveno večja! Ko govorimo o otrokovi pravici do rasti v naklonjenem in veselem okolju, ne moremo mimo dejstva, da je država z novo šolsko zakonodajo sicer prevzela skrb za otroke, ni pa poskrbela zanje Stisk otrok v šoli bo še bistveno več, naklonjenosti pa vse manj. Ob preverjanju znanja težko govorimo, da gre za skrb in naklonjenost šole. Nasprotno, vsakršno preverjanje pa naj bo to interno ali eksterno, je obremenitev za otroka. Še več, ali ni preverjanje znanja otrok tudi preverjanje sposobnosti stroke, ki sama sebe preizkuša, koliko je otroke naučila. Lahko pa govorimo še o tretji možnosti: da gre za enega od revolucionarnih ukrepov države, da iz otrok dela poskusne zajčke. Če nič drugega ne lahko državi mirne duše očitamo, da bo otrokom posegla v pravico do igre in jim vzela leto dni brezskrbnega otroštva najkasneje do leta 2001, ko bodo morali vsi otroci v devetletno osnovno šolo s šestim letom starosti! Naj se šolski minister še tako trudi dopovedati, da je šolska reforma samo prilagajanje razvitemu svetu, ni prepričljiv. Kajti s tem postavlja pod vprašaj svoje lastno znanje in strokovnost, ki siju je pridobil v času »zastarelega« šolskega sistema. IVANA SKAMEN Kdo bo vrnil dostojanstvo slovenskemu delavcu?! V zahodnem svetu, po katerem se tako radi zgledujemo, velja med lastniki kapitala in delavci nepisano pravilo, ki ga »dober« kapitalist (kljub nenehnim težnjam za povečevanje kapitala) ne bo zlepa prekršil: da bi plačal svoje delavce tako malo, da bi obubožani in nezadovoljni hodili na delo! Pa ne gre samo za omiko! Tudi ne za človekoljubnost! Gre za preprosto računico, ki jo pozna najbolj trd kapitalist: samo ustrezno motiviran in stimuliran delavec bo svoje delo dobro opravljal in bo ustvarjal dobiček! Ne gre zanikati bremena, pod katerim jeci naše gospodarstvo tudi in predvsem zaradi požrešnosti državnega aparata! Toda ukrotiti požeruha tako, da se načne kolektivno pogodbo in socialno partnerstvo na način, ki si ga zamišlja Gospodarska zbornica z delodajalci vred - to je z enostransko odpovedjo - je obžalovanja vredno dejanje! Je dokaz njihove nezrelosti, nemoči slovenskih delodajalcev, njihove nesposobnosti, da bi problem reševali pri »glavi«! Ukiniti dodatke, kot so prevozni stroški, regres za prehrano, dodatke za delovno dobo, jubilejne nagrade, zmanjšati nadomestila za bolniške itd, pomeni vzeti nemočnim! Pomeni pahniti delavce Cez rob dostojanstva, ko si s svojim delom ne morejo več zagotavljati osnovne socialne varnosti. Čeprav si sindikat zdaj na vse načine prizadeva enostransko odpoved kolektivne pogodbe s strani Gospodarske zbornice in delodajalcev zavrniti, postaja vse bolj jasno, da zamuja. Usodne napake v medsebojnem delavskem partnerstvu so bile storjene že pred leti! Takrat, ko se je pisala delovno-pravna zakonodaja, ki je dotedaj enakopravne delavske partnerje spremenila v delodajalce in delojemalce! Prvim je zapisala bistveno večje in odločujoče pristojnosti; drugim bistveno manjše v obliki delavskega soupravljanja. Že leta smo priča zlorabi pooblastil prenekaterih slovenskih »delodajalcev«, ki za svoje delo in plačilo uporabljajo drugačna merila in kriterije kot za delo delavcev! Pa smo bili delavci kar tiho in smo še, sindikat pa je »držal« z nami; namesto da bi že takrat odločno zavrnil možnost, da s pravicami delavcev ne gre tako po domače in zaupljivo! Ukinitev dodatkov je samo vrh ledene gore novorojenega slovenskega kapitalizma, unikatnega evropskega primerka, saj gre ze kapitaliste brez kapitala. Dodatki sploh ne bi bili potrebni, če bi bile plače delavcev dostojne delu slovenskega delavca. Kdo bo prav temu vrnil dostojanstvo, ki so mu ga pred leti tako na silo izpulili pisci delovnopravne zakonodaje?! IVANA SKAMEN Odprto pismo Zelenim Kamnika Zeleni Kamnika so brez dvoma stranka, ki si na Kamniškem najbolj prizadeva za ohranjanje prijaznega in zdravega okolja in ki opozarja na ekološko problematične posege in na že obstoječe, naravi neprijazne onesnaževalce. Prav je, da njihovemu konstruktivnemu prizadevanju skrbno prisluhnemo tudi vsi ostali, ki po svoji moči krojimo usodo občine Kamnik. Prepričani smo, da ni politične stranke v Kamniku, ki bi nasprotovala pametnim ekološkim rešitvam in ki bi spodbijala resno in utemeljeno skrb. V prelepem starem mestu pod Kamniškimi Alpami, ki je v preteklosti slovelo kot pomemben in tudi dobro obiskan turistični kraj, je zrastlo, tudi v preteklosti, več tovarn, v katerih je bilo in je zaposlenih veliko ljudi iz Kamnika in okolice. Večina tovarn je s svojo proizvodnjo in prodajo kvalitetnih in uveljavljenih izdelkov pripomogla k razvoju mesta in zagotovila tudi socialno varnost svojih delavcev. Tehnologija se je z leti spreminjala, skrb za okolje je ponekod opešala ali pa postala pretrd finančni zalogaj. Nekaj tovarn je v zadnjih letih postopoma opuščalo proizvodnjo. Tovarna Utok je zapustila mestu mrtvo ogrodje, ki sedaj potrpežljivo čaka na novega, mestu prijaznega lastnika. Zeleni Kamnika so v svojem gradivu, ki so ga poslali vsem političnim strankam Kamnika, opozorili na dva problematična onesnaževalca v občini, na KIK Kamnik in Ke-mostik. Več pozornosti so namenili KIK-u, za katerega menijo, da je, po njihovih informacijah, zelo velik in problematičen onesnaže- valec okolja in da so zaradi neprimernih skladišč in tansporta eksplozivnih snovi v nevarnosti tako delavci KIK-a kot okoliški krajani. Predlagajo tudi rešitve, s katerimi se, če je situacija res tako alarmantna, v celoti strinjamo. Moramo pa slišati tudi mnenje vodstva in sindikatov KIK-a, inšpekcijskih služb, ki gotovo razpolagajo s podatki o nevarnosti in ekološki neprimernosti, ki jo predstavljajo KIK in tudi drugi industrijski obrati v Kamniku, in seveda tudi o usodi 500 zaposlenih v KIK-u ob eventualnem postopnem zapiranju oziroma prestrukturiranju proizvodnje v KIK-u. Ker je od poslanega gradiva Zelenih Kamnika preteklo že nekaj mesecev, z nestrpnostjo pričakujemo nadaljevanje tega pomembnega projekta. Prepričani smo, da KIK ni prvi in zadnji industrijski obrat, ki so ga z analitično natančnostjo vzeli pod lupo Zeleni Kamnika in da bodo tudi po volitvah z enako zavzetostjo analizirali bolj ali manj problematične onesnaževalec na Kamniškem in ob tem pokazali skrb za pravno, fizično in socialno varnost zaposlenih v kamniških podjetjih. V tem mesecu, oktobra, smo se socialdemokrati sestali z direktorjem KIK-a. Njegove odgovore na vaša vpašanja in dileme bomo v dogovoru z njim objavili prihodnjič. KAMNIŠKI SOCIALDEMOKRATI Bodo študentski klubi Izumrli?! Zveza Škis, ki združuje 29 slovenskih študentskih klubov s področja vse Slovenije, se je na svoji izredni seji odločila, da je sprejem predloga Študentske ustave v obliki, kakršno sta pripravila ŠOU Ljubljana in ŠOU Maribor, popolnoma nesprejemljiv. Zadnja verzija predloga Študentske ustave je bila usklajena le s strani obeh ŠOV-ov na škodo pokrajinskih študentskih klubov, kijih predstavlja zveza ŠKIS oz. študentska organizacija lokalnih skupnosti (ŠOLS). Predlogi tretjega partnerja, t. j. ŠOLS-a, so bili v tem predlogu Študentske ustave popolnoma neupoštevani. Zveza ŠKIS je zato že formirala novo delovno skupino, ki bo podala predloge za zaščito pokrajinskih študentskih klubov. Upajmo, da se bosta oba ŠOU-a tokrat držala pravilnika in bosta upoštevala predloge ŠKIS-a, sicer je odgovor na vprašanje o obstoju študentskih klubov jasen. ŠTUDENTSKI KLUB KAMNIK Priznanje Kamniškemu občanu Zveza društev upokojencev Slovenije je ob svoji 50-letnici izrekla uredništvu Kamniškega občana pisno zahvalo za uspešno sodelovanje in spremljanje dejavnosti upokojenskih društev v naši občini. Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma K članku: Odprtje Osnovne Sole Šmartno v Tuhinju (2) Ga. Jožica Hribar, v.d. ravnateljica Osnovne šole Šmartno v Tuhinju, je v Kamniškem občanu številka 17 z dne 3.10.19% objavila sestavek »Odprtje Osnovne šole Šmartno v Tuhinju (2k V sestavku je prišlo do neljube napake, za katero smo prepričani, da jc popolnoma nenamerna in da jc do nje prišlo zaradi preobremenjenosti ga. Jožice Hribar v pripravah na začetek pouka v novi šoli in pripravah za svećano otvoritev. V zadnjem delu sestavka se ga. Hribar zahvaljuje vsem, ki so omogočili otvoritev OŠ in jih pri tem poimensko poimenuje, izpuščena pa je KS Pšajno-vica. V izogib morebitnim govoricam, obveščamo vse občane KS Pšajnovica in občane ostalih KS v Tuhinjski dolini, da je svet KS na svoji seji dne 6.9.1996 sprejel sklep, da finančno podpre svečano otvoritev OS Šmartno v Tuhinju v ustreznem razmerju, kot je to bilo dogovorjeno na sestanku predsednikov sveta KS Tuhinjske doline s pripravljalnim odborom svečane otvoritve. Svet KS Pšajnovica v svojem imenu, verjamemo tudi v imenu vseh občanov, želi kolektivu OŠ v nadaljnjem delu obilo uspehov ter obljublja svojo pomoč vedno, kadar bo v močeh in pristojnosti sveta KS. Misel ga. Hribarjeve: »Kjer je volja, je zagotovo tudi moč« naj bo vodilo pri sodelovanju tako naše KS kot ostalih v Tuhinjski dolini z OŠ Šmartno. Velja pa naj tudi: »Ni važno, kdo da in koliko da, da naj, kolikor lahko«. Tako kot je bila šola zgrajena s skupnimi močmi, naj bo tudi vzdrževana, da bo našim otrokom, ki jo obiskujejo danes, in njihovim otrokom jutri lahko nudila najkvalitetnejše usluge. Naj bo šola ponos naše doline in odskočna deska naših otrok v svet znanja, kulture in splošnih življenjskih navad. Za svet KS Pšajnovica, Igor Kanizar, predsednik sveta Dragi grehi neizkušenosti, nesposobnosti in neznanja kamniškega župana Ko so pred dvema letoma Kamničani dobili svojega župana, so upali, da se bodo nadaljevali razvojni rezultati prejšnje občinske ekipe strank slovenske pomladi. Žal pa jc župan kot neodvisni kandidat že ob izvolitvi prevaral svoje volivce kot neodvisni kandidat, v resnici pa z večinsko podporo bivših struktur. Že takoj v začetku je z nepremišljeno izjavo odgnal vse morebitne investitorje, vtaknil v predale vse razvojne že plačane programe, ki bi lahko prinesli nove investicije in zaposlitve. Svoje popolno gospodarsko neznanje je pokazal tudi pri delu z državo. Ni slučaj, da je Kamnik na repu prihodkov s strani države. Na repu jc tudi pri pridobivanju sredstev iz državnih, regionalnih in institucijskih javnih razpisov za pridobivanje dodatnih sredstev. Edino Kamnik ne sodeluje v nobenem medobmejnem programu tehnične in finančne pomoči (Crossbordcr, Interreg, Ouverture itd.), javnih državnih razpisih na področju turizma, gospodarstva, zaposlovanja. Na razpis za malo gospodarstvo se je občina prijavila na osnovi zunanje pobude posameznika, ki mu je župan v sodelovanju z ravnateljico preprečil, na plečih davkoplačevalcev seveda, da ne bi hodili po vsako informacijo v Ljubljano ob praznih policah v čitalnici. Kamničani jo še drago plačujemo, da se z njo na račun občanov lahko igrajo politične igrice, ne pa, da bi čim bolje služila ljudem. Županu je bolje, da ni nič, kot pa da kdo kaj napravi. Podjetniški center je zaprl, ne da bi svoje podjetnike, ki so ga menda nekateri za to funkcijo celo predlagali, o tem obvestil. Šele ko je nekdo drug želel le malo zaposliti javno plačane uslužbence knjižnice in zapolniti prazen prostor, je namesto, da bi to pozdravil, onemogočil. Pri štirih zaposlenih za turizem v okviru županstva pa niso pravočasno poslali ne teksta, grba in ne celostne turistične podobe mesta in je to na srećo naredil neplačan, a odgovoren občan. Za naš denar se bo zopet samorazkazoval na sejmu, kjer bo nosil vse stroške, ni pa se prijavil na sejem, kjer je bil prostor, prospekti in celo organizirane predstavitve zastonj. Zaradi osebnih razlogov je iz Kamnika odgnal sedež turistične regije, edino priložnost, da bi bil Kamnik sploh kje regijski center. Pri tem ni vrnil pol milijona tolarjev skupnih sredstev Članic regije in si nakopal nejevolje vseh članic, kar ni samo nemoralno, ampak tudi nezakonito poslovanje. Plačana promocija ob turizmu in v drugih medijih nas drago stane in je tudi po mnenju zunanjih opazovalcev že neokusna, saj jc za svoje slike in izjave porabil že tri cele številke Kamniškega občana. Višek norčevanja iz denarja občanov Kamnika pa je njegov predlog proračuna, kjer je ob skoraj 1700 nezaposlenih komunali namenil več kot Se enkrat več. ob tem da v Kamniku plačujemo eno najdražjih komunalnih storitev, za spomenike in njihove raziskave pa toliko, kot za turizem ali podjetništvo, ki pa edina lahko koga še zaposlita, je programe znižal skoraj za polovico. Za aktivne razvojne programe pa seveda nič. Žal so mu k tej občinski politiki pomagali še strankarski veljaki zato, da lahko sedijo in dodatno služijo v raznih nepotrebnih in nedelovnih komisijah, upravnih in nadzornih svetih. Popolno neodgovornost in gospodarsko nesposobnost je pokazal ob menjavi managementa edinega občinskega podjetja, ko ni imel pripravljene kadrovske in vsebinske zamenjave, za kar bo še prišel račun. Na srečo se ni zgodila kakšna nesreča, nesreča pa je za vse nas občane, ko bomo svoje velike vložke v Veliko planino izgubili, center pa ima več možno-sti,"'da propade, kot pa da bi se rešili, razen zopet na naš račun ali pa da ga bomo morali komu podariti. Prevara občanov s skupno vozovnico, kjer so na naš račun sanirali Kambus in potihem podražili prevoz v Ljubljano za skoraj 4096, poslabšali pa pogoje in kvaliteto storitev, je samo eden izmed računov, ki nam jih župan pošilja za svoje neznanje, saj sta ga oba partnerja krepko naplahtala, ali pa zavestno ni delal v interesu občanov. Pogodba ni zrela samo za nadzorni svet, ampak tudi za sodišče, samo najti se mora partner, ki bo zastopal občane, saj vladajoče stranke to očitno niso. To pa kamniško občino vse bolj potiska na gospodarsko obrobje. To šolo županstva z vso spremljajočo aroganco in razvojno in povezovalno neaktivnostjo pa bomo še dolgo čutili in drago plačevali. Žal so se za naš račun župan in njegova ekipa šolali v najbolj nepravem času, ko se oblikujejo pozicije, statusi in bodoči položaj občin v državi in medregijskem povezovanju. Tega tudi poznejši občinski gospodarji ne bodo mogli več popraviti. Zato so za nastali položaj stranke vladajoče večinske koalicije še toliko bolj odgovorne. Sedanja občinska ekipa ni nadaljevala razvojnega trendi ga celo zaustavila. Kamniški OBČAN UPRAVNA ENOTA KAMNIK 17. oktobra 1996 9 REPUBLIKA SLOVENIJA - UPRAVNA ENOTA KAMNIK Glavni trg 24 1240 Kamnik URADNE URE ZA OBČANE ponedeljek od 8.-12. ure in od 13.-15. ure torek - vsak drugi torek v mesecu od 8.-11. ure sreda od 8.-12. ure in od 13.-17. ure petek od 8.-12. ure TELEFONSKE ŠTEVILKE UPRAVNE ENOTE KAMNIK Hišna centrala: 831-511, 831-504, 831-523 Načelnik upravne enote: 831-283 Oddelek za upravne notranje zadeve: 831-080 Oddelek za okolje in prostor: 817-212 Oddelek za gospodarske dejavnosti, kmetijstvo in razvoj: 831-284 Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve: 831-468 Arhiv Komenda: 841-017 TELEFAKS: 817-689, 817-051 ORGANIZACIJA UPRAVNE ENOTE KAMNIK UPRAVNA ENOTA KAMNIK NAČELNIK UPRAVNE ENOTE | ODDELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR ODDELEK ZA OBČO UPRAVO, DRUGE UPRAVNE NALOGE IN SKUPNE ZADEVE ODDELEK ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI, KMETIJSTVO IN RAZVOJ 1. ODDELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE V vsebinskem smislu bi delo oddelka razdelili na naslednja delovna področja: 1 UPRAVNE ZADEVE DRŽAVLJANSTVA IN MATIČNE ZADEVE 2. PRUAVNO ODJAVNA SLUŽBA a UPRAVNE ZADEVE JAVNEGA REDA POTNIH LISTIN IN TUJCEV 4. REFERAT ZA PROMET l UPRAVNE ZADEVE DRŽAVLJANSTVA IN MATIČNE ZADEVE 1.1. IZDAJA IZPISKOV IZ ROJSTNE MATIČNE KNJIGE, POROČNE MATIČNE KNJIGE TER MATIČNE KNJIGE UMRLIH (30. čl. Zakona o matičnih knjigah, Ur. list SRS, št. 16/74, z vsemi spremembami in dopolnitvami) 1. Stranka oziroma njen pooblaščenec lahko vložita vlogo pri upravni enoti Kamnik na Oddelku za upravne notranje zadeve, soba št. 4 - pritličje, ali pa jo pošljeta po pošti in jo ustrezno taksirata. 2. Če vlogo vloži pooblaščenec, ji je potrebno priložiti pooblastilo. 1. 2. SPREMEMBA OSEBNEGA IMENA (7., 8. in 9. člen Zakona o osebnem imenu, Ur. list SRS, št. 16/74, z vsemi spremembami in dopolnitvami) 1. Vlogo za spremembo osebnega imena ali priimka lahko vloži na ustreznem obrazcu v pritličju, soba št. 4, občan(ka) ali njegov(njen) pooblaščenec s stalnim prebivališčem na območju Upravne enote Kamnik in jo ustrezno taksira. Mladoletni osebi se spremeni osebno ime na zahtevo staršev ali posvojitelja; če zahteva spremembo imena skrbnik, se mora s tem strinjati pristojni skrbstveni organ. Kadar starši živijo ločeno, lahko zahteva spremembo osebnega imena za mladoletno osebo roditelj, pri katerem mladoletna oseba živi oz. mu je bila dodeljena, če s tem soglaša drugi roditelj. Če drugi roditelj ne soglaša s spremembo osebnega imena mladoletne osebe, o sporu med roditeljema odloči organ, pristojen za socialno skrbstvo. 2. Če občan(ka) ni rojen(a) na območju Upravne enote Kamnik, mora vlogi priložiti izpisek iz rojstne matične knjige. 1. 3. SESTAVA SMRTOVNICE (179. člen Zakona o dedovanju - Ur. list SRS, št. 15/76) 1. Za sestavo smrtovnice vabimo zakonca ali osebo, ki je oskrbela pogreb. 2. Smrtovnica se sestavi pri Upravni enoti Kamnik na Oddelku za upravne notranje zadeve (soba št. 4). 3. Za sestavo smrtovnice je potrebno dostaviti naslednje podatke oziroma dokumente: - podatke o pokojnikovih dedičih (datum rojstva, bivališče in poklic), - podatke o oporoki, če jo je pokojni zapustil, - podatke o pokojnikovem premoženju (gotovina, vrednostni papirji, certifikat, hranilne knjižice, potni list, ipd.). 1. 4. PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA Z NATURALIZACIJO (10. člen ter prvi in drugi odstavek 12. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, Ur. list RS, št. 1/91-1, 30/91-1, z vsemi spremembami in dopolnitvami) 1. Vlogo za državljanstvo lahko vloži oseba - tujec ali njen pooblaščenec na sedežu Upravne enote Kamnik na Oddelku za upravne notranje zadeve (soba št. 4) in jo ustrezno taksira. 2. Vlogi priloži naslednja dokazila: - da je dopolnil 18 let (prošnjo, življenjepis, izpisek iz rojstne matične knjige, izpisek iz poročne matične knjige); - da ima odpust iz dosedanjega državljanstva ali da izkaže, da ga bo dobil, če bo sprejet v državljanstvo Republike Slovenije; - da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih pet let pred vložitvijo prošnje, - da Ima zagotovljeno stanovanje in zagotovljen trajen vir preživljanja v višini, ki omogoča mate- rialno in socialno varnost; - da obvlada slovenski jezik; - da ni bil v državi, katere državljan je, ali v Sloveniji obsojen na zaporno kazen, daljšo od enega leta, za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je to dejanje kaznivo tako po predpisih njegove države kot tudi po predpisih Republike Slovenije; - da sprejem v državljanstvo RS ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države. 3. Zakon v okviru pridobitve državljanstva z naturalizacijo loči tri vrste naturalizacije: a) redno, b) naturalizacijo z olajšavami, c) izredno naturalizacijo. O vlogi za pridobitev državljanstva z naturalizacijo odloča Ministrstvo za notranje zadeve. 1. 5. SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE (25. in 26. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), Ur. list RS, št. 14/89, z vsemi spremembami in dopolnitvami) 1. Sklenitev zakonske zveze prijavita mladoporočenca. V posebno utemeljenih primerih sme enega od bodočih zakoncev zastopati pooblaščenec. Pooblaščenec mora imeti pooblastilo, izdano v obliki javne listine. 2. Osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, se prijavita matičarki pri Upravni enoti Kamnik, kjer poravnata ustrezno takso. 3. Ob prijavi zakonske zveze so potrebni naslednji dokumenti: a) Za državljane Republike Slovenije: - Izpisek iz rojstne matične knjige (ne sme biti starejši od treh mesecev; če je občan rojen v Kamniku, izpiska iz RMK ne potrebuje), - osebna izkaznica. Osebe, ki so že bile poročene, morajo predložiti dokaz o prenehanju zakonske zveze (pravnomočna sodba o razvezi ali izpisek iz matične knjige umrlih). b) Za tuje državljane - izpisek iz rojstne matične knjige, - samski list, - potrdilo, da v državi, katere državljan(ka) je zaro-čenec(ka), ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze, - potni list. 4. Dokumenti morajo biti prevedeni v slovenski jezik in opremljeni z žigom sodnega prevajalca (razen potnega lista). Ob prijavi je potrebo navesti podatke za priče (priimek in ime ter prebivališče). 2. PRIJAVNO ODJAVNA SLUŽBA 2.1. IZDAJA OSEBNE IZKAZNICE 1. Zahtevo za izdajo ali zamenjavo osebne izkaznice vloži občan osebno na sedežu Upravne enote Kamnik, soba 1c, na predpisanem obrazcu. Na zahtevo staršev ali skrbnika se izda osebna izkaznica tudi osebi, ki še ni stara 15 let. Občan plača le obrazec osebne izkaznice. 2. Zahtevi je potrebno priložiti dve enaki fotografiji, velikosti 3x3,5 cm, v črno-beli ali barvni tehniki, ki morata kazati občanovo pravo podobo - občan mora biti fotografiran od spredaj (en face), z odkritim čelom, brez klobuka, čepice ali rute. 3. Pogrešitev osebne izkaznice: občan, ki izgubi osebno izkaznico ali kako drugače ostane brez nje, mora v 15 dneh to prijaviti upravni enoti, ki jo je izdala in zahtevati novo osebno izkaznico. 2. 2. IZDAJA OSEBNE IZKAZNICE ZA TUJCA (49. člen Zakona o tujcih, Ur. list RS, št. 1/91-1) 1. Vlogo za osebno izkaznico za tujca vloži tujec osebno na predpisanem obrazcu na sedežu Upravne enote Kamnik, soba št. 1c, in je takse prosta. 2. Vlogi je potrebno predložiti: - dve fotografiji 3,5x4,5 cm ter - plačati ceno obrazca osebne izkaznice za tujca. 2. 3. PRIJAVA IN ODJAVA STALNEGA PREBIVALIŠČA TER PRIJAVA SPREMEMBE NASLOVA STANOVANJA (5. člen Zakona o evidenci nastavitve občanov in o registru prebivalstva, Ur. list SRS, št. 6/83, z vsemi spremembami in dopolnitvami) 1. Občane, stare manj kot 18 let, so dolžni prijaviti oz. odjaviti starši ali skrbniki oz. tisti, pri katerih prebivajo. Občani, starejši od 15 let, ki so po drugih predpisih pridobili popolno poslovno sposobnost, so se dolžni prijaviti oz. odjaviti sami. 2. Prijava, odjava stalnega prebivališča in prijava spremembe naslova stanovanja se opravi na obrazcu, ki ga občan dobi v sobi 1c in se ne taksira. 3. Občan je dolžan ob prijavi stalnega prebivališča predložiti dokazilo, da ima pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja (določba o delitvi stanovanja, dokazilo o lastništvu, pogodba o najemu, podnajemu). 4. Stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja je treba prijaviti Upravni enoti Kamnik v osmih dneh od naselitve oziroma spremembe naslova stanovanja. Občan, ki namerava odpotovati v tujino za stalno aH pa začasno za več kot tri mesece, mora svoj odhod prijaviti upravni enoti. Ko se iz tujine vrne v naselje stalnega prebivališča za več kot 30 dni oziroma z namenom, da bi tu stalno prebival, je to dolžan sporočiti upravni enoti v treh dneh po vrnitvi. Prijava potovanja v tujino začasno za več kot 3 mesece ali vrnitve iz tujine za več kot 30 dni se opravi na obrazcu. 3. UPRAVNE ZADEVE JAVNEGA REDA, POTNIH LISTIN IN TUJCEV 3.1. IZDAJA POTNE USTINE (23. člen Zakona o potnih listinah, Ur. list RS, št. 1/91) 1. Vlogo za izdajo potne listine vloži državljan osebno na predpisanem obrazcu na sedežu Upravne enote Kamnik, soba št. 1č, in se ustrezno taksira. Vlogo lahko vloži državljan, ki je dopolnil 18 let, pa tudi državljan, ki še ni star 18 let, pa je sklenil zakonsko zvezo. Za državljana, mlajšega od 18 let oz. državljana, ki ni poslovno sposoben, vloži vlogo zakoniti zastopnik. 2. Vlogi mora predložiti dve fotografiji, predpisane velikosti 3,5x4,5 cm, ki kažeta njegovo pravo podobo in plača ceno obrazca potnega lista. 3. 2. IZDAJA POGREŠANE POTNE LISTINE: 1. Pogrešitev potne listine mora njen lastnik takoj oz. najkasneje v treh dneh naznaniti upravni enoti, policijski postaji ali najbližjemu diplomatsko-kon-zularnemu predstavništvu Republike Slovenije v tujini. Nova potna listina se izda šele potem, ko lastnik pogrešano potno listino prekliče v Uradnem listu Republike Slovenije in zanjo plača 2x vrednost takse. 3. 3. REGISTRACIJA DRUŠTEV (16. člen Zakona o društvih, Ur. list SRS, št. 60/95) 1. Zahtevo za registracijo društva vloži društvo oz. zastopnik društva na sedežu Upravne enote Kamnik, soba 1č, in jo ustrezno taksira. 2. Zahtevi za registracijo društva mora vlagatelj priložiti: - zapisnik ustanovnega zbora, - dva izvoda temeljnega akta, - seznam z osebnimi podatki ustanoviteljev, ki mora vsebovati osebno ime, rojstni datum, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča, njihove overjene podpise; - osebno ime zastopnika društva. 3. Društvo, ki je bilo ustanovljeno po Zakonu o društvih (Ur. list SRS, št. 37/74, 42/86), nadaljuje delo po določbah novega zakona, svoje temeljne akte in delovanje pa mora v primeru neskladnosti z novim zakonom uskladiti najkasneje do 4.11.1997. 3. 4. PRIGLASITEV JAVNIH PRIREDITEV IN JAVNIH SHODOV TER IZDAJA DOVOLJENJ (10. in 11. člen Zakona o javnih shodih in javnih prireditvah, Ur. list SRS, št. 20/73 in 42/86) 1. Vlogo za izdajo oz. priglasitev javne prireditve ali javnega shoda vloži organizator javne prireditve oz. sklicatelj javnega shoda na sedežu Upravne enote pritličje levo, soba št. 1č. 2. Vlagatelj jo vloži na obrazcu »Priglasitev javne prireditve oz. javnega shoda«, ki ga stranka dobi v sobi št. 1č, sprejemna pisarna, in jo ustrezno taksira. 3. V priglasitvi oziroma vlogi za izdajo dovoljenja je treba navesti: - podatke o sklicatelju javnega shoda oz. organizatorju javne prireditve, - kraj, čas in trajanje javnega shoda oz. javne prireditve, - ime vodje shoda ter dnevni red javnega shoda oz. program prireditve. V večini primerov si mora prireditelj predhodno pridobiti še druga dovoljenja oziroma soglasja drugih upravnih organov, da se lahko ugotavlja, ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določajo predpisi z drugih področij, na primer požarna varnost, postavitev začasnih objektov, ureditev cestnega prometa, sanitarni pogoji. Glede na aktivnosti, ki na javni prireditvi oz. javnem shodu potekajo, si mora organizator pridobiti: - če gre za javni shod ali javno prireditev na cesti - poprejšnje dovoljenje UE Kamnik aH občine Kamnik; r - če gre za javni shod ali javno prireditev, na kateri se prodajajo živila izven poslovnih prostorov -poprejšnje dovoljenje Oddelka za gospodarstvo Upravne enote Kamnik, - druge predpisane listine, ki jih je potrebno priložiti glede na aktivnosti, ki bodo potekale. 4. Organizator mora javno prireditev, za katero po Zakonu o javnih shodih in javnih prireditvah ali po posebnem predpisu ni potrebno dovoljenje, priglasiti pristojnemu organu najpozneje 5 dni pred nameravano prireditvijo, javni shod pa je potrebno priglasiti praviloma 3 dni prej. Roki so prekluzivni, kar pomeni, da vloge, vložene po preteku teh rokov, pristojni organ ne more obravnavati, ampak jo zavrže. 5. Za športne in druge prireditve na cesti štejejo npr.: triatloni, kolesarski maratoni, razne kolesarske trim prireditve, kolesarske dirke - etapne, na kronometer, tekaške prireditve... Vlogo za dovolitev športne prireditve na cesti mora organizator (ki pa mora biti pravna oseba) predložiti upravni enoti najpozneje 30 dni pred prireditvijo. Taksirani vlogi mora priložiti: - dovoljenja za zaporo ceste, izdano od pristojnega organa za promet, če je zaradi prireditve potrebno prepovedati, omejiti ali preusmeriti promet; - popis ukrepov, ki jih bo storil organizator za varnost tekmovalcev, gledalcev in udeležencev v prometu (specifikacija zavarovanja); - izjavo športne organizacije, ki prireditev vpiše v športni koledar, da je organizator sposoben izvesti potrebne varnostne ukrepe; 3.5. IZDAJA DOVOLJENJA ZA NABAVO OROŽJA IN STRELIVA TER LISTIN ZA OROŽJE (9. člen Zakona o orožju, Ur. list SRS, št. 17/81, z vsemi spremembami in dopolnitvami) 1. Prošnjo za izdajo dovoljenja za nabavo orožja vloži občan, ki želi nabaviti orožje, prošnjo za izdajo orožnega lista pa vloži občan, ki je nabavil orožje. 2. Prošnjo vloži na sedežu Upravne enote Kamnik, soba št. 1č. 3. Prošnjo se vloži na obrazcu »Prošnja za izdajo dovoljenja za nabavo orožja« oz. na obrazcu »Prošnja za izdajo orožnega lista«, ki jo stranka dobi v sobi št. 1, sprejemna pisarna, in jo mora ustrezno taksirati. 4. Dovoljenje za nabavo lovskega orožja se lahko izda samo osebam, ki so upravičene do lova po predpisih o lovstvu (člani lovskih organizacij; predložiti je potrebno potrdilo o članstvu v lovski organizaciji). Dovoljenje za nabavo športnega orožja se lahko izda članu strelske organizacije na njen predlog, zato mora priložiti potrdilo o članstvu in omenjeni predlog. Dovoljenje za nabavo samokresov in revolverjev (varnostno orožje) pa se izda občanu, ki v postopku izkaže upravičen razlog za nabavo takega orožja. Občan, ki je orožje nabavil, mora v osmih dneh po nabavi o tem obvestiti upravno enoto, da orožje registrira in zaprositi, da se mu zanj izda orožni list. Vlogo vloži net predpisanem obrazcu (Prošnja za izdajo orožnega lista), priložiti pa je potrebno izpolnjeno in potrjeno dovoljenje prodajalca, ob registraciji pa na vpogled dostaviti tudi orožje in sicer v pisarno št. 1č. V primerih, ko gre za izdajo dovoljena za posest orožja (dedovanje orožja, spominsko in trofejno orožje), občan vloži vlogo na obrazcu »Prošnja 10 17. oktobra 1996 UPRAVNA ENOTA KAMNIK Kamniški OBČAN za izdajo orožnega lista za posest«. V primeru, ko gre za priglasitev starega orožja, ki se lahko nabavlja brez dovoljenja pristojnega organa, občan pa ga mora priglasiti najpozneje v 15 dneh potem, ko ga je nabavil, to stori na predpisanem obrazcu »Priglasitev starega orožja,« ki ga dobi v sobi št. 1 - sprejemna pisarna. Strelivo za lovsko in športno orožje občani lahko nabavljajo na podlagi orožnega lista, za ostalo strelivo (samokresi in revolverji) pa vložijo vlogo na predpisanem obrazcu »Prošnja za izdajo dovoljenja za nabavo streliva«, ki ga dobijo v sobi št. 1 - sprejemna pisarna. 3. 6. IZDAJA DOVOLJENJ ZA NAKUP IN PREVOZ EKSPLOZIVNIH SNOVI (20. člen zakona o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih in drugih nevarnih snoveh, Ur. list SRS, št. 18/77) 1. Prošnjo za izdajo dovoljenja za nakup eksplozivnih snovi oz. za izdajo dovoljenja za prevoz eksplozivnih snovi vloži podjetje, ki kupuje oz. želi prevažati eksplozivne snovi oz. oseba, ki kupuje ali prevaža eksplozivne snovi in jo mora ustrezno taksirati. 2. Vlogo vloži na sedežu upravne enote, prtličje, soba 1č, in sicer v primeru nakupa - glede na sedež podjetja, ki kupuje eksplozivne snovi oz. stalno bivališče fizične osebe, v primeru prevoza pa pri upravni enoti, z območja katere se pošiljka pošilja. 3. V vlogi je eksplozivne snovi potrebno navesti v skladu z »Listo eksplozivnih snovi, ki se smejo dajati v promet«, opisati način prevoza, podatke o vozniku in vozilu, relacijo prevoza in namembni kraj. 4. Za promet s pirotehničnimi izdelki veljajo enaki postopki kot za promet z ostalimi eksplozivnimi snovmi. 3. 7. IZDAJA DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE VERSKIH OBREDOV IN POBIRANJE PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV V VERSKE NAMENE (13. člen Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Republiki Sloveniji, Ur. list SRS, št. 15/ 76, z vsemi spremembami in dopolnitvami) 1. Vlogo za izdajo dovoljenja za verske obrede zunaj prostorov, ki so za to namenjeni, oz. vlogo za izdajo dovoljenja za pobiranje prostovoljnih prispevkov v verske namene, vloži verska skupnost na sedežu Upravne enote Kamnik pritličje levo, soba 1č, in jo ustrezno taksira. 2. Verska skupnost upravni enoti prijavi, katera poslopja oz. kateri prostori v poslopju so določeni za upravljanje verskih obredov. Opravljanje verskih obredov zunaj teh prostorov lahko dovoli Upravna enota Kamnik, Oddelek za upravne notranje zadeve. Verska skupnost vlogo vloži najmanj 15 dni pred dnevom, ko naj bi se verski obred opravil. 3. Pobiranje prispevkov v verske namene je dovoljeno v obrednih in drugih prostorih verske skupnosti. Zunaj teh prostorov se lahko pobirajo prispevki samo z dovoljenjem zgoraj navedenega organa. 3. 8. IZDAJA DOVOLJENJA ZA POBIRANJE PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV (6. člen Zakona o prekrških zoper javni red in mir, Ur. list SRS, št. 16/74) 1. Vlogo za izdajo dovoljenja za pobiranje prostovoljnih prispevkov lahko vloži podjetje, krajevna skupnost, druge organizacije ter tudi občani, ki imajo zaradi elementarne ali druge hude nesreče veliko škodo, jih pa predlaga krajevna skupnost. Vloži se na sedežu Upravne enote Kamnik, pritličje levo, soba 1č, in se ustrezno kol-kuje. 2. V vlogi je potrebno izkazati, da se bodo zbrani prispevki uporabili za splošno koristen namen ali za namen, ki ga je izkazal občan. 3. 9. IZDAJA DELOVNEGA VIZUMA (7. člen Zakona o tujcih, Ur. list RS, št. 1/91-1) 1. Vlogo za delovni vizum vloži tujec osebno, pravna oseba ali zasebni delodajalec na predpisanem obrazcu na sedežu Upravne enote Kamnik, pisarna št. 1č, pri organu Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev. 2. Taksirani vlogi je potrebno priložiti: - potni list, - delovno dovoljenje, - dokazilo Okrajnega sodišča Kamnik, da stranka ni v kazenskem postopku, - potrdilo o nekaznovanju (iz kraja rojstva ali predstavništva svoje države, prevedeno v slovenski jezik, oziroma z našega Ministrstva za pravosodje v Ljubljani, če je oseba zaposlena v državi več kot deset let), dokazilo o zagotovljenem stanovanju; - druga dokazila, ki jih zahteva uradna oseba (19. člen Zakona o tujcih) ter - plačati ceno vizuma. 3. Dokazila morajo biti priložena v izvirniku oziroma overjenih kopijah. 3 10. IZDAJA POSLOVNEGA VIZUMA (8. člen Zakona o tujcih, Ur. list RS, št. 1/91-1) 1. Vlogo za poslovni vizum vloži tujec osebno, pravna oseba ali zasebni delodajalec na predpisanem obrazcu na sedežu Upravne enote Kamnik, pisarna št. 1č, ali pri organu Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev. 2. Taksirani vlogi je potrebno priložiti: - potni list, - sklep sodišča o vložitvi vloge za vpis sprememb v sodnem registru v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (obvezno je to registrski list št. 2, iz katerega je razvidna dokapitaliza-cija, ter reg. list št. 7, iz katerega morabiti razvidno, da je direktor ali prokurist družbe slovenski državljan), - potrdilo Registrskega sodišča o dokapitalizaciji, - potrdilo Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje o prometu na žiro računu v zadnjih treh mesecih; v primeru, da podjetje posluje dalj kot eno leto, pa tudi potrdilo o zadnji potrjeni letni bilanci, - fotokopija virmanskega naloga o plačanem davku na dobiček in plačilu prometnega davka za zadnje tromesečje, - potrdilo okrajnega sodišča Kamnik, da stranka ni v kazenskem postopku, - potrdilo o nekaznovanju (iz kraja rojstva ali predstavništva svoje države, prevedeno v slovenski jezik oz. z Ministrstva za pravosodje v Ljubljani, če oseba dela v državi že več kot deset let). - dokazilo o zagotovljenem stanovanju, - druga dokazila, ki jih zahteva uradna oseba (19. člen Zakona o tujcih), - plačati ceno vizuma. 3. Dokazila morajo biti priložena v izvirniku oziroma overjenih kopijah. 3.11. IZDAJA DOVOLJENJA ZA ZAČASNO PREBIVANJE (13. člen Zakona o tujcih, Ur. list RS, št. 1/91-1) 1. Taksirani vlogi je potrebno priložiti: - potni list, - dokazilo o izkazanem upravičenem razlogu prebivanja: a) zaposlitev, b) zakonska zveza z državljanom Republike Slovenije, c) šolanje, d) študij, e) pravica iz dela, f) nepremičnine, g) drugi upravičeni razlogi, - dokazilo o izkazanih sredstvih za preživljanje, - dokazilo o zagotovljenem stanovanju ter - plačati ceno vizuma. 2. Dokazila morajo biti priložena v izvirniku oziroma overjenih kopijah. 3.12. IZDAJA VIZUMA ZA PRIHOD, ODHOD IN TRANZIT (9. člen Zakona o tujcih, Ur. list RS, št. 1/91-1) 1. Taksirano vlogo za vizum za prehod, odhod, tranzit vloži tujec osebno na predpisanem obrazcu, na sedežu Upravne enote Kamnik, pisarna št. 1č, pri pristojnem organu Republike Slovenije v tujini ter pri organu, pristojnem za kontrolo prehajanja čez državno mejo na meji sami. 2. Vlogi je potrebno priložiti: - potni list ter - plačati ceno vizuma. 3.13. PRIDOBITEV DOVOLJENJA ZA STALNO PREBIVANJE (16. člen Zakona o tujcih, Ur. list RS, št. 1/91-1) 1. Taksirano vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vloži tujec osebno na predpisanem obrazcu, na sedežu Upravne enote Kamnik, pisarna št. 1č. 2. Vlogi je potrebno priložiti: - dokazilo o upravičenosti razlogov prebivanja iz 13. člena Zakona o tujcih (zaposlitev, zakonska zveza z državljanom Republike Slovenije, šolanje, študij, specializacija, pravica iz dela, nepremično premoženje ali kateri drug upravičeni razlog), - dokazilo o izkazanih sredstvih za preživljanje, - dokazilo o zagotovljenem stanovanju, - potrdilo okrajnega sodišča Kamnik, da ni v kazenskem postopku, - potrdilo o nekaznovanju, - kratek življenjepis. 3. Dokazila morajo biti priložena v izvirniku oziroma overjenih kopijah. 4 REFERAT ZA PROMET 4.1. REGISTRACIJA VOZILA IN PODALJŠANJE REGISTRACIJE (195. in 196. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa) 1. Prošnjo za registracijo vozila in prošnjo za podaljšanje veljavnosti registracije vloži lastnik vozila (fizična ali pravna oseba) na sedežu Upravne enote Kamnik na oddelku za upravne notranje zadeve, referatu za promet, soba 1a, pritličje. Prošnjo za podaljšanje veljavnosti registracije pa lahko stranka vloži tudi pri pooblaščenih organizacijah za tehnične preglede in sicer: - AS Domžale, Tehnični pregledi Trzin, - AMZS Ljubljana, tehnični pregledi Dunajska 128, Ljubljana, - Avto hiša Ljubljana, Tehnični pregledi, Vodovodna 93, Ljubljana, - AMZS Ljubljana, Tehnična baza Kranj, in - ALPETOUR REMONT, Tehnični pregledi Kranj. 2. Pri registraciji motornega vozila je potrebno predložiti naslednja dokazila: - dokaz, da je vozilo tehnično brezhibno, tehnični pregled ne sme biti starejši od 30 dni, - dokaz o obveznem zavarovanju, - dokaz o vplačilu povračila na uporabo cest, - dokaz o vplačilu o predpisanih upravnih taksah, - dokaz o lastnini vozila, če se vozilo prvič registrira ali o spremembi lastništva, - dokaz o istovetnosti (osebna izkaznica za fizične osebe oz. obvestilo o razvrstitvi za pravne osebe). 3. Traktor in traktorski priklopnik se evidentirata. Predložiti je potrebno enaka dokazila kot pri re- gistraciji vozila s tem, da so kmetijski traktorji oproščeni plačila povračila za uporabo cest. 4. Lahkih priklopnikov ni potrebno registrirati, morajo pa imeti, kadar so v prometu, na zadnji strani registrsko tablico s ponovljeno številko vozila, ki ga vleče (tretjo tablico). 5. Začasno se registrirajo (zelene tablice) motorna in priklopna vozila, uvožena iz tujine ali kupljena v Republiki Sloveniji, katerih lastniki so tujci, ki začasno prebivajo v Republiki Sloveniji. Za začasno registracijo oziroma podaljšanje velja smiselno enako kot za redno registracijo s tem, da tuji državljani predložijo dovoljenje za začasno prebivanje. 4. 2. IZDAJA NOVEGA PROMETNEGA DOVOLJENJA (11., 18. in 19. člen Pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil, Ur. list SFRJ, št. 74/89) 1. Prošnjo za izdajo novega prometnega dovoljenja vloži lastnik vozila, ki je izgubil prometno dovoljenje oziroma je to obrabljeno ali pa če gre za spremembo podatkov, ki so vpisani v prometno dovoljenje (tehnične spremembe, spremembe lastništva...) na sedežu Upravne enote Kamnik na Oddelku za upravne notranje zadeve, referatu za promet, pritličje, soba št. 1a, in jo mora ustrezno taksirati. 2. Prošnja za izdajo novega prometnega dovoljenja se v primeru izgube vloži na posebej predpisanem obrazcu, v primeru obrabe pa obrazec ni predpisan. Če gre za spremembo podatkov, se prošnja vloži na obrazcu EOP 31A ali EOP 31/ 1. Oba predpisana obrazca sta na voljo na referatu za promet. 3. K vlogi za izdajo novega prometnega dovoljenja se priloži: - obrabljeno prometno dovoljenje, če gre za izdajo prometnega dovoljenja v primeru obrabe, - dokazilo, da je bila izguba prometnega dovoljenja javljena policiji, če gre za izgubljeno prometno dovoljenje, - dokazilo, s katerim se dokazuje sprememba podatkov, ki se vpisujejo v prometno dovoljenje. 4. V primeru zamenjave prometnega dovoljenja zaradi obrabljenosti se obrabljeno prometno dovoljenje vzame in predpisano uniči. Upravni enoti Kamnik je potrebno v 15 dneh javiti vsako spremembo, ki vpliva na spremembo podatkov o prometnem dovoljenju. 4. 3. IZDAJA PREIZKUSNIH TABUC (31, 32. in 33. člen Pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil, Ur. list SFRJ, št. 74/89) 1. Prošnjo za izdajo preizkusnih tablic vloži lastnik vozila, ki je lahko fizična ali pravna oseba, na sedežu Upravne enote Kamnik, Oddelek za upravne notranje zadeve, referat za promet, pritličje, soba št. 1a. 2. Taksirana prošnja se vloži na posebej izdelanem obrazcu, ki ga stranka dobi na referatu za promet. 3. K vlogi je potrebno priložiti: - dokazilo o lastništvu vozila; - dokazilo, da vozilo ni označeno z rednimi tablicami. 4. Dokazilo, da je vozilo zavarovano, zavaruje pa se na referatu za promet. 5. Upravna enota Kamnik lahko tudi zahteva, da stranka pri izdaji preizkusnih tablic predloži dokazilo o tehnični brezhibnosti vozila. Skupaj s preizkusno tablico referat za promet izda tudi potrdilo. Preizkusne tablice lahko v določenih primerih izdajajo tudi pooblaščena podjetja in sicer za vozila, ki jih sama prodajajo. Preizkusne tablice se izdajo za največ 15 dni. 4. 4. VTIS ŠTEVILK MOTORJA IN ŠASIJE (24. člen Pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil ter traktorjev in traktorskih prikolic, Ur. list SRS, št. 3/83) 1. Taksirano prošnjo za vtis vloži lastnik, katerega vozilo nima številk motorja in šasije, na sedežu Upravne enote Kamnik, Oddelek za upravne notranje zadeve, referat za promet, soba št. 1a. 2. K prošnji je potrebno priložiti: - dokazilo o izvoru motorja ali šasije, ki sta bila naknadno vdelana; - mnenje pooblaščene organizacije o tem, kako je prišlo do izbrisa številke, če ne gre za vdelavo motorja ali šasije. 3. Številko šasije ali motorja vtisne Avtohiša Ljubljana ali LJUBLJANSKI POTNIŠKI PROMET Ljubljana in sicer na podlagi dovoljenja, ki ga izda Upravna enota. Po vtisu številk je potrebno zamenjati tudi prometno dovoljenje in opraviti tehnični pregled. 4. 5. ZAMENJAVA REGISTRSKIH TABUC (29. člen Pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil, Ur. list SFRJ, št. 74/89) 1. Taksirano prošnjo za zamenjavo registrskih tablic vloži lastnik vozila, če so le-te izgubljene oz. uničene, neuporabne zaradi obrabljenosti, ali pa če vozilo prijavi na drugem registrskem območju. 2. Prošnjo vloži na sedežu Upravne enote Kamnik, Oddelek za upravne notranje zadeve, referat za promet. 3. Prošnja za izdajo novih registrskih tablic se v primeru izgube vloži na posebnem obrazcu, v primeru zamenjave" zaradi obrabljenosti pa poseben obrazec ni predpisan. Če pa gre za primer prijave na drugo registrsko območje, se uporabi obrazec EOP 32/1. Predpisana obrazca se dobita na referatu za promet. 4. K vlogi za zamenjavo tablic je potrebno priložiti: - obrabljene reg. tablice, če gre za zamenjavo v primeru obrabe; - dokazilo, da je bila izguba registrskih tablic javljena policiji, če gre za izgubo tablic; - če gre za izgubo dveh tablic, tudi izjavo stranke, dano na zapisnik, o tem, na kakšen način oz. v kakšnih okoliščinah sta bili tablici izgubljeni; - dokazilo o odjavi vozila in vse listine, ki so potrebne za registracijo vozila, če gre za registracijo vozila na drugem registrskem območju. 5. Pri zamenjavi registrskih tablic se izda tudi novo prometno dovoljenje. 4. 6. ODJAVA VOZILA (9., 10. in 11. člen Pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil, Ur. list SFRJ, št. 74/89) 1. Taksirano vlogo za odjavo vozila vloži lastnik vozila, to je oseba, ki je vpisana v prometnem dovoljenju, ali oseba, ki jo je lastnik vozila pooblastil z overjenim pooblastilom, na sedežu Upravne enote Kamnik, Oddelek za upravne notra-" nje zadeve - referat za promet. 2. Vloga za odjavo vozila se vloži na obrazcu EOP 31/1, ki se dobi na referatu za promet. 3. K vlogi za odjavo vozila se predloži, glede na konkretni primer: - prometno dovoljenje, - registrske tablice, - dokazilo o spremembi lastništva, preselitvi lastnika oz. da je vozilo odpisano ali uničeno. 4. Vozilo je potrebno odjaviti, če ni bila vložena prošnja za podaljšanje veljavnosti registracije, v 30 dneh od dneva izteka veljavnosti prometnega dovoljenja. Vozilo se izbriše iz evidence, registrske tablice pa se vzamejo in uničijo. Če stranka ne vrne registrskih tablic, je odrejena izvršba. 5. Lastnik registriranega vozila lahko odjavi vozilo tudi pred potekom veljavnosti registracije. V tem primeru lahko zahteva za preostali čas veljavnosti vračilo sorazmernega dela zavarovanja in povračila za uporabo cest. Tudi lastnik vozila, ki je vozilo odtujil drugi osebi, mora odjaviti vozilo. Registrske tablice lahko obdrži prodajalec in jih da na drugo vozilo, ki ga želi registrirati, ali pa jih deponira pri upravnem organu za dobo največ šest mesecev, lahko pa jih vzame novi lastnik, razen če je vozilo odtujeno v drugo registrsko območje. Novi lastnik lahko koristi ugodnosti, ki jih nudi še veljavno prometno dovoljenje in zadrži registracijo do datuma, ki je vpisan na prometnem dovoljenju. Prodajalec pa zadrži zavarovalne kupone in jih lahko uporabi pri registraciji drugega vozila. 4. 7. IZDAJA VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA (171. in 172. člen Temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa, Ur. list SFRJ, št. 50/88 z vsemi spremembami in dopolnitvami, ter 109., 110 in 112. člen zakona o varnosti cestnega prometa, Ur. list SRS, št. 5/82 z vsemi spremembami in dopolnitvami) 1. Vozniško dovoljenje se izda fizični osebi, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - da je duševno in telesno zmožna voziti motorno vozilo oz. traktor, - da je dopolnila starost: • 18 let za vožnjo motornih vozil A, B in C kategorije in delovnih strojev, • 21 let za vožnjo avtobusa in trolejbusa, • 16 let za vožnjo motornega kolesa z motorjem, katerega prostornina ne presega 125 ccm, • 15 let za vožnjo traktorjev in motokultivatorjev, • 14 let za vožnjo kolesa z motorjem; - da je vozila motorna vozila kategorije C najmanj dve leti ali če je vozila motorna vozila kategorije B in C skupaj najmanj tri leta (za kategorijo D), - da je opravila vozniški izpit za vožnjo motornega vozila določene kategorije oz. traktorja ali preizkus znanja iz predpisov o varnosti cestnega prometa za delovni stroj, motokultivator ali kolo z motorjem. - da ji ni z odločbo pristojnega organa prepovedano voziti motornega vozila ali traktorja, - da ima potrdilo o uspešno opravljenem tečaju o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki. 2. Taksirana vloga se vloži na sedežu Upravne enote Kamnik na Oddelku za upravne notranje zadeve - referatu za promet. 3. Zahtevek za izdajo vozniškega dovoljenja za vse kategorije, razen za kategoriji G in H, se vloži na obrazcu EOP 31/4 A. 4. Zahtevku za izdajo vozniškega dovoljenja je potrebno priložiti: - veljavno zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti upravičenca za vožnjo motornih vozil, določene kategorije oz. traktorja, - potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu oz. potrdilo o opravljenem preizkusu znanja predpisov o varnosti cestnega prometa (za kategoriji G in H), - fotografijo v velikosti 35x45 mm - potrdilo o uspešno opravljenem tečaju o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki (za kategorijo F). 5. Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih in priklopnih vozil ter traktorjev se izda in podaljšuje z veljavnostjo 10 let. Vozniško dovoljenje se lahko izda ali njegova veljavnost omeji na manj kot 10 let, na podlagi izvidov in mnenja zdravstvene organizacije v spričevalu o zdravstveni zmožnosti osebe. Vozniško dovoljenje za vožnjo kolesa z motorjem, motokultivatorja in delovnega stroja se izda z neomejeno veljavnostjo. Tujci, ki jim je dovoljena stalna naselitev v Republiki Sloveniji, državljani Republike Slovenije, ki se iz tujine vrnejo z namenom, da stalno ostanejo v njej, državljani Republike Slovenije, ki so bili v državi, v kateri jim je bilo izdano tuje vozniško dovoljenje, dlje kot 6 mesecev ter osebe določenih tujih organizacij lahko dobijo na lastno zahtevo, ne da bi morali delati vozniški izpit, namesto veljavnega tujega vozniškega dovoljenja, slovensko vozniško dovoljenje za vožnjo tiste kategorije motornih vozil, v katero spadajo motorna vozila, ki jih imajo pravico voziti s tujim vozniškim dovoljenjem. 4. 8. PODAUŠANJE VELJAVNOSTI VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA (173. člen zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, Ur. list SFRJ, št. 50/88 z vsemi spremembami in dopolnitvami) 1. Prošnjo za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja vloži oseba, ki ji je bilo izdano vozniško dovoljenje. 2. Taksirano prošnjo vloži na sedežu upravne enote Kamnik na Oddelku za upravne notranje zadeve - referatu za promet, soba 1a, na obrazcu EOP 31/4 A. 3. Vlogi za podaljšanje veljavnosti se priloži: - vozniško dovoljenje, - veljavno zdravniško spričevalo, ki ne sme biti starejše od 60 dni, če je bil rok veljavnosti omejen iz zdravstvenih razlogov ali če gre za voznika, ki je dopolnil starost 65 let. 4. 9. ZAMENJAVA VOZNIŠKEGA DOVOLJE- NJA (11. in 12. člen Pravilnika o vozniških dovoljenjih in potrdilih o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa, Ur. list SRS, št. 3/83) 1. Prošnjo za zamenjavo vozniškega dovoljenja vloži voznik, ki mu je bilo izdano vozniško dovoljenje, pa je to obrabljeno, izgubljeno ali uničeno. 2. Taksirano prošnjo vloži na sedežu upravne enote Kamnik, Oddelku za upravne notranje zadeve - referatu za promet, na obrazcu EOP 31/4A. 3. Zahtevi za izdajo novega vozniškega dovoljenja je potrebno priložiti: - fotografijo v velikosti 35x45 mm, - dokaz o preklicu vozniškega dovoljenja v Uradnem listu, če gre za izgubo, - dokazilo o prijavi izgube dovoljenja policiji, - obrabljeno vozniško dovoljenje, če gre za zamenjavo zaradi obrabljenosti. 4. Do izdaje novega vozniškega dovoljenja se v primeru izgube vozniku izda začasno potrdilo, ki nadomešča vozniško dovoljenje. 4.10. VARSTVENI IN VARNOSTNI UKREPI PREPOVEDI VOŽNJE MOTORNIH VOZIL Voznik, kateremu je bil s pravnomočno odločbo sodnika za prekrške ali sodbo sodišča izrečen varstveni oziroma varnostni ukrep, mora po prejemu poziva, katerega mu pošlje Upravna enota Kamnik, oddelek za upravne notranje zadeve, predložiti svoje vozniško dovoljenje v treh dneh po prejemu poziva zaradi vpisa varstvenega ukrepa v vozniško dovoljenje. Če vozniškega dovoljenja ne predloži v predpisanem tridnevnem roku, bo opravljena izvršba na podlagi 2. odst. 286. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku, z zagroženo denarno kaznijo do 100.000 SIT, kar je opredeljeno v 12 čl. Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke (Ur. list RS, št. 55/92). 4.11. IZDAJA POSEBNEGA ZNAKA ZA USTAVLJANJE IN PARKIRANJE VOZIL (27. člen Zakona o varnosti cestnega prometa, Ur. list SRS, št. 5/82 z vsemi spremembami in dopolnitvami) 1. Netaksirano prošnjo za izdajo posebnega znaka vložijo vozniki invalidi, na sedežu Upravne enote Kamnik na Oddelku za upravne notranje zadeve - referat za promet. 2. K vlogi je potrebno predložiti: - odločbo skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja, iz katere je razvidna stopnja invalidnosti. Do znaka so upravičene tiste invalidne osebe, ki se težko gibljejo (100% slepota, 80% okvara spodnjih okončin). 3. Skupaj s posebnim znakom se izda tudi potrdilo. Poseben znak lahko pridobijo tudi zdravstveni delavci, ki obiskujejo bolnike ali nudijo pomoč ponesrečencem v izjemnih primerih, pa tudi invalidne osebe, ki niso vozniki motornih vozil. II. ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR L REFERAT ZA PROSTOR 2 DENACIONALIZACIJA IN PREMOŽENJSKOPRAVNE ZADEVE 3. STANOVANJSKE ZADEVE 4. VODNOGOSPODARSKE ZADEVE 1. REFERAT ZA PROSTOR 11 IZDAJA LOKACIJSKEGA DOVOLJENJA (52. čl. Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Ur. I. SRS, št. 18/84 s spremembami in dopolnitvami) 1. Stranka vloži vlogo v glavni pisarni upravne enote ali jo pošlje po pošti. 2. Stranka vloži vlogo na posebnem obrazcu, ki ga prejme v sprejemni pisarni upravne enote in jo ustrezno taksira. 3. Stranka vlogi priloži: - dokaz o upravičenosti do razpolaganja z zemljiščem ali objektom (zemljiškoknjižni izpisek ali overjena pogodba), - lokacijsko dokumentacijo s soglasji, katero izdela Zavod za urbanistično načrtovanje občine Kamnik na osnovi prehodnega ogleda. 4. Vloga za stanovanjsko gradnjo je takse prosta. Po izdaji lokacijskega dovoljenja se po potrebi izda še odločba o spremembi namembnosti zemljišča. 1.2. IZDAJA ODLOČBE O LOKACIJSKI PRIGLASITVI (62. čl. Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Ur. I. SRS, št. 18/84 s spremembami in dopolnitvami) 1. Stranka vloži vlogo v glavni pisarni upravne enote ali jo pošlje po pošti. 2. Stranka vloži vlogo na posebnem obrazcu, ki ga prejme v sprejemni pisarni, in jo ustrezno taksira. 3. Stranka vlogi priloži: - dokaz o upravičenosti do razpolaganja z zemljiščem - zemljiškoknjižni izpisek ali overjena pogodba, - kopijo katastrskega načrta z vrisom lokacije objekta, - skico objekta z opisom nameravanih del. 4. Vloga za stanovanjsko gradnjo je takse prosta po 20. čl. ZUT. 1.3. IZDAJA GRADBENEGA DOVOLJENJA (77. čl. Zakona o graditvi objektov, Ur. I. SRS, št. 34/84 s spremembami in dopolnitvami) 1. Stranka vloži vlogo v glavni pisarni upravne enote ali jo pošlje po pošti. 2. Stranka vloži vlogo na posebnem obrazcu, ki ga prejme v sprejemni pisarni in jo ustrezno taksira. 3. K vlogi za gradbeno dovoljenje je potrebno priložiti: - dokaz o pravici, da razpolaga z zemljiščem, - pravnomočno lokacijsko dovoljenje, - projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja, - soglasja prizadetih organizacij, ki se zahtevajo v lokacijski dokumentaciji, - dokaz o plačilu spremembe namembnosti kmetij- skega zemljišča, - dokaz o plačilu komunalnega prispevka s pogod- bo s Skladom stavbnih zemljišč občine Kamnik. 4. Vloga za stanovanjsko gradnjo je takse prosta. Opomba: Novele Zakona o graditvi objektov, ki so v fazi sprejemanja, predvidevajo možnost izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo. 1.4. IZDAJA UPORABNEGA DOVOLJENJA ZA OBJEKT (8., 64. in 71. čl. Zakona o graditvi objektov, Ur. I. SRS, št. 34/84 s spremembami in dopolnitvami) 1. Stranka vloži vlogo v glavni pisarni upravne enote ali jo pošlje po pošti. 2. Stranka vloži vlogo na posebnem obrazcu, ki ga prejme v sprejemni pisarni, in jo ustrezno taksira. 3. Za pridobitev uporabnega dovoljenja mora graditelj komisiji na dan tehničnega pregleda predložiti: - lokacijsko dovoljenje in lokacijsko dokumentacijo, - soglasja, - gradbeno dovoljenje, - tehnično dokumentacijo z vsemi spremembami in dopolnitvami, - geodetski posnetek s horizontalnim in vertikalnim prikazom lege in velikost zgrajenega objek-ta(ov) in vseh komunalnih naprav, - ateste o pregledu in merjenju vodovodnih, ogrevalnih, električnih in drugih napeljav, o preizkusu pravilnega delovanja naprav in opreme, poročila, meritve, zapisnike, razne druge izjave, zapisnik o meritvah zaščite zoper nevarno napetost dotika, meritve izolacijske trdnosti izolacijskih vodnikov, meritve galvanskih povezav kovinskih mas, meritve ponikalne upornosti strelovodne ozemljitve, potrdilo o izvršenem pregledu kurilnih in dimo-vodnih naprav, poročilo o dezinfekciji pitne vode in rezultate preiskave le-te, zapisnik o tlačnih preizkušnjah, funkcionalnem preizkusu kurilnih naprav, izjave izvajalcev po 58. čl. ZGO in 12. čl. ZVD, izjave nadzornih organov po 62. čl. ZGO, projektov izvršenih del. 4. Komisija lahko na tehničnem pregledu zahteva dodatno dokumentacijo. Opomba: Po sprejetju novel Zakona o graditvi objektov bodo možna odstopanja od navedenih zahtev. 1.5. IZDAJA ODLOČBE O ODŠKODNINI ZARADI SPREMEMBE NAMEMBNOSTI ZEMLJIŠČA 1.6. IZDAJA POTRDILA O NAMEMBNOSTI ZEMLJIŠČ 2. DENACIONALIZACIJA IN PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE 2.1. IZDAJA ODLOČBE O DENACIONALIZACIJI STANOVANJSKIH HIŠ, STANOVANJ, POSLOVNIH STAVB, POSLOVNIH PROSTOROV IN STAVBNIH ZEMLJIŠČ (54. čl. Zakona o denacionalizaciji, Ur. I. RS, št. 27/91 z vsemi spremembami in dopolnitvami) V skladu z določbami zakona o denacionalizaciji ter odločbo Ustavnega sodišča RS (UR. I. RS, št. 13/93) je potekel rok za vlaganje zahtev za denacionalizacijo za fizične osebe 7.12.1993, za pravne osebe pa 12. 5.1995. Rok je materialni, prekluzivni rok, kar posledično pomeni, da so vsi upravičenci, ki v navedenem roku niso vložili zahtev za denacionalizacijo navedenega premoženja, izgubili pravico zahtevati vračilo tega premoženja. Zaradi velikega števila zahtevkov upravna enota zadeve še rešuje in se zato stranke lahko obračajo direktno na uradne osebe, ki vodijo postopke 2.2. JZDAJA POTRDILA ZA PRODAJO ALI ZAKUP KMETIJSKIH ZEMUIŠČ (27. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih, Ur. I. SRS, št. 17/86 s spremembami in dopolnitvami) 1. Stranka vloži vlogo v glavni pisarni upravne enote ali jo pošlje po pošti. 2. Stranka vloži vlogo na posebnem obrazcu, ki ga prejme v sprejemni pisarni in jo ustezno taksira. 3. Stranka vlogi priloži: - posestni list ali zemljiškoknjižni izpisek. 4. Potrdilo je potrebno za overitev pogodbe pri notarju, RUJP in za izvedbo vknjižbe v Zemljiški knjigi. 2.3. IZDAJA ODLOČBE ZA USTANOVITEV PRISILNE TRAJNE ALI ZAČASNE SLUŽNOSTI ZEMUIŠČ (28, 29. čl. Zakona o razlastitvi, Ur. I. SRS, št. 5/ 80 s spremembami in dopolnitvami) 1. Stranka vloži vlogo v glavni pisarni upravne enote ali jo pošlje po pošti. 2. Stranka vlogi priloži: - uradni izvleček iz prostorskega izvedbenega akta - izpisek iz zemljiške knjige in katastrske podatke o nepremičnini, - cenilni zapisnik in dokaz, da ima razlastitveni upravičenec zagotovljena sredstva za plačilo odškodnine na nepremičnini. 3. Vloga je upravne takse prosta. 4. Po zakonu o ZTLR (Ur. I. SFRJ št. 6-88/80) se stvarno služnost ustanovi s pravnim poslom ali z odločbo državnega organa (pristojne upravne enote) ali s priposestvovanjem. 2.4. IZDAJA POTRDILA ZA PRODAJO SPOMENIŠKO ZAŠČITENIH OBJEKTOV (40. čl. Zakona o naravni in kulturni dediščini, Ur. I. SRS, št. 1/81 s spremembami in dopolnitvami) 1. Stranka vloži vlogo v glavni pisarni upravne enote ali jo pošlje po pošti in jo ustrezno taksira. 2. Stranka vlogi priloži zemljiškoknjižni izpisek. 3. Potrdilo je potrebno za overitev pogodbe pri notarju, RUJP in za izvedbo vknjižbe v Zemljiški knjigi. 3. STANOVANJSKE ZADEVE 3.1. REGISTRACIJA NAJEMNIH POGODB ZA STANOVANJA (41. čl. Stanovanjskega zakona, Ur. I. RS, št. 18/91 s spremembami in dopolnitvami) 1. Stranka predloži najemno pogodbo (3 izvode ali več) v registracijo pri svetovalcu za stanovanjske zadeve. 2. Podpisi strank na najemni pogodbi morajo biti overjeni pri notarju. 3. K pogodbi je potrebno priložiti dokazilo o lastništvu. 3.2. IZDAJA SOGLASJA K OPRAVLJANJU DOVOLJENE DEJAVNOSTI V STANOVANJU (50. čl. Stanovanjskega zakona, Ur. I. RS, št. 18/91 s spremembami in dopolnitvami) 1. Stranka vloži vlogo v glavni pisarni upravne enote ali jo pošlje po pošti. 2. Stranka vloži vlogo na posebnem obrazcu, ki ga prejme v sprejemni pisarni upravne enote, in jo ustrezno taksira. 3. Stranka vlogi priloži: - najemno pogodbo, če je vlagatelj najemnik/uporabnik po najemni pogodbi, - dokazilo o lastništvu, če je vlagatelj (so)lastnik, - pridobljena soglasja (so)lastnika stanovanja ter drugih lastnikov stanovanj oz. poslovnih prostorov v (poslovno) stanovanjski hiši. 3.3. IZDAJA ODLOČBE O TEM, ALI GRE ZA STANOVANJE (3. čl. Stanovanjskega zakona, Ur. I. RS, št. 18/91 s spremembami in dopolnitvami) - 1. Stranka vloži vlogo v glavni pisarni upravne enote ali jo pošlje po pošti, in jo ustrezno taksira. 2. Vlogi mora stranka priložiti: - najemno pogodbo, če je vlagatelj najemnik ali uporabnik prostorov po pogodbi, - dokazilo o lastništvu prostorov, če je vlagatelj (so)lastnik prostorov oz. njegov ožji družinski član. 4. VODNOGOSPODARSKE ZADEVE 4.1. IZDAJA VODNOGOSPODARSKEGA SOGLASJA (48. čl. Zakona o vodah, Ur. I. SRS, št. 38/81 s spremembami in dopolnitvami) 1. Stranka vloži vlogo v glavni pisarni upravne enote ali jo pošlje po pošti in jo ustrezno taksira. 2. Za izdajo vodnogospodarskega soglasja je vlogi potrebno priložiti: - mnenje pristojne vodne skupnosti, - predpisano tehnično dokumentacijo. 4.2. IZDAJA VODNOGOSPODARSKEGA DOVOLJENJA (49. čl. Zakona o vodah, Ur. I. SRS, št. 38/81 s spremembami in dopolnitvami) 1. Stranka vloži vlogo v glavni pisarni upravne enote ali jo pošlje po pošti in jo ustrezno taksira. 2. Za izdajo vodnogospodarskega dovoljenja je vlogi potrebno priložiti izvedbeno tehnično dokumentacijo (projekt izvedenih del). III. ODDELEK ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI, KMETIJSTVO IN RAZVOJ L REFERAT ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI IN RAZVOJ 2. REFERAT ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO 1. REFERAT ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI IN RAZVOJ 1.1. IZDAJA ODLOČBE O IZPOLNJEVANJU POGOJEV ZA OPRAVLJANJE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI ZA GOSPODARSKE DRUŽBE (d. o. o., d. n. o., d. d., k. d., L d., k. d. d.) IN FIZIČNE OSEBE (samostojni podjetnik posameznik) (4. člen Zakona o gospodarskih družbah, Ur. I. RS, št. 30/93 z vsemi spremembami in dopolnitvami) 1. Stranka vloži vlogo v glavni pisarni upravne enote ali jo pošlje po pošti. 2. Stranka vloži vlogo na posebnem obrazcu, ki ga dobi v sprejemni pisarni in ga ustrezno taksira. 3. Stranka vlogi priloži: - v primeru, da vlogo vloži gospodarska družba: 1. Akt o ustanovitvi družbe 2. Overjen izpisek iz sodnega registra, ki ni starejši od 30 dni. 3. Obvestilo Statističnega urada Republike Slovenije o razvrstitvi po dejavnostih za gospodarsko družbo. 4. Dokaz o pravici uporabe poslovnega prostora: - dokazilo o lastništvu (kupoprodajna pogodba, zem- ljiškoknjižni izpisek) ali najemna pogodba za poslovni prostor, - soglasje pristojnega upravnega organa za stanovanjske zadeve za opravljanje dejavnosti v delu stanovanja. 5. Uporabno dovoljenje za poslovni prostor oz. dokument, ki ga lahko nadomesti. 6. Druge dokumente, ki se zahtevajo po predpisih za določene dejavnosti kot na primer: - dokazilo o izobrazbi oz. izjavo odgovorne osebe družbe o zaposlitvi oseb, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede izobrazbe za opravljanje določene dejavnosti in dokazilo za navedenega delavca (npr. za opravljanje trgovske dejavnosti pogoje, ki jih predpisuje Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo trgovsko dejavnost, po zahtevnosti posameznih vrst trgovskih opravil, Ur. list RS, št. 28/93 z vsemi spremembami in dopolnitvami; za opravljanje prevozov oseb in stvari v notranjem in mednarodnem cestnem prometu pogoje po Zakonu o prevozih v cestnem prometu, Ur. list RS, št. 72/ 94 z vsemi spremembami in dopolnitvami; za opravljanje gostinske dejavnosti pogoje, ki jih predpisuje Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo dela v gostinski dejavnosti, Ur. list RS, št. 34/95; za opravljanje obrtne dejavnosti pogoje po Zakonu o obrti, Ur. list RS, št. 50/94...). 7. Za podružnico družbe še dodatno: - dokazilo o registraciji podružnice v registru gospodarskih družb, - obvestilo Statističnega urada RS o razvrstitvi podružnice po dejavnostih, - odločbo o izpolnjevanju pogojev za pričetek poslovanja družbe za sedež družbe. 8. Za dislocirano enoto še: - odločbo o izpolnjevanju pogojev za pričetek poslovanja družbe za sedež družbe 9. Druga dokazila, ki so potrebna za opravljanje dejavnosti, kot jih določajo posamezni področni predpisi. - v primeru, da vlogo vloži fizična oseba: 1. Dokaz o strokovni izobrazbi za zahtevano opravljanje dejavnosti: - dokazilo o izobrazbi, izjavo nosilca dejavnosti o zaposlitvi oseb, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede izobrazbe za opravljanje določene dejavnosti (npr. za opravljanje trgovske dejavnosti pogoje, ki jih predpisuje Pravilnik o minimalni stopnji izobraze oseb, ki opravljajo trgovsko dejavnost, po zahtevnosti posameznih vrst trgov skih opravil, Ur. list RS, št. 28/93 in 57/93; za opravljanje prevozov oseb in stvari v notranjem in mednarodnem cestnem prometu pogoje po Zakonu o prevozih v cestnem prometu, Ur. list RS, št. 73/94 z vsemi spremembami in dopolnitvami; za opravljanje gostinske dejavnosti pogoje, ki jih predpisuje Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo dela v gostinski dejavnosti, Ur. list RS, št. 34/95; za opravljanje obrtne dejavnosti pogoje po Zakonu o obrti, Ur. list RS, št. 50/94). 2. Dokaz o pravici uporabe poslovnega prostora - dokazilo o lastništvu (kupoprodajna pogodba, zemljiškoknjižni izpisek) ali - .najemno pogodbo za poslovni prostor, - soglasje pristojnega upravnega organa za stanovanjske zadeve za opravljanje dejavnosti v delu stanovanja. 3. Uporabno dovoljenje za poslovni prostor oz. dokument, ki ga lahko nadomesti 4. Potrdilo o stalnem prebivališču 5. Izkaz o opravljenem izpitu iz varstva pri delu (kadar je to določeno z zakonom) 6. Izkaz o zdravstveni sposobnosti (kadar je to določeno z zakonom) 7. Potrdilo o opravljenem tečaju iz higienskega minimuma (kadar je to določeno z zakonom) Odločba o ugotovitvi, da so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za opravljanje dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika, je sestavni del zahteve za vpis priglasitve samostojnega podjetnika posameznika pri izpostavi Ministrstva za finance, Davčnega urada Republike Slovenije, kjer je sedež dejavnosti in se vodi vpisnik le-teh. Stranke, ki bodo dejavnost opravljale na obrtni način (skladno z Uredbo o listi A obrtnih dejav- 12 17. oktobra 1996 UPRAVNA ENOTA KAMNIK Kamniški OBČAN nosti in B obrti podobnih dejavnosti, Ur. list RS, št. 76/94), si morajo pridobiti še obrtno dovoljenje na območni obrtni zbornici. Pred izdajo odločbe se opravi komisijski pregled poslovnih prostorov in opreme (skladno s 149. in 194. členom Zakona o splošnem upravnem po-• stopku, Ur. list SFRJ, št. 47/86). Na referatu za gospodarske dejavnosti In razvoj dobijo stranke informacije tudi o zahtevanih dodatnih dokazilih za opravljanje vseh tistih gospodarskih dejavnosti, pri katerih le-te predpisujejo posebni materialni predpisi (npr.: za področje prevozništva, energetike, rudarstva, zavarovalništva...). 1.2. DOLOČITEV OBRATOVALNEGA ČASA GOSTINSKEGA OBRATA (15. člen Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov, Ur. I. RS, št. 15/ 95) 1. Stranka vloži vlogo v glavni pisarni upravne enote ali jo pošlje po pošti. 2. Stranka vloži vlogo na posebnem obrazcu, ki ga dobi v sprejemni pisarni. 3. Upravni organ je dolžan pred izdajo odločbe v primeru priglasitve obratovalnega časa izven meril, določenih v 15. členu Pravilnika, pridobiti mnenje pristojnega občinskega organa. 1.3 IZDAJA DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE GOSTINSKIH STORITEV IZVEN GOSTINSKIH OBRATOV (Zakon o gostinstvu, Ur. I. RS, št. 1/95; Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave, ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov in pri sobodajalcih in na kmetijah, Ur. I. RS, št. 23/96) 1. Stranka vloži vlogo v glavni pisarni upravne enote ali jo pošlje po pošti. 2. Stranka vloži vlogo na posebnem obrazcu, ki. ga dobi v sprejemni pisarni, in jo ustrezno taksira. 3. Stranka vlogi priloži: - dovoljenje organizatorja prireditve ali lastnika lokacije, - dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti (fizična oseba, pravna oseba), - poprejšnje soglasje zdravstvenega inšpektorata RS (14. čl. Zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili, Ur. I. SRS, št. 17/75). 1.4. PRESOJA ZAKONITOSTI IN REGISTRACIJA POGODB O ZAPOSLITVI PRI ZASEBNIH DELODAJALCIH (121. člen Zakona o delovnih razmerjih, Ur. I. RS, št. 14/90 z vsemi spremembami in dopolnitvami) 1. Pogodbo o zaposlitvi vloži delodajalec osebno na Referatu za gospodarske dejavnosti In razvoj oz. v glavni pisarni upravne enote aH jo pošlje po pošti. 2. Pogodba se predloži na obrazcu GV 220-01, ki je na voljo v knjigarnah. 3. Pogodba se predloži v petih Izvodih, za tuje državljane pa je potrebno predložiti še kopijo veljavnega delovnega dovoljenja, ki ga izda Urad za delo. 4. Takse nI. 5. Zasebni delodajalec predloži v registracijo tudi prenehanje delovnega razmerja z dokazili (sklep) o razlogih za prekinitev delovnega razmerja. 1.5. DENACIONALIZACIJA PODJETIJ IN KAPITALA V skladu z določbami Zakona o denacionalizaciji, zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji ter odločbo Ustavnega sodišča RS (Ur. I. RS, št. 13/93) je potekel rok za vlaganje zahtev za denacionalizacijo in sicer za fizične osebe 7.12.1993, za pravne osebe pa 12. 5.1995. Rok je materialni, prekluzivni rok, kar pomeni, da so vsi upravičenci, ki v navedenem roku niso vložili zahtev za denacionalizacijo navedenega premoženja, izgubili pravico zahtevati vračilo tega premoženja. Z REFERAT ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO 2.1. IZDAJA POTRDIL O STATUSU KMETA (Zakon o kmetijskih zemljiščih) 2.2. IZDAJA ODLOČB IN POTRDIL V ZVEZI S PROMETOM KMETIJSKIH ŽEMLJIC (Zakon o kmetijskih zemljiščih) 2.3. IZDAJA ODLOČB IN POTRDIL V ZVEZI Z AGRARNIMI OPERACIJAMI (Zakon o kmetijskih zemljiščih je bil sprejet 15. 10. 1996. Predvidoma bo začel veljati 26. 10. 1996) 2.4. IZDAJA ODLOČBE O UGOTOVITVI ZAŠČITENE KMETIJE (Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, Ur. I. RS, št. 70/95) 1. Stranka vloži vlogo v glavni pisarni upravne enote ali jo pošlje po pošti. 2. Upravna enota po uradni dolžnosti pridobi: - zemljiškoknjižne izpiske, - posestne liste. 2.5. IZDAJA ODLOČBE O PRIZNAVANJU PLE-MENJAKOV (Zakon o ukrepih o živinoreji, Ur. list SRS, št. 17/78 z vsemi spremembami in dopolnitvami) 1. Stranka vloži taksirano vlogo v glavni pisarni up- ravne enote ali jo pošlje po pošti. 2. Stranka vlogi priloži podatke o poreklu plemenja-ka. 3. Pred izdajo odločbe o priznavanju plemenjakov plemenjake potrdi oz. odbere komisija, ki jo imenuje upravna enota. 2.6. IZDAJANJE DOVOLJENJA ZA PROMET Z NEUSTEKLENIČENIM NAMIZNIM VINOM Z GEOGRAFSKIM POREKLOM (Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina, Ur. list SRS, št. 16/74 z vsemi spremembami in dopolnitvami) 1. Stranka vloži taksirano vlogo v glavni pisarni upravne enote ali jo pošlje po pošti. 2. Pred izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev se opravi komisijski ogled prostorov, v katerih se bo opravljal promet z neustekleničenim vinom z geografskim poreklom in sicer s predstavniki upravne enote in inšpekcijskih služb. 2.7. DENACIONALIZACIJA KMETIJSKIH ZEMUIŠČ, GOZDOV IN KMETIJSKIH GOSPODARSTEV V skladu z določbami Zakona o denacionalizaciji, Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji ter odločbo Ustavnega sodišča RS (Ur. I. RS, št. 13/93) je potekel rok za vlaganje zahtev za denacionalizacijo in sicer za fizične osebe 7.12.1993, za pravne osebe pa 12. 5.1995. Rok je materialni, prekluzivni rok, kar pomeni, da so vsi upravičenci, ki v navedenem roku niso vložili zahtev za denacionalizacijo navedenega premoženja, izgubili pravico zahtevati vračilo tega premoženja. Edina izjema velja za vlaganje zahtev s strani članov agrarnih skupnosti, ki lahko vlagajo zahteve za denacionalizacijo navedenega premoženja še do 19. 2.1997 glede na Zakon o spremembi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Ur. I. RS, št. 5/94, 38/94, 69/95). IV. ODDELEK ZA OBČO UPRAVO, DRUGE UPRAVNE NALOGE IN SKUPNEZADEVE Poleg prikazanih upravnih nalog, vezanih na delo strankami, ki so v pristojnosti oddelka, predstavlja velik del njegovega delovnega področja: 1. skrb za izvajanje Zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku pri delu upravne enote, 2. pravno in upravno svetovanje za potrebe upravne enote, 3. pravno svetovanje občanom pri uveljavljanju njihovih pravic v upravnem postopku, 4. strokovno in drugo sodelovanje z ministrstvom, pristojnim za upravo, 5. kadrovske zadeve za potrebe upravne enote, 6. opravljanje finančno-računovodskih del za potrebe upravne enote, 7. vodenje postopkov v zvezi z najdenimi predmeti, 8. izvajanje strbkovno-tehničnih opravil, skupnih vsem oddelkom upravne enote. Upravne in druge naloge, vezane na delo s strankami, pa se v oddelku izvajajo v naslednjih organizacijskih in vsebinskih oblikah: l REFERAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI 2. REGISTRACIJA SINDIKATOV 3. GLAVNA PISARNA 4 SPREJEMNA PISARNA 5. ARHIV t REFERAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI A PODROČJE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI At Ugotavljanje izpolnjevanja z zakonom določenih pogojev za opravljanje pridobitvene dejavnosti na področju kulture za samostojne podjetnike posameznika 6. odstavek 4. člena Zakona o gospodarskih družbah določa, da zakonsko določene pogoje za opravljanje dejavnosti ugotovi pristojni organ. Postopek ugotavljanja pogojev poteka po Zakonu o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 47/86), ki se na podlagi 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-1) uporablja kot republiški predpis. Na podlagi vloge stranke, v kateri vlagatelj sam opredeli, katero dejavnost želi opravljati, in predloženih dokazov referent ugotovi pravno in dejansko stanje (oceno verodostojnosti dokazov). A2. Vodenje evidence samostojnih strokovnih delavcev s področja družbenih dejavnosti Evidenco vodi oddelek po uradni dolžnosti. A3. Vodenje razvida javnih zavodov s področja družbenih dejavnosti A4 Upravni postopki In drugi ukrepi za varovanje v zadevah varstva kulturne dediščine na podlagi zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 z vsemi spremembami in dopolnitvami) B ZADEVE VARSTVA VOJNIH VETERANOV IN ŽRTEV VOJNE Bt PRIDOBITEV STATUSA VOJNEGA INVALIDA (2, 3, 4. in 57. člen Zakona o vojnih invalidih, Ur. list RS, št. 63/95) 1. Upravičenci so: - vojaški vojni invalidi, - vojaški mirnodobni invalidi, - civilni invalidi vojne, - njihovi družinski člani. 2. Stranka poda vlogo v glavni pisarni upravne enote ali pri referentu za zadeve varstva vojnih veteranov in žrtev vojne, lahko pa jo pošlje tudi priporočeno po pošti. 3. Vloga za pridobitev pravic je pisna In neoblična. 4. Stranka mora vlogi priložiti naslednjo dokumentacijo: - potrdilo o državljanstvu, - izpisek iz rojstne matične knjige, - potrdilo o stalnem bivanju, - zdravniško dokumentacijo o prvem zdravljenju, - novejšo zdravniško dokumentacijo, ki ne sme biti starejša od treh mesecev, - potrdilo o poškodbi ali bolezni. 5. Pravice vojnega Invalida so: 1. invalidnina, 2. dodatek za posebno invalidnost, 3. dodatek za pomoč in postrežbo, 4. povračilo prispevkov za socialno zavarovanje, 5. zdravstveno varstvo, 6. zdraviliško in klimatsko zdravljenje, 7. rehabilitacija - poklicna rehabilitacija, - oskrbnina, - sofinanciranje prilagoditve prostorov in tehnične opreme ter delovnega mesta, - funkcionalne oblike pomoči, 8. invalidski dodatek, 9. popust pri vožnji, 10. povračilo potnih stroškov. 6. Pravice družinskih članov padlega borca, umrlega vojnega invalida ali druge osebe so: 1. družinska invalidnina, 2. zdravstveno varstvo, 3. družinski dodatek, 4. povračilo potnih stroškov, 5. posmrtnina, 6. povračilo stroškov za prevoz posmrtnih ostankov vojnega invalida. 7. V postopkih za uveljavljanje pravic po Zakonu o vojnih invalidih se takse ne plačujejo. B2. PRIDOBITEV STATUSA ŽRTVE VOJNEGA NASIUA (2, 3, 4. in 7. člen Zakona o žrtvah vojnega nasilja, Ur. list RS, št. 63/95, z vsemi spremembami in dopolnitvami) 1. Upravičenci so osebe, ki so bile: - izgnanci, - taboriščniki, - zaporniki, - delovni deportiranci, - interniranci, - begunci, - ukradeni otroci, - prisilni mobillziranci, - družinski člani. 2. Stranka poda vlogo v glavni pisarni upravne enote ali pa referentu za zadeve varstva vojnih veteranov in žrtev vojne, lahko pa jo pošlje tudi priporočeno po pošti. 3. Vloga je pisna in neoblična, lahko pa jo stranka vloži tudi na posebnem obrazcu, ki je na voljo v sprejemni pisarni upravne enote. 4. Vlogi stranka priloži: - potrdilo o državljanstvu, - potrdilo o stalnem bivanju, - izpisek iz rojstne matične knjige, - potrdilo o vrsti in trajanju prisilnega ukrepa, - dokument, ki je podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. K vlogi, ki jo vloži družinski član žrtve vojnega nasilja, pa mora biti poleg že navedenih dokumentov priloženo še: - izpisek iz poročne matične knjige, - izpisek iz matične knjige umrlih. 5. Pravice žrtev vojnega nasilja so: 1. zdravstveno varstvo, 2. zdraviliško in klimatsko zdravljenje, 3. povračilo potnih stroškov, 4. priznanje pokojninske dobe, 5. pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, 6. pravica do vojne odškodnine po posebnem zakonu, 7. doživljenjska mesečna renta, 8. prednost pri dodelitvi socialnega stanovanja. 6. V postopkih za uveljavljanje pravic po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja se takse ne plačujejo. B3. PRIDOBITEV STATUSA VOJNEGA VETERANA (2. in 3. člen Zakona o vojnih veteranih, Ur. list RS, št. 63/95) 1. Po Zakonu o vojnih veteranih (Ur. I. RS, št. 63/95) so upravičenci: - borci za severno mejo, - državljani Republike Slovenije (od 25.6.1991), ki so bili kot pripadniki bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6. 4. do 17. 4.1941 odpeljani v ujetništvo, - borci in drugi udeleženci narodnoosvobodilne vojne Slovenije, - pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije, policisti, operativni delavci kriminalistične in obveščevalne varnostne službe, narodne zaščite ter enot za zveze republike in občin, ki so v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26.6. do 18. 7.1991 opravljali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije, - pripadniki narodno revolucionarne organizacije TIGR v obdobju od septembra 1927 do 13. 5.1941. 2. Stranka poda vlogo v glavni pisarni upravne enote ali pri referentu za zadeve varstva vojnih veteranov in žrtev vojne, lahko pa jo pošlje tudi priporočeno po pošti. 3. Vloga je pisna in neoblična. Stranka pa lahko vloži vlogo na posebnem obrazcu, ki ga dobi v sprejemni pisarni upravne enote. 4. Vlogi, ki jo stranka vloži kot stranka vojnega nasilja, mora priložiti: - potrdilo o državljanstvu, - potrdilo o stalnem bivanju, - odločbo o priznani posebni dobi. 5. Pravice vojnih veteranov so: 1. veteranski dodatek, 2. dodatek za pomoč in postrežbo, 3. letni prejemek, 4. zdravstveno varstvo, 5. zdraviliško in klimatsko zdravljenje, 6. brezplačna vožnja, 7. pogrebnina In 8. priznanje pokojninske dobe. 6. V postopkih za uveljavljanje pravic po Zakonu o vojnih veteranih se takse ne plačujejo. 2. REGISTRACIJA SINDIKATOV - IZDAJA ODLOČBE O HRAMBI STATUTA SINDIKATA (2. in 3. člen Zakona o reprezentativnosti sindikatov, Ur. I. RS, št. 13/93) 1. Pooblaščena oseba sindikata vloži zahtevo za hrambo statuta v glavni pisarni upravne enote ali jo pošlje priporočeno po pošti. 2. Vloga je pisna in neoblična. 3. Stranka vlogi priloži: - akt, katerega hramba se zahteva, - zapisnik ustanovnega zbora sindikata. 4. Odločba je takse prosta. Z odločbo pridobi sindikat lastnost pravne osebe. 3. GLAVNA PISARNA V glavni pisarni upravne enote se med drugim izvaja: - klasifikacija, knjiženje in signiranje posameznih zadev za upravno enoto in tudi za občino, - računalniška obdelava podatkov, - evidenca zadev in dokumentov, - priprava dokumentacije za nadaljnjo obdelavo, - sprejemanje, kontroliranje in knjiženje vlog strank. 4 SPREJEMNA PISARNA 4.1. IZDAJA DELOVNIH KNJIŽIC (5. člen Pravilnika o delovni knjižici, Ur. I. RS, št. 28/90, z vsemi spremembami in dopolnitvami) 1. Vlogo lahko vloži državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil 15 let starosti; vlogolahko vloži tudi tuj državljan, če ima dovoljenje za delo; 2. Stranka poda vlogo osebno ali po pooblaščencu v sprejemni pisarni upravne enote. 3. Stranka poda vlogo na predpisanem obrazcu, ki ga dobi v sprejemni pisarni upravne enote. 4. Vlogi je potrebno priložiti: - osebno izkaznico, - dokazilo o izobrazbi v originalu ali overjeno kopijo, - tuji državljani pa delovno dovoljenje in potno listi- no. 5. Vloga je takse prosta. 6. Ob vložitvi vloge je potrebno plačati materialne stroške delovne knjižice. 4 Z VPISOVANJE SPREMEMB V DELOVNO KNJIŽICO (12. in 13. člen Pravilnika o delovni knjižici, Ur. list RS, št. 28/90 z vsemi spremembami in dopolnitvami) 1. Zahtevek lahko poda državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil 15 let starosti. Zahtevek lahko poda tudi tuj državljan, če ima dovoljenje za delo. 2. Zahtevek za vpis sprememb v delovno knjižico je usten. 3. Delovni knjižici je potrebno priložiti: a) za spremembo osebnega imena: - izpisek iz rojstne matične knjige, - izpisek iz poročne matične knjige, - odločbo o spremembi osebnega imena. b) za spremembo izobrazbe: - dokazilo o izobrazbi, v originalu ali overjeno kopijo; c) za spremembo državljanstva: - potrdilo o državljanstvu. 4. Zahtevek se ne taksira. 4.3. VODENJE REGISTRA IZDANIH DELOVNIH KNJIŽIC 4 4. DEPONIRANJE DELOVNIH KNJIŽIC 4.5. INFORMATIVNA DEJAVNOST PISARNE 1. sprejemanje strank, dajanje potrebnih informacij s področja dela oddelkov upravne enote, 2. napotitev strank pri uveljavljanju njihovih pravic v upravnem postopku, 3. sprejemanje ustnih vlog na zapisnik po zahtevi strank. 5. ARHIV UPRAVNE ENOTE Nahaja se v Komendi, Glavarjeva 104. Temeljna dejavnost arhiva je: 1. sprejemanje in urejanje dokumentacije za arhiviranje, 2. ažuriranje arhiva in arhivske dokumentacije, 3. vodenje evidenc s področja arhivske dejavnosti, 4. izločanje arhiviranih spisov. Strankam je dostopno arhivsko gradivo, ki ga potrebujejo pri uveljavljanju svojih pravic, osebno na sedežu arhiva ali z vlogo v glavni pisarni upravne enote. Enotna vozovnica - korak nazaj? Po uvedbi vsake novosti je koristno in dobro zbrati odmeve nanjo. Tako tudi po uvedbi »enotne vozovnice«. Precej jih zbirata oba prevoznika pa verjetno Se kdo. Ta tekst prinaša nekakšen povzetek samo nekaterih odmevov. Prevladujejo predvsem tisti, ki želijo pozitivnim stranem enotne vozovnice dodati še izboljšanja oziroma tiste dobre plati, ki so jih »neenotne« vozovnice že imele, a jih je »enotna« vozovnica po nepotrebnem odpravila. Pa poglejmo še te druge, temnejše plati, ki pa lahko z malo razumevanja in dobre volje hitro postanejo tudi svetle, vsaj nekatere. Monopolni položaj prevoznikov je lahko tudi posledica enotne vozovnice. Prej je izbira bila, predvsem v ceni, saj v kvaliteti prevoza avtobus zaradi objektivnih razmer pač ni mogel resno konkurirati vlaku. In dokler ne bo narejene avtoceste do Ljubljane, bosta ta monopolni položaj lahko obdržala, saj veliko ljudi enostavno nima izbire. Ko pa avtocesta bo in ne bo več zastojev med Trzinom in Ljubljano, bo mo-goCe bolje, saj je pri ceni bencina 100 SIT in porabi 8 1/100 km na 4 potnike vožnja z avtomobilom cenejša (za 50 km 400 SIT za bencin: 4-100 SIT na enega). Študentje ne morejo dobiti 10-me-sečne vozovnice. Običajno se v juliju, avgustu in septembru zelo malo vozijo v Ljubljano; za izpit in vpis rabijo samo nekaj voženj, ne pa vseh. Pri zelo tankih študentskih denarnicah pa je vsak tolar pomemben. 44.000 - 37.400 - 6.600 SIT, to pa je že 28 študentskih bonov oziroma kar 28 kosil! Cena pa je sploh poseben problem. Če bi bila podražitev vlaka v skladu z inflacijo, torej okoli 15 do 25%, bi človek še razumel in mirno prenesel. Tako pa so podražitve po- vsem nenormalne in spominjajo na Balkan. Lanska študentska oziroma dijaška mesečna vozovnica za vlak od Kamnika do Ljubljane in nazaj je stala 3000 SIT, letos pa 4.400, kar pomeni 47% podražitev. Če pa vzamemo za primerjavo začetek lanskega šolskega leta, ko je bila mesečna vozovnica 2.800 SIT, je pa podražitev kar 57%! Podobno je tudi na relaciji Domžale-Ljubljana. Tam je lani stala celoletna vozovnica 17.600 SIT, a letos samo 10-mesećna kar 27.880 SIT. Če upoštevamo, da moraš letos za dva meseca manj plačati bistveno več, je to skoraj 90% podražitev! In še bi lahko naštevali nenormalno visoke podražitve. Veliko razočaranje. Zaradi odlično zastavljene reklamne akcije o enotni vozovnici, ki pa ni (verjetno namerno) povedala vsega, je bilo veliko ljudi tudi prepričanih, da bodo še vedno imeli možnost izbire: ali samo z vlakom po starih cenah ali pa kombinirano, po novih cenah. Zato je nemožnost odločitve samo za vlak po starih cenah oziroma »razumno« višjih cenah zanje sedaj veliko razočaranje. Avtobus prevzema železnico. Vse kaže na to, da bo v Kamniku avtobusni promet prevzel železnico. Kako naj bi si sicer lahko drugače razlagali to, da na avtobusni postaji lahko kupiš vse vrste kart, na železniški postaji pa ne moreš kupiti tedenske in celoletne vozovnice, ampak samo dnevno in mesečno. In na avtobusu lahko kupiš karto, ki velja tudi za vlak, na vlaku pa ne moreš kupiti še karte za vlak ne, kaj šele za avtobus. Nekatera prodajna mesta za vozovnice so tako oddaljena od železinice, da te prav silijo, da bi namesto vlaka raje uporabil avtobus, na katerem lahko kupiš karto kar med vožnjo. Vračanje denarja - samo reklamni trik? V prospektu o enotni vozovnici lepo piše: »Tudi sicer vam bomo vrnili denar za neuporabljene vozovnice, le stroške poslovanja bomo odračunali.« Vendar vse kaže, da je to v glavnem samo reklamni trik, saj je v določilih za vračanje toliko zank, da se lahko od tega denarja oziroma večine tega denarja poslovite takoj, ko kupite vozovnico. Denar naj bi se tako in tako vračal samo za vozovnice, kupljene z določenim datumom in še to samo v primeru višje sile, za vnaprej kupljene vozovnice pa najmanj en dan pred na vozovnici napisanim datumom. To pomeni, da se, će dopoldne izveste, da vam popoldne ne bo treba v Ljubljano in nazaj, lahko kar lepo poslovite od 440 SIT, ki ste jih dali za vozovnici prejšnji dan, zato da vam ne bi bilo potrebno posebej hoditi na prodajno mesto. Prej ste lahko neporabljene vozovnice porabili v mesecu dni. To je bilo prav in pošteno in v obojestransko korist (prevoznik je dobil nekajdnevni brezplačni kredit, potniku pa ni bilo potrebno vsakič iti na posebno prodajno mesto, od katerih so nekatera kar precej oddaljena od železnice), ne pa samo v korist prevoznika, kot je to sedaj. In še nekakšen sklep na koncu: žal je vlak prevzel od avtobusa samo slabše variante in ni obdržal svojih prejšnjih komercialnih prednosti in tako preusmeril del svojih potnikov na avtobus. In to pri vsem deklariranem zavzemanju za Čistejše okolje, varovanje narave in kultur-nejši prevoz. Toda z malo dobre volje in posluha do potnikov bi lahko oba prevoznika, čeprav monopolista, večino teh slabih variant odpravila. Mnenja zbral in zapisal B. Pollak Javni protest občini Dovolj imamo dve desetletji trajajočih obljub, meritev, zako-ličb, oblakov prahu in brezplodnih sestankov v zvezi z ureditvijo Palovške ceste. Od občine zahtevamo, da Palovško cesto od njenega zaCetka pa do Lobodove ulice preplasti z asfaltom in to po obstoječi predvideni trasi in v širini, kot je speljana po gozdu do Palovč. Zavedamo se, da občina še dolgo ne bo imela denarja za razne škarpe, pločnike, ograjo, razsvetljavo itd., zato za- ■ 91 htevamo le najnujnejše. Sedanja »cesta« je v takem stanju, da tega imena ne zasluži, saj je vožnja s kolesom po njej smrtno nevarna, peš hoja pa ob dežju nemogoča, saj si je voda ubrala pot kar po vsej cesti do dvorišča ZUIM-a. Sedaj, ko so praktično asfaltirane vse vaške in vikendaške poti, upravičeno zahtevamo, da to sramoto odpravite! Prizadeti krajani in uporabniki ceste: (Podpisi 49 krajanov v uredništvu) P. S.: Če kdo od pristojnih občinskih mož, ki je odgovoren za mestne ulice in za proračun, ne verjame v upravičenost zahtev podpisanih, mu priporočamo, da se vsaj enkrat ob dežju ali v prahu in temi sprehodi, pelje s kolesom ali avtomobilom ali invalidskim vozičkom po Palovški cesti, ki je tudi mestna ulica. Ta cesta oziroma ulica je resnično občinska sramota. Ko žepnina ni dovolj... se oglasim na Študentskem servisu Kamnik... S prvimi jesenskimi barvami in vedno zoprnim dežjem se je začelo novo Šolsko leto. Dijaki in Studenti so po zasluženih počitnicah zopet prešli na šolski delovni ritem. Mnogi med njimi so med počitnicami pridno služili žepnino preko študentskega servisa. Nekaj naključno izbranih smo tudi povprašali o delu preko Študentskega servisa v Kamniku. Mladi in nadvse prijazni uslužbenci študentskega servisa, ki se trudijo poslovati kar najhitreje in najbolj učinkovito, pa so znova pripravili nekaj prijetnih novosti. Napotnice za delo se odslej lahko naročijo tudi po telefonu. Glede drugih ugodnosti pa velja omeniti mednarodne študentske oziroma dijaške izkaznice, dodatne popuste pri avtošoli, razne popuste za hrano (pizze), študentska potovanja itd. V kratki anketi so člani študentskega servisa povedali naslednje: Peter Pogačar: Preko servisa delam že tri leta. Največ delam v času, ko nimam izpitov na fakulteti, torej med počitnicami. O ponudbi dela ne morem govoriti, ker si vedno sam poiščem delo. S plačilom sem zadovoljen, še posebej v zadnjem času, ko je možnost, da denar dobim takoj. Branko Zdovc: Ponudba dela je kar pestra in sem z njo zadovoljen, prav tako tudi s plačilom. Delovni čas mi ustreza, nisem pa vedel, da je odprto tudi ob sobotah. Glede sprememb bi dvignil minimalno vrednost neobdavčenega dohodka. Drugače sem zadovoljen tako s storitvami študentskega servisa kakor tudi s prijaznostjo osebja. Denis Adrović: cev servisa. Moj predlog k izboljšavi delovanja servisa pa je, da bi se lahko delo preko študentskega servisa štelo v delovno dobo. Monika Grkman: Preko servisa delam dobro leto, v glavnem med počitnicami. Ponudba dela se mi zdi v redu, zadovoljen sem s plačilom in ostalimi storitvami na servisu. Za ugodnosti, kot so boni za hrano, še nisem slišal. Andrej Homar. Ponudba dela se mi ne zdi najboljša, zato si sama poiščem delo. Delovnik servisa mi ne ustreza, bilo bi dobro, da bi bil servis odprt ves dan. Popusti in razne ugodnosti se mi zdijo v redu, najbolj pa sem zadovoljna s prijaznostjo ljudi, ki delajo na servisu. Simona Ursič: Že vrsto let služim žepnino preko servisa. Delam tako med počitnicami kot tudi med letom. Delo si vedno poiščem sam, tako da ne vem, kakšna je ponudba. Zdi se mi, da je rok plačila predolg, drugače pa sem z delovanjem servisa zadovoljen. Zelo dobre izkušnje imam s prijaznostjo uslužben- Preko študentskega servisa delam tretje leto, najpogosteje med počitnicami, saj sem dijakinja. S storitvami servisa sem zelo zadovoljna. Všeč mi je hitro in takojšnje plačilo, delovnik servisa mi ustreza; popuste poznam in se mi zdijo v redu za plitve žepe dijakov in študentov. Besedilo in slike: Metod Palčič Popravek (2) Naš časopisni škrat je bil tokrat res vztrajen. Tudi zadnjič ni hotel pravilno zapisati priimka učiteljice OŠ Šmartno v Tuhinju, ki se piše Lučka Derganc. Upajmo, da mu bo imenovana tudi to drugo napako opravičila! Uredništvo V Kamniku zaposlim prodajalca ali prodajalko avtomobilskih rezervnih delov, z Izkušnjami. Inf. po tel.: 814-091 Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma (nadaljevanje z 8. strani) to pa seveda pomeni niC ali le malo novih zaposlitev. Kamnik pa ostaja s tem vse bolj zaprt in investicijsko nezanimiv. Ob tem se sprašujemo, kaj poćne kamniški parlament, saj vsi vse vedo in razumejo, pa vseeno ne ukrenejo niC, nekateri tako občinsko politiko žal tudi aktivno podpirajo, seveda na naš račun. Kot smo bežno izvedeli, pa so si to tudi zaračunali več, kot jim država dovoli in seveda pa je račun tega drugega za nekaj ničel večji. Zal je danes občina podjetje, ki rabi skrbnega gospodarja in spretno vodstvo, ne pa novinarja, ki si celo uradno dovoli in ne odgovarja na predloge, pobude in ponudbe občanov in si celo dovoljuje negativno delovanje. sin Javni poziv županstvu Občine Kamnik Svetu matične knjižnice Kamnik Podpisani občani, še posebno pa podjetniki, obrtniki in predstavniki gospodarskih družb smo ogorčeni, da sta navedeni javni lokalni skupnosti preprečili ustanovitev poslovno podjetniškega kotička v praznem neizkoriščenem delu čitalnice za dokumentacijo, gradiva, kataloge, priročnike in prijavne ter poslovne obrazce in skupnih prostorov za informativno izobraževalne aktivnosti s sveta podjetništva. S tem sta grobo kršili zastopanje interesov občanov in poslovnih subjektov, ki vaju v celoti vzdržujemo davkoplačevalci s svojimi prispevki. Drago smo vas in še plaćujeo drago investicijo in vaše delo, ki mora biti v prvi vrsti namenjeno našim potrebam. Zato vas javno pozivamo, da zagotovite v svojih javnih neizkoriščenih prostorih vse, da nam bodo na voljo informacije in gradivo, po katerega moramo sedaj v Ljubljano. Še posebno pa smo zainteresirani, da smo sproti seznanjeni in imamo stik s strokovno podjetniško d Pričakujemo vaš pozitivni doprinos k tej naši potrebi in zahtevi! Občani (18 podpisov) Torkova vroča linija Prav zanimiva so bila izvajanja in izvijanja tov. Lavrinca na torkovi VroCi liniji. Posebno zanimiva so bila pojasnila v zvezi z razvpitim zakonom o poslanskih privilegijih, kot ga zdaj pogosto imenujejo. Če sem ga prav razumel, je predlog tega zakona podpisal kar tako, »za hec«. V smislu: poskusimo, mogoče bo pa šlo! Ko pa le ni šlo, je obrnil plašč po vetru in se prelevil v vročega nasprotnika tega zakona. Prav tako so storili še nekateri »mladoupokojenci«, npr. Sašo Lap, ki je ob koncu svojega mandata predsedniku vlade začel lesti nekam. Imenovani poslanec Verzolak bi imel kar precej dela, će bi hotel prebutati vse parlamentarne »krivinaše«. Moje mnenje pa je, naj »visokoizobraženci« kar lepo delajo do 65. leta kot ostala slovenska raja, saj mnogim niti do takrat ne bo uspelo zbrati polne delovne dobe, še manj pa opravičiti stroškov svojega šolanja in upravičenosti »akademskih« spričeval univerze Edija Kardelja. Legenda pravi, da je nekoč neki kralj prosil ljudstvo, ki se mu je uprlo: »Pustite me vladati, saj vendar ne znam nič drugega kakor vladati!« Danes bi morda nekateri morali reči: »Pustite nas v penzijo, da vam ne bomo već delali škode!« Še enkrat se poglejte v ogledalo, morda se vam vsem prikaže ista slika! P... A namreč! AV Reklama in poceni ure v Avto soli Šmarca (3) G. Ivan Žagar, vodja avto šole Šmarca, v Slovencu dne 17. septembra na strani 9 piše o gonji in nizkih udarcih z objavljanjem nepreverjenih in neresničnih trditev, ki naj bi jih zagrešilo Združenje avto šol Domžale-Kamnik ter nam grozi s tožbo. G. Žagar se nadeja neupravičenega zaslužka tudi od nas, ne le od »svojih« kandidatov. Na njegov članek odgovarjamo argumentirano in s polno odgovornostjo. G. Žagar, že od začetka svojega delovanja kot inštruktor neupravičeno v evidenčne kartone in potne naloge ponareja podpise kandidatov. Kandidati sicer imajo potrdila o številu plačanih ur, nimajo pa evidence, koliko ur so odvozili. Tu so prikrajšani pri denarju, samo uCenje pa nima takšne ravni, da bi dajalo zadovoljive rezultate. Na kvaliteto je bil že opozorjen s strani Izpitnega centra, vendar se je izgovarjal, da ima same »težke« in nesposobne kandidate. Ves čas svojega delovanja pa je tudi pridno trgal in odstranjeval plakate drugih avto šol, med tem ko je na istem panoju imel kar štiri svoje plakate. Združenje avto šol Domžale-Kamnik je bilo ustanovljeno z namenom, da se poenotijo cene storitev, izračunane od AMZS 20. 3.1996. Združenje avto šol je bilo ustanovljeno 14. 5.1996, cene pa poenotene 15. 6.1996. S poenotenjem cen skušamo dvigniti kvaliteto svojih storitev, kajti le-ta je edino merilo uspešnosti. Združenje avto šol si je zadalo nalogo, da dvigne nivo znanja svojih inštruktorjev, zato si vodje šol na rednih sestankih izmenjujemo izkušnje. Poskušamo uskladiti merila in odnose z Izpitnim centrom in vplivati na prometno politiko na območju občin našega Izpitnega centra. Pod tem razumemo dajanje koristnih in strokovnih nasvetov za urejanje križišč, postavljanje ustreznih prometnih znakov in talnih oznaćb in odstranjevanje nevarnih ovir. G. Žagar ima »družinsko« podjetje, zato ne ve, da je inštruktor uvršCcn v V. plaćilni razred, da inštruktorju na podlagi tega pripada doloCen osebni dohodek in da je vse stroške za delovanje in poslovanje izračunala AMZS in na podlagi tega določila ekonomske cene. Njegove trditve o tržni naravnosti so puhlica, ki ji niti sam ne verjame. Samo »škart« roba se prodaja pod ceno. G. Žagar ni razumel namena našega združenja, ko trdi, da je cilj pridobitev vozniškega izpita. Naš cilj je, da kandidat dobi ustrezno vozniško znanje in pridobi izpit na podlagi znanja. On hodi s kandidati na izpit »na srečo«, zato mu kandidati padajo kot »hruške«. S tem pojasnilom zaključujemo polemiko in se zahvaljujemo vsem njegovim bivšim kandidatom, ki so nam poročali o razmerah v avto šoli Šmarca. Združenje avto šol Domžale-Kamnik Nekaj znamenitosti Kamniških Alp LVII - Votlina, rov v Staničevem vrhu Votline in rov, ki gre skozi Sta-ničev vrh (1805), nmv približno 1700 m. Celoten greben Zeleniških špic od Kamniškega dedca naprej do Srebrnega sedla je zgrajen v glavnem iz dolomita ali dolomitizi-ranega apnenca, ki jc na precej mestih drobno površinsko krušljiv, zato pa večinoma brez globljih razpok. Ker je bolj odporen od apnenca na raztapljanje v vodi in druge rušilne pojave, ustvarja zanimive skalne figure različnih oblik. Teh je veliko in so posebno zanimive v zgornjem delu grebena, ki je praktično brez rastlinskega pokrivala. Toda približno na sredi celotnega grebena od Kamniškega dedca do Srebrnega sedla je izjema. Po relativno ravnem in povsem z rušjem poraslem delu grebena se pojavi prva većja vzpetina, ki s treh strani daje videz pravilnega stožca. Ta je večino- no znamenitost z juga, z rušjem poraslega sedla. Ko prečimo skozi rušje in travo, pridemo do gre-benćka, ki poteka z vrha proti JV. Če hoćemo nadaljevati prečenje, se pokaže, da to brez spusta po vrvi ne bi šlo. Grebenćek namreć navpično in celo previsno prepada proti SV. In ko smo že na grebenčku in se ozremo proti vzhodni steni StaniCevega vrha, ki je tik pred nami, opazimo velik, obokan spodmol. Toda dostop do njega nam zapira strma stena; tudi će bi hoteli plezati, bi bila prečnica gotovo težja od IV. stopnje. Vendar je tu narava poskrbela za prijetno presenečenje. V stiku grebenćka z masivom StaniCevega vrha se odpira nizka odprtina, okoli dva metra dolga, toda komaj dobrega pol metra visoka. Ko se splazimo skoznjo, vidimo, da je to pravzaprav začetek rova, ki takoj za vhodom Najvišja votlina v Staničevem vrhu ma iz apnenca, posebej še njena južna stran. Tej ostrici so Dre-novci dali ime Staničev vrh po prvem znanem slovenskem alpinistu Valentinu Staniču, Nekdanje domaće ime »Najvišji rob v Zeleniških špicah« se je pa praktično že pozabilo, saj je bilo za »turiste« predolgo. Ima pa ta obelisk tudi svoje posebnosti. Od daleč se namreč niti ne da slutiti, da je ta apnenčasti monolit ves prevotljen. V njem se skriva kar pet večjih oziroma manjših votlin, od katerih sta dve pravzaprav rova, ostale trt pa imajo tudi več odprtin. Pa tudi v nadaljevanju grebena Zeleniških špic so v stranskem grebenu drugega vrha za StaniCevim tri okna, od katerih dva lahko vidimo, Cc plezamo greben Zeleniških špic in se z ene od ostric pred vzponom na Veliki Špic ozremo nazaj. Običajno obiščemo to narav- postane visok skoraj dva metra in se nato še poviša in razširi, tako da je vhodna odprtina z druge strani visoka vsaj štiri metre in najmanj tri široka. Dno je rahlo nagnjeno in precej ravno, tako da je prehod dokaj enostaven in nam omogoča, da pridemo na drugo stran, ćeprav je začetek malo manj eleganten (plezanje). Rov jc dolg približno 7 metrov. Po kratkem plezanju nato lahko pridemo tudi pod velik obokan spodmol, bolje rečeno nišo. Ta je od vseh »praznin« v Staničevem vrhu najbolj proti severu in ima tudi največjo višino. V steno se zajeda dobrih 7 metrov, jc malo širša, zato pa visoka več kot 15 metrov. Na levi strani spodaj, gledajoč v nišo, sta še dve manjši odprtini, levi, ki pa se hitro končata. V zadnji steni te velike vdolbine so še tri luknje. Te obetajo STOB, dLo.o. TRCOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51, tel.: 711-415 Ugodne cene gradbenega materiala! Do 30. oktobra še POSEBNI POPUST!! Možnost plačila na 3 čeke. Možnost dostave na dom Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od a do 13. ure Se priporočamo! nadaljevanje, vendar so obeti prazni ali bolje - polni, saj se zgodba po nekaj metrih konča v trdni steni. Toda spodnja in srednja luknja sta med seboj povezani, tako da je tam še manjši mostič. Da pa pod kamnito streho ne bi bilo preveč temno, skrbita dve okni. Eno je večje in trikotne oblike z zagozdenim kamnom, veliko okoli meter krat en meter. Drugo okno pa je kvadratne oblike in velikosti okoli pol krat pol metra in je še više v stropu. Vrnemo se po isti smeri in nato takoj, ko prilezemo iz rova, krenemo tik ob steni levo navzgor, čez rušje in plezaje do vhoda v naslednjo luknjo. Ta je okoli 10 metrov nad travnatim pobočjem. Pred vhodom stoji suha smreka. Vhod je velik približno tri krat tri metre. Dno je močno nagnjeno in polno večjih skalnih blokov in kamenja. Ko splezamo Čezenj, pridemo v precej okroglo dvoranico, premera približno 8 do 10 metrov in visoko približno 5 do 6 metrov, katere dno je sicer precej vodoravno, vendar polno sesu-tin, tako da ni ravno. Na desni steni je napisano JKK SV in križec, kar pomeni, da so si jo že ogledali kamniški jamarji. Malo naprej, prav tako na desni, so še tri odprtine. Zgornji dve sta po posebnem preduhu povezani med seboj in imata še majhen most, spodnja se pa nadaljuje še nekaj metrov v temne globine. Na gladkem apnencu med zgornjima odprtinama so posebne oblike. Vidi se, kot da bi nekdo vrgel kepe blata na gladko ploščo, da bi se tam sploščene prijele in nato okamencle. Njihova velikost sega do dobrega decimetra. In res so to nekakšni peščeni sprimki, ki so okamene-li. Na drugi strani so tri okna. Dve sta Cisto majhni, veliki komaj nekaj kvadratnih decimetrov, tretje pa jc veliko približno dva metra v premeru in je enostavno priti do njega. Toda nadaljevanje gibanja iz okna je že plezanje. Iz te jame se je najbolje spustiti kar skozi vhod plezaje malo po skali, malo po rušju do trave. Ko nato splezamo po rušju tik ob steni levo navzgor in pridemo spet na travnato pobočje, se odpre pred nami velik pravokoten vhod. Širok je približno 10 metrov in visok od dveh do treh metrov. Za njim se skriva votlina, ki ima relativno ravno dno, polno skal in kamenja. Dolga je približno 10 metrov in pri zadnji steni široka približno 15 metrov. Tam je tudi strop višji kot pri vhodu za kakšna dva do tri metre. Ima pa še eno posebnost, ki je pravzaprav značilna za vse votline v Staničevem vrhu s te strani: v desnem kotu ima dve okni, pravzaprav preduh. Manjše je veliko komaj nekaj kvadratnih decimetrov, večje, ki pa ima en del kol nadaljevanje zadnje stene votline, pa je široko do slabega metra in okoli 3 do 4 metre dolgo in po približno 8 metrih pripelje na svetlo. Pred votlino raste tudi nekaj kopriv, kar pomeni dobro zemljo. Verjetno je res, saj občasno tam počivajo gamsi in jo gnojijo. Naslednja luknja je okoli 10 metrov više in levo (orografsko desno). Začetek je prav zanimiv. Poševni pravokotni žleb se konca z navpično, približno 10 metrov visoko steno, ki jo na levi strani omejuje velika razpoka, na vrhu pa je približno 2 metra strehe, ki se od strani nadaljuje v previs. Spodaj je obokan vhod v rov, širok približno 5 metrov in visok od dva do tri metre. Dno je precej nagnjeno. Širina rova se precej menja. Po vhodu se razširi postopoma do približno 9 metrov, da se nato na izhodu pri tleh zoži na manj kot meter, medtem ko više ostaja širina še vedno okoli tri metre, tako da je skozi prav lep pogled proti južni in jugovzhodni steni Planjave, saj je višina okna tudi vsaj šest metrov. Z roba okna se pa seveda vidi še precej več. Strop rova je tudi zelo razgi- ban. Značilno zanj je, da ima kupole. To je bolj ali manj okrogel prostor zvonćaste oblike, različno velikega premera, ki se z višino postopoma zožuje. V zgornjem delu rova je tako velika kupola, visoka čez deset metrov, ki pa ima tudi majhno okence. Sledi drug zaprt rov - dimnik, širok dva do tri metre in visok približno 13 metrov. Niže je spet velik dimnik, pravzaprav poševni rov, ki pa je povezan z zgornjim rovom, tako da je v stropu še most. Sledi še ena velika kupola, nekaj metrov premera, z dvema nišama. Spodnja je manjša, približno meter krat tri metre in približno dva metra globoka, druga je većja, tri krat pet metrov in okoli tri metre globoka. Vhodnega dela, ki je med dvema navpičnima stenama, visokima od dveh do približno osmih metrov, širokega približno do pet metrov in ima precej nagnjeno dno, je okoli 15 metrov. Rov sam pa je dolg okoli 30 metrov. Dno je spočetka precej strmo, da se proti koncu malo položi. Na drugo stran, to je proti Repovemu kotu, pa prepada z navpično steno. Nekateri imenujejo ta rov skozi StaniCev vrh tudi KovaC-nica. V nobeni od lukenj ni kakšnega posebnega jamskega okrasja, saj je strop nad njimi relativno zelo tanek, tako da se deževnica relativno hitro izgubi in so prostori precej suhi. DOSTOP: Iz Kamniške Bistrice v Repov kot in naprej nad slap do radunj. Ko pride pot najbliže k tolmunom - vodi v grapi, po poti naprej in pri drugem ovinku (ovinek v levo) desno navzgor po uhojeni stezici skozi rušje okoli 40 metrov in nato desno čez glavno grapo naravnost v začetku nestrmo grapo, ki pride z desne (orografsko leve). Po tej grapi (skokom se umikaš levo) navzgor. Tik pod vrhom se grapa nadaljuje levo v strmem kamnitem žlebu z manjšim okencem, ki ga ustvarja zagozden kamen. Približno 15 m pred okencem desno v rušje in malo navzdol v sedelec pri kamnitem stolpu na glavnem grebenu Zeleniških špic. Naprej navzdol skoraj do dreves in nato pod svetlimi apnenčastimi platmi po prehodih skoraj vodoravno okoli 100 m proti vzhodu do pokončnega žleba. Po grebenčku pred žlebom okoli 10 m navzgor, nato v žleb in po njem navzgor okoli 15 m. Nato desno poišči prehode skozi rušje do travnatega pobočja pod stranski grebenćek, ki z vrha StaniCevega vrha pada proti JV. Lahko pa tudi tik pod platmi, desno poševno navzgor. Iz Kamniške Bistrice okoli 3 ure in pol. Pri stiku grebenćka z glavno gmoto je nizka odprtina. Skoznjo in rov na drugo stran, v žleb, desno čezenj in nekaj m navzgor. Čez strmo stopnjo levo (orografsko desno) navzgor v strmo travnato pobočje in pod spodmol. Vrnitev po isti smeri in skozi rov na južno stran. Od rova okoli 10 m tik ob steni navzgor, nato levo okoli roba in plezaje levo v votlino. Malo laže je, če gremo od rova malo dol in nato ob steni levo gor do žleba, poraslega z rušjem. Plezaje čez rušje v votlino. I/, votline naravnost navzdol mimo suhe smreke in po rušju do trave. Tu ob steni levo navzgor do travnatega poboCja pod votlino. Do tega pridemo tudi, Ce gremo že prej iz žleba namesto desno iskaje prehodov, tih pod platmi desno navzgor. Levo od votline naprej okoli 15 metrov v pravokoten žleb in po njem do votline - rova. Do teh lukenj je možen tudi dostop iz doline Kamniške Bele, s Šraj peskov ali Uženjakov, vendar je v vsakem primeru potreben primeren vodnik (C, GV) in tudi alpinistična oprema, posebej še v zadnjih dveh primerih. Veliko napora pa zahteva tudi premagovanje rušja. Vrnitev v dolino je po eni od dostopnih smeri. Tisti, ki pa obvladajo plezanje vsaj tretje težavnostne stopnje in imajo dovolj časa in kondicije, si lahko privoščijo vrnitev po grebenu Zeleniških špic. B. POLLAK Med planinci ALPINISTIČNA ŠOLA se je začela. Do prihoda Marka Prezlja z odprave v Himalajo jo vodi Bojan Pollak. Imeli so že uvodna predavanja, prva tura je pa zaradi obilnega dežja dobesedno splavala po vodi. Stroški predavanj, vaj in tur bodo okoli 50 do 60 tisoč SLT na posameznika, plačljivo v več obrokih vnaprej. Če koga ta šola še zanima, se lahko vanjo prijavi v oktobru ob sredah ob 18.00 v prostorih PD Kamnik, ko bodo predavanja. Lahko pa pride tudi na sestanek AO, kije vsak četrtek ob 20.00, kjer bo dobil vse potrebne napotke. DRŽAVNEGA ZBORA in izpopolnjevanja vodnikovPZSza vodenje v kopnih razmerah na Vršiču konec septembra sta se iz kamniškega PD udeležila Marjan Kobav in Zdravko Markuš. Udeležba na takem izpopolnjevanju najmanj vsaka tri leta je potrebna ne samo za obnovitev znanja, ampak je koristna tudi zaradi izmenjave izkušenj, poleg tega je pa tudi pogoj za registracijo. Na zboru sta kot inštruktorja sodelovala tudi Frane Kemperle in Bojan Pollak. NOGOMETA NA KOROŠICI ni bilo, ker je bilo preslabo vreme - dež in sneg. Zaradi dežja tudi ni bilo načrtovanega izleta. Oboje je prestavljeno na prihodnjo jesen. ODPRAVE V HIMALAJO, v zahodni del Nepala na Api, Nampo in Bo-baje se je udeležil tudi Marko Prezelj, član AO Kamnik. Prej je imel skupaj z Andrejem Štremjljem bolj ambiciozne načrte, prvenstveno smer na Gja-čung Kang s tibetanske strani Pomanjkanje denarja in to, da ga v dogle-dnem času ne bi mogla zbrati, je odločilno vplivalo na odpoved prvotno zastavljenemu cilju. Praktično v zadnjem trenutku sta se pridružila tej odpravi. Vendar nista opustila namena plezati tudi v Gjačung Kangu in pričakujeta, da jima bo to uspelo prihodnje leto, posebej še, ker bo pri zbiranju denarja pomagal tudi Tone Škarja. VABILO V MLADINSKI ODSEK. Če si mlada ali mlad in te zanima dobra družba in hoja v gore, ne pa (še) plezanje, pridi v mladinski odsek planinskega društva Kamnik. Tam se boš lahko naučila ali naučil vame hoje v hribe poleti in pozimi, pa še marsikaj drugega in doživela ali doživel marsikaj zanimivega na skupnih turah, taborih in bivanju v naravi. Za vse, kar te zanima v zvezi s tem, boš dobil odgovor ob torkih zvečer okoli 20. ure na Šutni 42, kjer ima mladinski odsek PD Kamnik svoje sestanke. RAZMERE V GORAH Letošnje leto je glede vremena nekaj prav posebnega, saj tako slabega vremena ne pomnimo že nekaj let. Posebej še v gorah, kjer že od začetka septembra po malem sneži Zaradi relativno še tople podlage se večina snega ni obdržala, toda če bo šlo tako naprej, kot kaže zadnje dni, bodo v gorah kmalu čisto zimske razmere. Tako se lahko kar poslovimo od »babjega« oziroma »indijanskega« poletja in s tem tudi od izletov po kopnem v visokogorje. Tudi če se bo vreme izboljšalo, ni verjeti, razen v primeru močnih in daljših otoplitev, da bo sneg povsem skopnel. Posebej še na severnih straneh bo skoraj gotovo ostal in to delno spremenjen tudi v led. To pa so razmere, ki so najbolj nevarne. Sneg je samo prekril skale in travo. Nekje se z njimi še ni povsem sprijel, drugod pa je pomrznil, kar spet povečuje nevarnost zdrsa. Za dereze ga je še premalo, brez derez pa je tudi nevarno, ker je že led. In tudi cepin zaradi tanke snežne odeje ne pride prav do izraza. Zato naj bodo vsi, ki se bodo mogoče le odločili za obisk višjih gora, previdni in preudarni, posebej še, če bi jih pot vodila po severnih straneh. Tudi, če bodo imeli ustrezno opremo, naj raje, če bo preveč ali premalo snega ali ledu, pravočasno obrnejo, kot pa da bi jih morala iti iskat GRS. B0JČ ISCG-IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE programe za šolsko leto 96/97 * SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko komercialna šola (V. st.) - poslovodska šola (V. st.) - usposabljanje računovodij (V/1) 400-iirni program - trgovska šola (IV. st.) - agroživilska šola: mesar, pek, slaščičar (IV. st.) - gostinska šola: kuhar, natakar (IV. st.) * PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE TUJI JEZIKI: - angleščina 100-urni tečaji vseh stopenj - nemščina 100-urni tečaji vseh stopenj RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - VVindovvs 95, VVord for Windows, Excel... EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. varstvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja tečaj za skladiščno poslovanje • tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki * PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj - tečaj CESTNOPROMETNIH PREDPISOV Prijave sprejemamo na izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure ali na telefonski številki (061) 711-082 In (061) 712-27a Kamniški OBČAN V ZRCALU DVEH TEDNOV 17. oktobra 1996 15 Matej po Atlanti V začetku avgusta je na brniškem letališču pristalo letalo z zadnjimi predstavniki naSe olimpijske reprezentance, med katerimi je bi tudi Kamničan Matej Krumpestar. Takoj po prihodu domov se mije zdelo prav, da mu pustimo, kot rečemo, zadihati, zato sem ga po vtisih iz olimpijskih iger povprašala Sele sedaj, ko se je vse vrnilo v stare tirnice Za začetek so me zanimali čisto prvi občutki ob prihodu na olimpijsko prizorišče? Čisto pravi vtisi so se začeli zbirati Sele nekaj dni po tistem, ko so že bili tam. Matej pravi, da so morali najprej urediti vse formalnosti, da takoj po pristanku letala misliš predvsem na to, kje se bos namestil, kje se bos po dolgem poletu lahko v miru pripravil na bivanje in tekmovanje, ki te čaka. Stanovali so v olimpijski vasi, v hiši z naslovom Green 8. lokostrelska prizorišča. Prevozi so bili tu v redu, tako da so na vse treninge in tekmovanja prišli pravočasno in brez posebnih težav. Po treningih in ostalih obveznostih so si ogledali različne prireditve saj je organizator za to izredno dobro poskrbel. Veliko so se zadrževali tudi v prostorih Slovenske hiše, kije služila promociji naše države. Tu jih je obiskal tudi predsednik države g. Milan Kučan. Zanimalo me je tudi, kako je doživel otvoritveno slovesnost. Matej pravi, da je to nekaj čudovitega in izrednega, česar ne doživi vsakdo. Tega se tam tudi zavedaš. Trud, ki si ga vložil v to, da si lahko tam, ti je vsaj deloma poplačan že s tem. Športniki so večji del otvoritvene slovesnosti spremljali na stadionu za baseball, kije bil zraven centralnega stadiona. Na centralni stadion so prišli šele ob najavi mimohoda športnikov države ki so jo predstav- Tu je prebival večji del naše olimpijske reprezentance razen jadralcev, ka-jakašev in kanuistov. Olimpijska vas je bila za obiskovalce zaprta, tu so se lahko prosto gibali samo športniki in pa včasih so jih prišli pogledat novinarji. Območje je bilo zelo zavarovano. Sami bivalni prostori so bili v redu in vsi stanovalci na Green 8 so se odlično razumeli med seboj. Zanimivo je tudi vedeti, kako je potekal njihov delovni dan. Najprej je bil na vrsti zajtrk, to pomeni jesti v jedilnici, narejeni za 10.000 športnikov in za vse njihovo spremstvo. To je bil res ogromen prostor. Verjetno mora biti zanimivo pri zajtrku srečati svetovno znane športnike, kot je na primer Carl Lewis. Matej pravi da so bili na vse to pripravljeni, zato se na to niso preveč ozirali, ker so imeli svojih skrbi čisto dovolj. Hrana je bila dobra in zelo raznovrstna. Po zajtrku se je lokostrelska ekipa odpravila v Stone Village, kjer so bila Ijali. Občutka, ko stopiš po stopnicah in prideš na vrh, kjer se ti odpre pogled na poln stadion ljudi, ki ploskajo tvoji državi in s tem tebi, se po Matejevem mnenju enostavno ne da opisati z besedami pač pa ga je treba doživeti Največji vtis pa je nanj naredila minuta molka za žrtve na olimpijskih igrah v Moskvi« »Tišina tako velike množice se mije zdela neverjetna in zelo zelo lepa,«pravi Matej in takoj zatrdi, da tega gotovo ne bo nikdar pozabil. Moje naslednje vprašanje je bilo, kako je zadovoljen s svojim tekmovalnim nastopom na olimpijskih igrah, saj je bil to nekakšen cilj njegove poti v Atlanto. Najbolj zadovoljen je z nastopom v ekipnem delu tekmovanja. Tam je streljal res odlično in pokazal vse svoje znanje in ves trud ki ga je vložil v olimpijski nastop. S kolegoma iz ekipe Samom Medvedom in Petrom Koprivni-karjem so dosegli odlično peto mesto v ekipnem tekmovanju in za las ušli dvoboju za olimpijski bron Malce je ra- zočaran nad svojim individualnim delom nastopa; pravi, da je bil psihični pritisk zelo velik in da se je tu pokazalo pomanjkanje izkušenj, kar pri takem nastopu pomeni večji del uspeha. Opisal mije še nekaj drugih zanimivih dogodkov iz Atlante! Zanimiva je bila premiera filma Era-ser, na koterije bil prisoten glavni igralec Amold Schwarzenegger. Matej pravi, da je zanimivo videti takšno zvezdo v živo, da pa je prav tak kot na filmskem platnu. O podtaknjeni eksploziji pravi, da so zaradi tega poostrili varnostne ukrepe, ki so bili že prej zelo ostri. Varnostnikov je bilo menda v olimpijski.vasi ogromno. Ne zdi pa se mu prav, da se je to zgodilo ravno na olimpijskih igrah, saj naj bi te potekale v mirnem, športnem in prijateljskem vzdušju. Zaključna prireditev je bila izredna. Tu so bili športniki prisotni ves čas, Mateju se je zdelo bolj sproščena kot otvoritvena slovesnost, saj so bili športniki bolj povezani med seboj. Zanimali so me občutki ob vrnitvi domov po tako veselem doživljaju. Zelo lep se mu je zdel sprejem na brniškem letališču, saj so ga tam čakali domači in prijatelji. Nekoliko ga je skrbela prtljaga, ki seje izgubila, pa so mu jo naknadno poslali naslednji dan. Predvsem sije želel malo, kot rečemo, odklopiti vse skupaj; preživeti čas, kot si ga želiš sam, brez strogih obveznosti. Za nekaj časa je na vrsto prišlo vse tisto, za kar prej ni bilo časa in čemur se je moral odreči. Nekaj časa ni bilo izjav, intervjujev, snemanj, strogih treningov, le težko zasluženi počitek. Kakšni so načrti za naprej? Matej pravi, da bo moral počasi začeti razmišljati že o olimpijadi v Sydne-yju leta 2000. Nam se zdi vse skupaj še zelo daleč. Matej trdi, da se na olimpijske igre ne pride čez noč, da sta za to potrebna trud in delo, ki se začneta že sedaj. Vmes bo še ogromno svetovnih prvenstev, evropskih prvenstev in ostalih tekmovanj. Odstreljenih bo torej Se ogromno puščic in veliko ur bo prebitih na strelišču. Matej se je iz Atlante vrnil natančno takšen, kot je Sel tja. Preprost skromen fant iz Tunjic pri Kamniku, ki ga skoraj vedno srečate z nasmeškom na obrazu. Tja je Sel z željo predstaviti našo malo državo Slovenijo s svojim lokom v čimboljši luči. Menim, da mu je to uspelo. iMhko mu iskreno čestitamo za nastop v Atlanti in se mu zahvalimo, ker je svojo nalogo lepo opravil in nas lepo predstavil svetu. Želimo mu, da bi mu življenje na njegovi športni in življenjski poti prineslo še ogromno uspehov, da bi mu puščice še naprej letele čimbolj v sredino rumene barve ter da bi še naprej ostal takšen, kot je, vedno s prijazno besedo in nasmehom na obrazu PETRA UDOVČ Nogomet v Komendi Komendski nogometaši, po kamniško »vitezi«, smo sredi jesenskega dela ligaških tekmovanj, zato je prav, da se predstavimo z doseženimi rezultati in z delovanjem ter upravljanjem kluba, ki bo prav kmalu zaključil prvo leto samostojnega funkcioniranja. V letošnje nogometno tekmovanje smo se vključili z obetavnimi cilji, saj so si trenerji posameznih selekcij, vsi po vrsti so domačini, zastavili zares neskromne dosežke. Starejši pionirji, ki jih vodi Robert Mišja, v slabem letu je pridobil že »B« licenco, skupaj s Kolpo iz Podzemlja vodijo v 2. MNZ ljubljanskega obmoCja in trdijo, da v igranju ne mislijo popustiti. Vključitev v kakovostnejši rang tekmovanja je torej skoraj neizbežna, kar pa seveda pomeni za upravo kluba nekaj več težav zlasti pri prevozih na tekme. V pomoč so nam starši mladih nogometašev, ki pa se vse prepogosto vključujejo le v eni oziroma dveh osebah. Mladinci že drugo leto nastopajo v drugi slovenski ligi. Do tako visokega nivoja jih je pripravil dolgoletni nogometaš in trener Drago ŽiniC, ki pravi, da bo uvrstitev pod sredino lestvice za tako obetajoče igralce neuspeh. Zaenkrat kaže dobro, pričakuje se le še prva zmaga doma, saj so bile vse dosedanje zmage odigrane na tujih igriščih. V letošnjem poletju smo imeli že prve »težave« z obetavnimi igralci, saj nekatera vodstva večjih klubov skrbi za igralsko napredovanje talentiranih nogometašev in bi jih sedaj, ko so dosegli že ta, za Komendo zavid- ljiv nivo, pridobili v bližnjo Ljubljano, Kranj. Komenda je, po mnenju nekaterih kritičnih šefov iz »veCjih« mest, premajhen kraj za dober nogomet. Člani preizkušajo znanje v četrti slovenski ligi oziroma v 1. MNZ ligi ljubljanskega obmoCja. Lansko sezono so zaključili, brez trenerja, nadomestil ga je kapetan in igralec Dare Bolarič, na solidnem sedmem mestu. S Kamnikom smo »morali« zamenjati mesto iz jeseni (takrat je bila Komenda šesta), saj je bil pozitiven rivalski naboj prevelik, kar je bilo razbrati tudi iz člankov, objavljenih v Kamniškem občanu. Letošnjo jesen zatorej ne delamo istih napak in smo, po dobrem zaćet-ku, rajši počakali Kamnik, da gremo skupaj, družno, proti gornjemu delu lestvice. Za trenerja članov smo ponovno nagovorili Darka Crnkoviča, ki veliko svojega prostega časa namenja nogometu. In še nekaj besed o upravi kluba, ki največ truda namenja urejanju drobnih stvari, povezanih z ligaškimi tekmovanji in seveda pridobivanju sponzorskih sredstev. Ker pa nam tovrstno zbiranje denarja, ob znanih gospodarskih gibanjih, povzroča nemalo težav, se vključujemo kot soorga-nizatorji prireditev, kjer zaslužimo kakšen tolar za našo, športno in nogometno, dejavnost. Tako je pred vrati snemanje javne radijske oddajo Četrtkov večer, ki bo 16. novembra, in snemanje TV razvedrilne oddaje Videomeh, ki bo 21. decembra. Obe zabavni prireditvi bosta v kamniški večnamen- ski športni dvorani. Sodelovanje z Ivanom Sivcem, Borisom Kopitarjem, gospodom Sinkom iz Mengša je utečeno, zato so nas ti tudi letos vzeli s sabo v svet zabave in posla. V teh deževnih dneh smo tudi igrišču, ki sicer daje slabo podobo, primerjalno z drugimi klubi, pustili malo počiti, saj je bil hipodrom v začetku oktobra namenjen trgovinsko sejemski dejavnosti. Tudi sicer je sodelovanje s konjeniki tankočutno, v obojestranski želji, da iskrice ne preskočijo prepogosto. Enostransko, skupinsko lastninsko, ne društveno, videnje športnega prostora, imenovanega hipodrom, vse prepogosto omejujejo navedena razmerja. Nogometaši si že vrsto let, celo desetletij, želimo ograditi svoje igrišče, predvsem zato, da ne bi motili kasačev pri njihovem treningu, pa nam le to kar ne uspe. Tudi število naših športnikov (samo aktivnih nogometašev je okrog osemdeset) ni zadosten razlog za neo-majnost vsaj petih domačih konjenikov. Konjeniški klub, njegov odbor, nasprotuje postavitvi ograje, čeprav njegov predsednik meni, da bi bila tovrstna ograja v obojestransko korist. Pa vseeno ne bomo obupali. Prošnje za »dobro«, še zlasti pa pristno sodelovanje bomo tudi v prihodnje naslavljali na Konjeniški klub Komenda, ki ima pravico uporabe vpisano v zemljiško knjigo. V potrpežljivosti, športnem duhu, dobrih rezultatih nam ta cilj v prihodnosti zagotovo ne bo nedosegljiv. STANE ZARNIK Gorski tek V uri in pol iz Bistrice na Grintavec Zadnjo nedeljo v septembru smo končno dočakali dan teka na Grintavec. Najtežji gorski tek v Sloveniji je bil za nekatere tekmovalce osebni izziv, za nekatere tekma leta, za nekatere pa le tekma kot marsikatera druga, le da je bila malce težja. Marsikdo sc jc spraševal, kje so meje njegove sposobnosti in kdaj se bo ustavila ura na vrhu Grintavca. Skoraj-žilo se je 54 tekačev, med njimi pet žensk. Tudi tisto o času se je izkazalo za mogoče. Prvi mož Grintavca jc postal Marjan Zupančič iz Posavca pri Radovljici, ki jc za pot od doma v Kamniški Bistrici do vrha Grintavca porabil manj kot eno uro in pol, točneje 1: 29.45. Njegova izjava (»Zjutraj sem si izmeril srCni utrip 28 (na min) in vedel sem, da mi bo šlo dobro«) tudi kaže na del sposobnosti zmagovalca. Če je po 14 minutah pri spodnji postaji tovorne žičnice kazalo še na izenačen tek, saj nas jc bilo v vodilni skupini šc Sest (Te-raž, Mernik, brata Urh, Zupančič), pa jc bilo proti Kokrškcmu sedlu že jasno, da ima Zupančič spet enega tistih čudežnih dni. Najbližje mu je sledil Lado Urh, pa Mernik, MM in Ivan Urh. Na pobočju Grintavca je Ivan napredoval na drugo mesto in iz megle na zasneženi vrh z jasnim ozadjem pritekel 1 min 42 sek za zmagovalcem. Lado Urh je z zadnjimi močmi prišel na cilj kot tretji, Mernik pa je nazadoval na peto mesto. Za šesto mesto sta sc na 2500 m borila šc en domačin in gorski kolesar Sandi Srdar in tekač izpod Šmarne gore Zvone Zore, Ko sta šla mimo legende slovenskih gorskih tekov Francija Te-raža iz Mojstrane, je ta kar obupal. Marija Trobec je, kot najhitrejša predstavnica tekačic, na vrh Grintavca prihitela v spoštovanja vrednem času 1.51.24 in bi bila na 21. mestu med moškimi. V Kamniški Bistrici pa smo dočakali še tisti prijetnejši del tekmovanj - podelitev priznanj in nagrad, ki jih je podeljevala, kot se za veliko tekmo spodobi, šampi-onka Vida Uršič. Kljub snegu, ki je na zadnjem delu poti pričakal tekače in hodače (nihče ni tekel vso pot), je tekmovanje minilo brez nezgod. Za zgledno organizacijo prireditve so poskrbeli nosači opreme, oskrbnika na Kokrškem sedlu, pa gorski reševalci in vsi ostali, posebno pa alpinisti iz vrst AO Mengeš, med katerimi je glavnino dela opravil Dare Božič, ki je skupaj spravil za marsikatero tekmo tudi tisto glavno -sponzorje. Med njimi sta glavno breme nosila Avtoličar Papež in Avtomehanik Cotman, dodali pa še Galma d. o. o., Intershop Kameleon, Proloco šport, 3S šport. Trgovina pri Janezu in Mi Amigo, ki za naslednje leto ob-Jjubljajo še višji nivo tekmovanja. S tekom na Grintavec se kamniške planine in s tem Kamnik lahko postavi ob bok tistim alpskim krajem (Chamonix, Lenz, Altenmarkt, Telfes, Morbcgno, Forni Avoltri, Garmisch), kjer žc imajo take planinske preizkušnje, Le redki teki pa se lahko' -pohvalijo z višinsko razliko 2000 m (z nekaj metri popusta). Zgodovino prvega teka na Grintavec so pisale: 1. Marija Trobec (Kobarid) 1: 51.24, 2. Olga Grm (Lesce) I: 59.46, 3. Sonja Bernard (Lj) 2: 00.33. 4. Majda Miklič (Lj) 2: 30.28; to pisali: 1. Marjan Zupančič (Posavec pri Radovljici) 1: 29.45, 2. Ivan Urh 1:31.27,3. Lado Urh 1:32,00, 4. pisec teh vrstic s 1: 32,48, 5. Igor Mernik (Celje) 1: 36.28, 6. Sandi Srdar 1: 37.27, 7. Zvone Zore (Šmartno pod Šmartno goro) 1: 37.53, 8. Boštjan Potočnik (Škofja Loka) 1: 38.24,... 15. Anton Pančur 1:47.59,25. Marko Kotnik 1: 57.56, 25. Boris Andrejka 1: 58.02 itd. Na 17. gorskem teku na Šmartno goro, ki je kot zadnja letos spadala v serijo tekmovanj za pokal Slovenije, je v močni konkurenci z Rusi, Čehi, Slovaki in Italijani s svetovnim prva- ke zadnji metri do vrha Grintavca za Ivana Urna. kom Frcgono na Celu (ki je tudi zmagal) Lado Urh osvojil šesto mesto (tretje med našimi), Ivan Urh pa dvanajsto (šesto), med veterani pa je ponovno zmagal kot na vseh letošnjih tekmah slovenskega pokala. Še malce zgodovine. Pred 16 leti je na prvem teku na Šmarno Goro zmagal, ne boste verjeli, Lado Urh. Kolesarka Vida Ursič iz Bistričice svoje zmage zapisuje že pod zaporedno št. (okoli 110). Zmagala je na vzponu na Geos, na Trebeljevo, najhitrejša pa je bila tudi na 21. dirki iz Kobarida do Drež-nice pod Krnom. Zmago v kategoriji gorskih kolesarjev je zabeležil tudi Jure Kukovi« na cestnem vzponu na Nanos. Eno zadnjih letošnjih tekmovanj gorskih kolesarjev na pravem »off road« terenu so pripravili člani KD KIK Kamnik. Za krosom v Snoviku, kronometrom na Rakitovec so tekmovalcem označili še pot od Krivčevega (gostilna pri Jurcku), mimo Kranjskega Raka do planinskega doma na Ki-sovcu, kjer je bilo zmagoslavje povsem štajersko. Zgodovino je začel pisati Jure Golčer, 2. Marjan Jauk. Od Kamničanov sta na Kiso-vce pedala poganjala le Mirko Sedušak kot peti in Tomaž Petek, šesti med mladinci. Mirkov oče Milan pa najraje teče s tekaškimi rolkami in zmaguje med veterani. Tako je bilo tudi na vzponu iz Vrhnike na Ulovko. METOD MOČNIK Odbojkarji Kamnika vodijo Kamničani so v prvih treh tekmah prikazali igro, ki jim obeta visoko uvrstitev v ligi. Tako so trenutno v vodstvu na lestvici s polnim izkupičkom, torej tremi zmagami. Prvo tekmo so igrali v gosteh proti ekipi Črnuč, kjer niso pokazali vsega, kar znajo. Čeprav so izgubili le set, so sc pritožili, saj je bil podajać ČrnuC nepravilno registriran. Upajo, da bodo za zeleno mizo dobili tudi to tekmo s 3: 0. V prvi tekmi pred domačim občinstvom so Kamničani vestno izpolnjevali napotke trenerja Hribarja in niso dopustili, da bi se bolj izkušena igralska zasedba gostov razigrala. Pri gostih namreč igrajo kar štirje igralci, ki so v prejšnji sezoni igrali pri ekipi Krke iz Novega mesta. Tako so domači prevladovali že v začetku 1. seta in niso popustili vse do konca, čeprav so se gostje trudili zmanjšati razliko. Končna zmaga ni bila vprašljiva. Proti ekipi Žirovnice, ki je nastopila nekoliko oslabljena, so Kamničani pokazali zobe že na začetku, saj so dobili prvi set s 15: 2. Nekoliko so popustili v zaćetku drugega seta, vendar so proti koncu zaigrali zopet odlično. S tako igro so nadaljevali tudi v tretjem setu. kar jim jc prineslo tretjo zaporedno zmago. V pokalni tekmi so Kurinicani izgubili proti ekipi Topolšice, ki jim je neposreden konkurent. Če bodo hoteli v naslednji krog, sc bodo morali v naslednji tekmi bolj potruditi. Vsekakor bodo Kamničani mo- rali prikazati še boljše igre, saj najtežje tekme šele prihajajo. Posebno to velja za tekmo proti Ljutomeru, ki bo 26.10. ob Spon 18. uri. Vabljeni vsi gledalci, posebej pa gledalci z glasnimi navijaškimi rekviziti, ki bodo imeli brezplačen vstop. JOŽE J ANKO VIČ ŠPORTNA TRG0VINA& SERVIS ŠPORTNE OPREME Perovo 27, Kamnik tel:812-936 OKTOBRU ponuja promocijo blagovne znamke TE1M ODREZK0M ust OB NAKUPU KONFEKCU KONFEKCIJA IN OSTALA OPREMA ZA ALPINIZEM, POHODNISTVO IN SMUČANJE IZ NAJBOLJŠIH MATERIJALOV: GORE-TEK GOREVVINDSTOPPER POLA.RTEC Activent schoellerv Dobrodelni koncert za društvo Barka v Zbiljah Gloria navdušila Komendčane Že dolgo se ni na kakšni kul-turno-umetniški prireditvi v ko-mendski župnijski cerkvi sv. Petra (razen pri mašah in slovesnostih, ki so tudi kulturno-umetni-ški dogodki najvišjega razreda) zbralo toliko ljudi, kot se jih je v soboto, 5. oktobra, zvećer, ko je imela koncert vokalna skupina Gloria z ViCa v Ljubljani. Cerkev je bila polna, z vsako zapeto pesmijo pa se je tudi stopnjevalo razpoloženje poslušalcev, ki so pevke in pevce (osem jih je skupaj s kitaristoma) nagrajevali z navdušenim ploskanjem. Med već sto obiskovalci je bilo največ mladih; od domačih do tistih iz bližnjih župnij Kamnika, Ccrkelj na Gorenjskem, iz Češ-njevka in od drugod, ki se zbirajo k mladinskim veroučnim srečanjem. Koncert ni bil le lep glasbeni dogodek, marveC je imel dobrodelni poudarek. Tega je v svoji besedi omenil že umetniški vod- pomoći in razumevanja v družbi, družini, okolju. Pol stanovalcev je »normalnih«, pol pa prizadetih. Posamezne skupnosti Barke štejejo od deset do dvanajst ljudi. Po svetu jih je že kar nekaj, v Sloveniji pa je zbiljska prva. Da bi jo ustanovili tudi pri nas, so začeli nekateri, ki jih je pritegnila misel, zlasti pa zgled Jeana Vani-era, razmišljati pred leti. Pri tem so se srečevali z raznimi težavami. Ena od najhujših je prav gotovo ta, kako dobiti denar za dokončanje hiše. Da pa bi bilo še huje, so jih tudi okradli. Na pomoč jim je med drugimi priskočila tudi skupina fantov in deklet iz komendske mladinske verouč-ne skupine. Odločili so se za dobrodelno prireditev, v Komendo pa povabili znano slovensko vokalno skupino Gloria. Domiselnost in zagnanost mladih sta rodili uspeh. Dobrodelni koncert je prinesel lepo vsoto denarja, ki se ga je društvo Barka zelo razve- Vokalna skupina Gloria med nastopom v komendski župnijski cerkvi ja skupine Gloria in skladatelj Marjan Bunič, podrobneje pa je o njem spregovorila predstavnica društva Barka, ki ima svoj sedež v Zbiljah pri Medvodah. Tam si je kupilo novo hišo v tretji stopnji gradnje, v katero bo, ko bo dokončana, sprejelo duševno prizadete ljudi. Ravno njim skuša po tujih zgledih pomagati. Barko je pred dvaintridesetimi leti ustanovil Kanadčan Jean Va-nier (tudi ustanovitelj skupnosti Vera in luč), njeni člani in Članice pa živijo skupaj z duševno prizadetimi osebami. Medse sprejemajo predvsem tiste, ki ne najdejo ali ne morejo najti ustrezne selilo, mladi in drugi pa so iz ust Mance Sinko tudi zvedeli za dejavnost Barke. Iz Komende so zadovoljni odšli tudi pevke in pevci Glorie. Prav posebej so bili veseli velikega obiska in izredno zavzetega spremljanja njihovega nastopa, ki so ga čutili med koncertom v cerkvi. Zaradi tega so se še bolj potrudili pri petju in igranju na kitari. Zapeli so štirinajst pesmi, na koncu pa dodali še tri. Program je bil zelo raznovrsten, poleg lepega petja in zares ubranih glasov je pritegnila tudi poduhov-Ijena vsebina pesmi, v katerih je bilo čutiti svetlobo in upanje, kar TAKOJ ZAPOSLIMO RECEPTOMA (moški 25-35 leti. PREDNOST IMAJO KANDIDATI IZ TUHINJSKE DOLINE PISNE PONUDBE NA NASLOV: XASTOR Security Systems KAMNIK $414 PRODAJNI CENTER TRGOVINA Z GRADBENIM ■ Latkova vas MATERIALOM Latkova vas 84, PREBOLD Krakovska 4b, DOMŽALE TEL 063/701-900, 701-219, 702-250 TEL 061/721-730, 723-126, 723-194 FAK& 063T702-251 716-267, 716-269 FAKS: 061/7-0-288 Gradite, obnavljate? -* PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: • vse vrste gradbenih materialov: parket, lepila • izolacijske materiale: novoterm, stiropor, lendapor • vse za streho: bramac, bobrovec, opečni dvozareznik • zidarsko orodje in drugo potrebno za gradnjo in obnovo -* PREVOZ FCO KUPEC, MOŽNOST DOSTAVE Z AVTODVIGALOM -* GRADBENO SVETOVANJE, IZVEDBENA DELA NA PODROČJU STREH Gradbeni svetovalec vam bo BREZPLAČNO pomagal in sicer ob TORKIH in ČETRTKIH od 17.-19. ure. V naši trgovini pa nas lahko obiščete vsak dan od 7.-19. ure, ob sobotah pa od 7.-13. ure. človek redkokdaj doživi pri glasbenih skupinah. To upanje je v spremni besedi k pesmim prebujal tudi vodja skupine BuniC. Vdahnila ga je že prva zapeta pesem Življenje, dopolnila pa zadnja pesem iz programa Naj bo lep ta dan. K upanju v lepše, svetlejše, polnejše življenje je Gloria s svojim petjem vabila že med mašo, ko so njeni člani in članice peli na cerkvenem koru, po maši pa v ospredju cerkve. Mašo so z lepim petjem obogatili tudi mladi pevci in pevke komendskih mladinskih in osnovnošolskih veroučnih skupin. V koncert je lepo uvedel z mislimi sv. Avguština o lepoti in notranjem pomenu petja, prav posebej petja Bogu v Čast, ki je najvišja oblika izpovedovanja tega velikega daru, komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic. Glorii se je poleg njega v imenu mladih iz Komende in od drugod za nastop zahvalila Petra Pogačar z Gore. Navzoče je pozvala, naj ob petju skupine Gloria, ki je udeležencem prineslo toliko lepega, dobrega in spodbudnega, tudi živijo iz bistva, zajetega v pesmih. Mladi pa skupine Gloria kar niso hoteli spustiti iz svoje sredine. Koncert so nadaljevali s srečanjem v veroučni učilnici, kjer so skupaj zapeli še nekaj pesmi, nato pa so se kljub dežju veselih src in notranje napolnjeni z novim veseljem do življenja napotili domov. Doživeli so lep in duhovno bogat veCer, kakršnih si KomendCani še želimo - tudi za naso notranjo poglobitev, ozave-ščanje in osmislitev življenja. Srečanje s predstavnicami Barke in pevske skupine Gloria je bilo prav gotovo eno od njih. _JOŽE PAVLIC Zahvala za papežev obisk V župnijski cerkvi Marijinega rojstva na razglednem griču sredi homške župnije, v kateri se radi zbirajo k pobožnostim Ma-rrjini Častilci od blizu in daleč, se jc v nedeljo, 6. oktobra, popoldne zbralo toliko vernikov iz župnij kamniške dekanije, da so skoraj popolnoma napolnili prostorno svetišče. Prišli so, da bi se s slovesno mašo, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas, skupaj z dekanijskimi duhovniki Bogu zahvalili za milost in dar apostolskega obiska papeža Janeza Pavla II. od 17. do 19. maja letos v Sloveniji. To hvaležnost je izražalo že geslo bogoslužnega srečanja: Oče, hvala Ti, da si nas potrdil v veri!, prav posebej pa navdušeno ljudsko petje, ki je doseglo svoj vrhunec v lavretanskih litanijah Matere božje. Geslo je bilo nadvse primerno, saj je Janez Pavel II. ravno zaradi tega prišel v Slovenijo, da bi njene verne prebivalce »potrdil« in »utrdil v veri«, vsem ostalim pa namenil besede razumevanja, človekoljubja, kulturnega in narodnega ozaveščanja. Na srečanjih z njim so jim poleg stotiso-Cev Slovencev in Slovenk prisluhnili tudi številni verni in drugi prebivalci kamniške dekanije. Bogoslužno srečanje na Homcu se je začelo z molitvijo rožnega venca, nadaljevalo pa s slovesno mašo, pri kateri se je škofu Kvasu ob daritvenem oltarju pridružilo okrog petnajst dekanijskih in drugih duhovnikov (med njimi tudi rojak ravnatelj Bogoslovnega semenišča v Ljubljani dr. Franci Šuštar), končalo Poje moški cerkveni pevski zbor s Homca. pa s skrajšanim verskim programom po maši, ko so navzoči prisluhnili papeževim besedam v govorih, povedanih pri raznih srečanjih v Sloveniji, zapeli litanije Matere božje in se izročili v varstvo homški Mariji. Srečanje je s sodelavci pripravil homški župnik Alojzij Golob, ki se je med mašo in po njej prav posebej izkazal kot voditelj ljudskega petja. S kora je donela pesem domaČega mešanega cerkvenega pevskega zbora, pred oltarjem pa so pod župnikovim vodstvom zapeli tudi Člani moškega hoiri-škega cerkvenega pevskega zbora. Zahvalo papežu za obisk so poleg ostalih izrekli tudi najmlajši homški župljani. Žal je zaradi slabega vremena odpadla procesija z Marijinim kipom do kapelice Srca Jezusovega in akademija z versko vsebino. Ta je bila potem v skrajšani obliki kar v župnijski cerkvi, Marijin kip pa je sredi svetišča vabil k češćenju božje Matere. Številnim romarjem bo ostalo prav posebej v spominu škofovo povabilo, osredinjeno ob nedeljski »božji besedi«, naj sc po papeževem obisku prizadevajo biti dobri kristjani, naj bodo zgled drugim, obrodijo kot trta dober sad, ne pa slabega. Kamniški dekan Nikolaj Pavlic, sicer župnik v Komendi, je na začetku maše spomnil, kako ima nas, Slovence, Bog rad. Zato nam je tudi poslal svetega očeta, da nas je »utrdil v veri«. Rešil nas je tudi zlega in hudega, kakršnega nam bi lahko prinesla dolgotrajna vojna. Prav je, da se mu za to in za druge milosti zahvaljujemo. Najlepše mu bomo pokazali svojo hvaležnost, če bomo zares živeli kot kristjani, SreCanje na Homcu, prav posebej pa papežev obisk v Sloveniji, naj bosta korak dlje v tej odločnosti in življenjski usmerjenosti. Slovesnost na Homcu so poživile tudi narodne noše in skavti v svojih oblačilih. JOŽE PAVLIC Velika planina - popoietno razmišljanje (1) Res je, da je oziroma bo Velika planina v lasti pašne skupnosti oziroma pašnih upravičencev, a če bo zakon o agrarnih skupnostih še naprej veljal v sedanji obliki, tudi vseh dedičev tistih, ki jim jc bila odvzeta lastninska pravica. Vendar je ta planina resnično pravi zaklad narave in, vsaj za enkrat, tudi pametnega človekovega dela. Zato je prav, da bi imeli možnost odločanja tudi drugi, in to tisti, ki Veliko planino rabijo ali za preživetje, dopolnilno dejavnost ali pa kar tako, za svoje telesne in duševne potrebe, nanjo hodijo, zanjo skrbijo - ne pa razni pisarniški birokrati. Zato je napisanih nekaj misli, predlogov, spominov z željo in namenom, da bi se Velika planina Cim bolj približala temu in še dolgo ostala to, kar ima žičničarska družba zapisano v svojem imenu: ZAKLAD NARAVE. Varstvo narave Še vedno je bilo na planini preveč avtomobilov, čeprav se tu- tični funkcionarji. Ravno ti bi morali biti za pozitiven, ne pa za negativen zgled. Izjema so tisti, ki jim planina pomeni tudi sredstvo za preživetje oziroma delo: kmetje, ki imajo pašno pravico, in še ti samo v izjemnih primerih (v primeru bolezni in podobnega) in seveda veterinar. In kar najbolj razveseljivo je to, da većina gospodarjev in pastirjev planino tudi spoštuje in nasprotuje uporabi avtomobilov do stanu, razen v izjemnih primerih. Vse bolj se zavedajo, da avtomobil s svojim oljem, bencinom, izpuhom, gumami, ki uničujejo travno dušo, in tudi z videzom ne sodi na planino. Pri tem jc pohvalno tudi to, da je vse manj lažne in nevarne solidarnosti, ki se izraža v tem, da nihće nikomur ničesar ne reče po tistem egoistićnem načelu: »Danes, ko ti kršiš vse zakone, uničuješ naravo, sem jaz tiho, te ne opomnim in ne prijavim, jutri, ko bom jaz kršil zakone in uničeval naravo, pa boš tiho ti.« Kako Koliko časa nam bo še uspelo ohraniti planino vsaj tako, kot je sedaj? di tu stanje v primerjavi z lanskim letom izboljšuje. Ne samo po občinskem odloku, ki ureja dostop na planino z motornimi vozili, tudi po zdravi pameti in z malo ekološke osveščenosti je jasno, da avtomobil na Veliki planini nima kaj početi. Posebej pa še ne, če se v njem pripeljejo obiskovalci, to je turisti, pa naj bodo to ne vem kakšni predsedniki ali drugačni družbeni in poli- kratkovidno, neumno in nevarno razmišljanje! Če gospodarji in pastirji sami ne bodo najbolj skrbeli za planino, ne bo tega namesto njih nihče delal. Čeprav je vsako leto bolje glede čistoće in odpadkov, stanje še zdaleč ni zadovoljivo. Še vedno so nekatere vrtače polne odpadkov - od plastike do konzerv, od steklenic do starega pohištva in podobne svinjarije, kar je ne sa- mo grdo, ampak tudi nevarno za živino, ki se ob slabem vremenu zateče v te vrtače. In nekateri od teh odpadkov so povsem sveži. V turističnem naselju so postavljene lične hišice, v katerih so smetnjaki. Mar ne bi mogli nekaj takega narediti tudi v pastirskem naselju? Če že ni moć postaviti kontejnerja, pa bi lahko vsaj posode za smeti za obiskovalce, predvsem pa za pastirje. Ti namreć živijo na planini skoraj tri mesece in pri tem se nabere kar nekaj odpadkov, ki niso biološko razgradljivi, ne morejo pa jih nositi vsak dan nazaj v dolino, saj tja ne gredo po več tednov.. Turizem Kar precej turistov je obiskalo Veliko planino. Sicer nihče ne vodi evidence o obiskovalcih, ker je to praktično nemogoče. Podatki o prepeljanih z gondolo so sicer znani (v devetih mesecih letos 47.827, od tega 26.758 v juniju, juliju, avgustu in septembru), vendar manjkajo podatki o tistih, ki se do Velike planine pripeljejo z avtomobili in jih je gotovo vsaj Četrtino vseh obiskovalcev. Tistih, ki pridejo iz doline peš, pa ni već zelo veliko. Tudi tujcev je obiskalo Veliko planino kar precej. Prav gotovo so bili na Veliki planini ljudje vsaj iz Češke, Belgije, Francije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije, Nizozemske in Španije. In vsi so bili nad njo navdušeni. V zvezi s turizmom na Veliki planini je zanimiva izjava starejšega pastirja, ki je rekel nekako takole: »Ko so bili na oblasti komunisti', je bilo tu gori bolje. V turističnem naselju so se redno menjavale velike skupine in lahko sem prodal več kot 30 litrov mleka na dan. Sedaj pa so turistične koče skoraj prazne in Se tisti, ki pridejo po mleko, ga vzamejo samo po kak liter.« In res je bila zasedenost turističnih koč manj kot polovična, posebej še med tednom, kljub dopustom in počitnicam. Posledica nezasedenosti je večplastna škoda, korist pa samo ena. Škoda je za pastirje, ki ne morejo prodati svojih izdelkov, škoda je Najmlajši pastir, Tomaž s svojo kozo Rozino. za žičnico, ki ima manj prevozov, tudi koče bolj propadajo in še kaj bi se našlo. Korist pa je izražena v trditvi, da bi bilo za naravo najbolje, če človeka sploh ne bi bilo na svetu. Tu bo morala lokalna oblast še marsikaj narediti, kar je v bližnjem svetu, ki se mu naša država hoče čim prej priključiti, povsem normalno: vikende imajo lahko samo tisti, ki zmorejo plačati več tisoC mark davka oziroma taks na premoženje, ne glede na to, ali je to v privatni ali druge vrste lasti. Žal so tudi posamezne pastirske koće samevale. Skoraj četrtina je bila praznih. Toda kljub temu nove pastirske koče kar rastejo. So pa ljudje res čudni: gradijo nove stanove, medtem ko jih je cel kup praznih. Mogoče mislijo namesto pastirskega narediti turistično naselje? Se ne zavedajo, da to pomeni propad planine? (Prihodnjič dalje) BOJČ SAMO EN DAN V LETU JE PRVI NOVEMBER, KO SE SPOMNIMO SVOJIH NAJBLIŽJIH, ZATO PRIPRAVLJAMO NAGROBNE ŠOPKE ZA NAJZAHTEVNEJŠE KUPCE. ENOSTAVNI NAGROBNI ŠOPEK ŽE ZA 2.500 SIT. NAROČILA: VRTNARIJA KAMNIK - Ekslerjeva 6 (tel.: 814-307, odprto od 7.00-17.00 ure, v soboto od 7.00-12.00 ure) CVETLIČARNA DOMŽALE - Slamnikarska ulica 1 (tel.: 716-323, odprto od 9.00-19.00 ure, v soboto od 8.00-14.00 ure) PRODAJNI CENTER Volčji Potok (tel.: 811-117, odprto od a00-18.00 ure, v soboto od aOO-14.00 ure, v nedeljo od 12.00-17.00 ure) ARBORET$M V O I & j ( P O t 9 k BOGATA IZBIRA LONČNIH KRIZANTEM VSE, KAR POTREBUJETE ZA LEPO UREJEN GROB VSE POSLOVALNICE BODO 31. OKTOBRA ODPRTE VES DAN MALI OGLASI Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon 738-662. Enosobno stanovanje v Kamniku ali okolici najamem. Telefon 713-124, po 18. uri. Garsonjero ali sobo z ločenim vhodom išče študentka. Telefon (062) 24-745, po 20. uri ali (061) 813-782. SYNTHESISER in teorijo glasbe poučujem v stari knjižnici na Kolodvorski 2 v Kamniku. Tel.: 826-262, Kališnik Matjaž. Tomšičeva T77Karnnik, tel. 831-888 vam nudi po ugodnih cenah: jupol, belton, barve, lake, čopiče, SVEČE, posodo emajl, porcelan, kristal, gosp. strojčke, belo tehniko, plastično posodo, sanitarno keramiko, posode za zelje PVC od 20 I do 220 I, žeblje, vodovodne armature Armal; pri nas kupljena darila aranžiramo. Prodaja na 3 čeke. Strokovni nasveti Iz sobopleskarske stroke. Odprto od 7. do 19., ob sobotah od 8. do 12. ure. Homar d.o.o. trgovina Veriga se priporoča! 1 ■ ■ GOGA, s.p. Perkova 13, Kamnik tel./fax: 061 811-358 DOBAVA, PRIKLOP, TOČNA NASTAVITEV IN VZDRŽEVANJE OLJNIH GORILCEV MONTAŽA AVTOMATSKIH KRMILNIH NAPRAV ZA REGULACIJO OGREVANJA Asfaltiramo in tlakujemo dvorišča, ceste in parkirišča. Opravljamo zidarska dela celotnih objektov in adaptacije. S. BOR, d.o.o., Kamnik tel.: 813-870, Rastoder POHIŠTVO - LIIZ KARANTANIA PROMOCIJSKE CENE KUHINJ! Del ponudbe: * kuhinja VVideale, 3 m, 89.700 SIT * otroška soba Handav - komplet 59.800 SIT * dnevni regal »Josef«, dim. 3,60, komplet 96.400 SIT IZREDNA PONUDBA: - KUHINJE po stari ceni ter še dodatni 35% gotovinski popust (43 modelov) - DNEVNE SOBE v masivnem lesu - hrast, breza, jelša, češnja in v barvnih kombinacijah - SEDEŽNE GARNITURE v usnju in blagu, narejene po vaših merah - SPALNICE in OTROŠKE SOBE v salonu LIIZ KARANTANIA, Domžale, Ul. Antona Skoka 2, tel.: 711-804 In LJUBLJANA, Topniška 5, tel.: 302-689. CEMENTNINARSTVO AVBELJ Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 0609-624-215 Izdelujemo: - vse vrste betonskih blokov - vogalnike - tlakovce - strešno opeko v različnih barvah Možnost dostave na dom. gorenje Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203 I AKCIJA - barvni TV od 47.900 SIT dalje - sušilec perila - 38.108 SIT - pralni stroj 904 - 52.300 SIT - pralni stroj 906 - 59.980 SIT - pralni stroj 909 - 71.500 SIT Cene veljajo za gotovinsko plačilo. Za vse druge izdelke 10% gotovinski popust. Prodaja na 5 čekov s 5% popustom ali na kredit na 10 enakih obrokov brez obresti. Na zalogi celoten program Gorenja. Brezplačna dostava. Obiščite nas vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure JANEZ VRECEK Zgornji Brnik 143, tel. (064) 421-015 Izdelujem In popravljam peči za centralno ogrevanje na trda In tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje In plin. Na zalogi kombinirani bojler ji. PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE TERMOTEHNIKA AVGUŠTIN * oljni gorilniki * oljne garniture * peči SIME, ITP * rezervni deli * cisterne za olje STARETOVA 2, 1234 MENGEŠ, TEL: (061) 739-426 Moste 89F (za prodajalno Scorpio), tel. 841-538 Privoščite si reprezentančni izgled, dobro počutje in višji zdravstveni standard! V ta namen vam v jesenskih dneh še posebej priporočamo: - nego obraza in dekolteja - redukcijske kombinirane terapije celulita Imate tudi boleče noge? Sodobna limfna drenaža, ki vam jo nudimo, zagotavlja trajno odsotnost bolečin in izboljšanje zdravstvenega stanja. Posebna kozmetična ponudba za Jesen 1996 - sončenje v solariju ERGOUNE po ugodnih cenah: 1 min — 65 SIT, pri paketu nad 80 minut 10% popusta In nad 150 minut 15% popusta! AKCIJSKA F K O D A J A KAJ? KOLIKO? VRATNA KRILA »SNIP« furnir 8UKEV (ostanek izvoza) cena: le od 9.914 5IT dalje NEKURANTNI IZDELKI POŠKODOVANI IZDELKI DO RAZPRODAJE ZALOG KDAJ? od 16- oktobra do 16. novembra 1996 ogled in nakup v TRGOVINI ŠKOF J A LOKA f^JE? ' Trata ft*52 ždezniški prehod) vsak dan od 7. do 10. ure v soboto od 8. do 10. ure ^ iS JELOVICA Škofja Loka, tel.: 064/613-305 PEUGEOT R&mx» Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja: 727-798 servis: 727-010 faks: 727-319 Kompleten program Peugeot PEUGEOT 106 OD 17.300 DEM (lx airbag, koda proti kraji toni rana stekla) M PEUGEOT 306 OD 21.300 DEM (2x airbag) PEUGEOT 406 OD 31.200 DEM (2x airbag, ABS, servo volan) Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje. Zapoge 40 1217 Vodice SLOVENIJA telefon: 061/823 585 824 096 telefax: 061/824 158 Na zalogi premog Velenje (kosi, kocke), češki premog, premog pakiran v vreče, bukova drva, lesni briketi. Hitra dostava Plačilo na čeke. cvetje postrežemo vsak dan 8.00 - 19.00 sobota 8.00 -16.00 Klavčičeva 11, 1241 Kamnik nedelja 8.00-12.00 v Cvetličarna I SERVIS Linhartova 2, Mengeš tel.: 738-716 - HLADILNI SISTEMI: hladilne komore, vitrine, skrinje, hladilniki, ledomati... - GOSTINSKI APARATI: pomivalni stroji, peči za pizze, friteze, mikrovalovne pečice... - BELA TEHNIKA: pralno sušilni stroji, pomivalni stroji, štedilniki... Sprejem naročil od 6. do 9. ure. V Radomljah oddamo v najem poslovni prostor 140m2. Cena po dogovoru. Telefon.: 727-042 ali 728-051. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. lil SJpopush Jesen je tukaj. Preživimo jo najlepše ob delu in rekreaciji Oglasite se pri nas in pomagali vam bomo! V ZALOGI IMAMO VSE VRSTE KOLES S 15% GOTOVINSKIM POPUSTOM ALI NA 6 ČEKOV BREZ OBRESTI. JE PROSTI ČAS IN JE DELO. ZA DELO POTREBUJEMO BARVE, KI JIH DOBITE PRI NAS PO NAJNIŽJIH CENAH NPR.: JUPOL25kg 2.530 SIT BELTON 0,901 770 SIT BELTON 41 2.825 SIT BELTOP 0,901 1.055 SIT BELTOP 41 4.110 SIT ČISTITI JE TREBA PO VSAKEM DELU IN TUDI TU SMO Z VAMI S PRAŠKI IN ČISTILI PO PRAV TAKŠNIH CENAH ARIEL 4 kg 1.229 SIT AVA 3,60 kg 1.169 SIT PRODAJAMO PA TUDI SVEČE od 99 do 219 SIT PESEK ZA GROBOVE 251 po 590 SIT Zki vse Bfago v vrednosti nad20.000SI*T nudimo ugodnegotovinske popuste in prodajo na več čefov Brez obresti. KOLIČINE SO OMEJENE. kovihOtihna V DOMŽALAH avtotehna WD@ in KOSEC do o. VECTRA MODELNO LETO 96 -2.000 DEM POPUSTA ASTRA ZE ZA 22.950 DEM KREDIT, LEASING, MENJAVA STARO-NOVO NOV PRODAJNO SERVISNI CENTER KOSEC D.O.O. DOMŽALE SALON, LJUBLJANSKA 110, DOMŽALE, TEL: 061/716-092 SERVIS, KAMNIŠKA 19, DOMŽALE, TEL: 061/715-333 d.o.o. Trg svobode 6, Kamnik (v prostorih AMD Kamnik) Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44 - TELEFONSKI APARATI - TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE - TELEFAXI - SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Se priporočamo! Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu. • AKCIJA: montaža in prodaja SAT in klasičnih anten. Možnost plačila na obroke. Radomlje, Cesta radomeljske čete 37 tel.: 727-042, (0609) 637-971 od 7. do 9. in od 14. do 16. ter po 20. uri k^čna SUPER CENA III - ZABOJ PIVA UNION 0,5 I SAMO 2.020 SIT V VSEH KOČNINIH TRGOVINAH H! PE NOVA MODA (tel. 812-570) VELIKA IZBIRA: * METRSKEGA BLAGA: - termovelur od 1.400 do 2.000 SIT - brušena kupra 2.200 SIT * POSTELJNIH GARNITUR: - platno 2.940 - krep 4.200 SIT - flanela 4.200 SIT * JOGI RJUHE - uvoz iz Nemčije: - frotir in flanela vseh dimenzij PE MODNA HIŠA (Medvedova la, tel. 831-404) Pestra izbira JESENSKO-ZIMSKE KONFEKCIJE ! NAJVEČJA IZBIRA ZIMSKIH PLAŠČEV V KAMNIKU za mrzle zimske dni svoj plašč med plašči priznanih proizvajalcev po ugodnih cenah pri nas izberite si! DEŽURSTVO: v novembru bosta ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 7. do 11. ure dežurni trgovini MARKET KRANJSKA (814-916) in MARKET KOMENDA (841-139). V četrtek, 31. oktobra, bodo dežurne vse živilske trgovine od 7. do 11. ure. SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! Kamniški OBČAN ZAHVALE - OGLASI 17. oktobra 1996 19 CVETLIČARNA FREZIJA na Rakovniku, tel. 813-559 Sprejemamo naročila za 1. november. Odprto od ?h do 19h, ob sobotah od 7h do 13h Se priporočamo. Svečarstvo Rode Zagorica 9, Stahovica, tel. (pod cerkvijo v Stranjah) 061/825-124 Velika izbira nagrobnih sveč po izredno ugodnih cenah, AKCIJA V OKTOBRU - 10 različnih sveč v paketu samo 1.000 SIT Odprto od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 15. ure ) Čas ni dal, da bi nam roko vsaj podal. Je mrak te vzel. Se preden si vzcvetel. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega sinka, bratca, vnuka in nečaka SAŠA KOROŠCA se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, pomoč, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi Oktober 1996 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 67. letu življenja nas je zapustil dragi mož, oče in stric ALOJZ KUHAR Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem SŠ Domžale in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli ustno ali pisno sožalje, našemu očetu pa darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Plavčevi in osebju bolnišnice, dr. Petra Držaja za pomoč v času njegove težke bolezni. Hvala tudi g župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njegovi Oktober 1996 Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, Se vedno si med nami Ti. ZAHVALA V 64. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oče in ded PETER URANKAR st. iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Hvala g župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem Lire za čudovito petje. Žalujoči: žena Štefka, sinova Nedelko in Peter z družinama September 1996 Vložite certifikat! Zanj dobite delnice in nagrado: kavni mlinček, parni likalnik, multipraktik. Telefon (082) 836-904 Pridemo na dom! Trgovinski lokal prodam ali oddam v najem. Tel.: 825-434, od 8. do 12. ure. VRTNARSTVO GAŠPERLIN Moste 99 pri Komendi tel: 061/041-471 Nudimo vam velikocvetne mačehe v 12 različnih barvah in vedno bolj priljubljene lončne krizanteme. Izbirali boste lahko med drobnocvetnimi in velikocvetnimi krizantemami različnih barv v loncih ali skledah. Vrtnarija Gašperlin vas pričakuje vsak delovnik od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Ti, o Gospod, si preStel moje stopinje. ZAHVALA V 83. letu življenja je tiho odšla od nas FRANČIŠKA KOČAR rojena TOMAŽIČ iz Zagorice nad Kamnikom Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za nesebično pomoć, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. kaplanu Janezu za lepo opravljen obred, g. župniku Antonu Brčanu za obiske na domu, stranjskim pevcem za odpete pesmi, zdravnikom in osebju ZD Kamnik, še posebej reševalni in patronažni službi. Hvala tudi prijateljicama in sodelavkama Janji in Valeriji ter Kinološkemu društvu Kamnik za darovano cvetje in sveče. Vera, Irma in drugo sorodstvo Oktober 1996 Življenje moje bilo je trpljenje, a pri Bogu novo bo življenje. ZAHVALA V 91. letu življenja nas je po dolgi bolezni zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta IVANA B ALOH iz Zg. Tuhinja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot, ji darovali prelepo cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje in besede tolažbe. Iskrena hvala tudi sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in stali ob strani. Hvala g. župniku, govorniku GD Tuhinj za besede slovesa in pevcem iz Tuhinja pod vodstvom Franca Berleca za lepo zapete žalostinke. Vsi njeni September 1996 Mnogo je nedoumljivih skrivnosti in vendar - ni globlje skrivnosti kot človek. (Sofokles) ZAHVALA Od nas je odšla žena, mamica, sestra, hčerka, teta, snaha in nečakinja HELENA VRANKAR roj. Špenko (1961-1996) Ob njej dragih melodijah in pesmih, obkroženi s cvetjem, ob nežnem plapolanju plamenov svečk, smo jo spremili v njeno zadnje tiho domovanje na homško pokopališče, vsi ki jih jc imela rada in ki smo imeli radi njo: sorodniki, zvesti prijatelji, njeni in naši sodelavci, nekdanji in sedanji sosedje ter drugi sopotniki v življenju. Izrečeno je bilo mnogo lepih misli o njeni plemeniti, dostojanstveni, dobri in pošteni naravi. Taka bo ostala in živela v nas. Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, posebej pa g. patru Marku, župniku g. Oerčarju, pevcem in glasbenikom, ministrantkam, osebju zdravstvenega doma Kamnik, sindikatu SSS, podjetju Kočna in patronažni sestri Jani. Vsi njeni Kamnik, september 1996 POGREBNE STORITVE Konrad Vrbančič s.p. Dob, Vegova 4, tel.: 712-074 PISARNA v Domžalah, Slamnikarska 14, za zdravstvenim domom, tel.: 721-328, vsak delavnik od 7. do 13. ure. Mobitel: 0609-611-491 (popoldan, ponoči, sobota, nedelja in prazniki) Obveščamo krajane Homca, Preserij, Notic in Šmarce, ki želijo v primeru smrti sorodnikov imeti pogrebno opremo, prevoz, pokop pokojnikov in ureditev celotne pogrebne svečanosti na pokopališču Homec, naj se obrnejo na nas. Informacije dobite tudi pri Vinku Kavčiču, Gostičeva 57, Nožice, tel: 811-073. ZAHVALA V 64. letu življenja nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽEF HRIBAR z Malega hriba 4 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v dneh žalosti in slovesa. Posebna zahvala župnikoma g. Kališniku in g. Poljanšku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Mali hrib, oktober 1996 V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spis z nami kakor prej živiS. ZAHVALA V 93. letu je tiho, kakor je živel od nas odšel naš dragi oče, tast, stari ata, pradedek, brat in stric PETER ZELEZNIKAR izTunjic Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, za svete maše ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala vsem sosedom za požrtvovalno pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala osebju ZD Kamnik, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Tunjiškega okteta za zapete pesmi, g. Ivanu Nograšku za poslovilne besede in Društvu upokojencev Kamnik za zadnji pozdrav. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Oktober 1996 Zvezde na nebu so ugasnile. Iskale zaman so Tvoj obraz. Narava v Dolini miru počiva. Kakor zaspala si tudi Ti. Iskre v tvojih očeh več ni. Le mirno, mirno spi... (Helena) ZAHVALA Ob prerani smrti naše ljubljene žene, nadvse skrbne in ljubeče mamice in hčerke ZINKE ZVRZINA roj. Hribovšek z Brezij nad Kamnikom se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, podjetju Graditelj in direktorju Janezu Zormanu, ga. Heleni Mušič, sodelavcem iz Leka Mengeš, učencem 6. r OŠ Stranje in dijakom 2.1. Ekonomske šole Kamnik z učitelji, osebju ZD Kamnik in vsem drugim za vso pomoč v težkih trenutkih, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni poslednji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, govornici za besede slovesa in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njeni Brezje, Zg. Tuhinj, september 1996 NAPREDEK Blagovnica Vele Imamo vse za družino in dom Strokovno svetujemo ob nakupu jesenske obutve in oblačil - domačih in uvoženih N O y O Na oddelku konfekcije v Vele bo do konca oktobra vsak ponedeljek in sredo od 16.30 do 19.30 ter v soboto od 10. do 13. ure modna svetovalka Breda Tesner brezplačno svetovala našim kupcem barvno in stilno usklajenost garderobe. Če želite ugotoviti kaj vam pristaja - ob upoštevanju sedanjih modnih trendov - ste vabljeni v Vele! N O v o Akcija oktober v Napredkovih živilskih trgovinah Pomarančni sok Fructa orange, 1 1, BP 128,30 Cockta, 1,5 1, PVC 155,40 Sadjevec, 1 1, Fructal 1.200,00 Vino Laški rizling, 1 1, Vino Šmartno 196,00 Čokolada After eight, 200 g 294,50 Orehovi rogljiči, 400 g, Napredek 350,00 Pralni prašek Persil, 3,6 kg, PVC 832,00 Detergent za strojno pomivanje posode Finish, 3 kg 1.342,00 Mehčalec Schmeichehveich, 4 1 424,00 Damski vložki Silhouettes ultra super, 12/1 373,00 Damski vložki Silhouettes normal, 14/1 373,00 Damski vložki Silhouettes normal, 10/1 251,60 Gel za tuširanje, 250 ml, PH 5,5, Johnson 341,40 Šampon, 250 ml, PH 5,5, Johnson 323,00 Tudi živila se splača kupovati pri nas. Prepričajte se! Napredek - dobro ime med trgovci Po očiščenju pobočja, zaraslega z grmovjem, in obnovi dela grajskega obzidja se malograjska kapelica predstavlja potnikom, ki se vozijo po kamniški obvoznici, v vsej svoji lepoti.. Snoviški bazen, ki je bil letošnje poletje navzlic kislemu vremenu kar dobro obiskan, še vedno čaka na ureditev in na streho. Ali so obljube In celo stave že pozabljene... (fs) Zlatarna Dragulj Glavni trg 7 Kamnik tel.: 817-035 Trgovina JAMB Sutna 17, Kamnik tel.: 832-959 (bivša Utokova trgovina) Bogata ponudba ženske in moške konfekcije za jesen in zimo blagovnih znamk Mura Design, Leona, Carniolus, Carier, labod, Rašica. Imamo tudi lepe usnjene izdelke in krzno. * * * V Zlatarni Dragulj pa imamo poleg pestre ponudbe zlatega in srebrnega nakita ter ročnih ur znamk Longines, Edox, Casio, Citizen, Seiko tudi novo kolekcijo ur $WATCH. * * * - gotovinski popust - možnosti plačila na 5 obrokov brez obresti ali potrošniško posojilo - plačilo s karticami Vse za koline dobite v naši prodajalni na Usnjarski 1 v Kamniku (tel: 817-404) Dnevno sveže meso, drobovina in mesni izdelki so narejeni po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. MIKAVNO IN DOBRO!