Štev. 8. V Ljubljani, 21. februarja 1919. Leto LIX. Glasilo jugoslovanskega uiiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiijatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 12-— K pol leta .... 6'— „ ' četrt leta .... 3-— „ posamezna številka po 30 vin. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 50 vin. . , , dvakrat. . 40 „ . . . trikrat . . 30 . za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 20 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. * Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Mestni trg štev. 17/111. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine, Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 40 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 30 K. Telefon uredništva štev. 118. Članstvo Zaveze jugoslovanskega uči-teljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. V prihodnji številki priobčimo načrt novega šolskega zakona, kakor ga je Izdelal Zavezin odsek za preustrojitev šol-stva. ______ Vse tovariše in tovarišice, ki se pripravljajo na izpit za meščanske šole, prosimo, nai t a k o j našemu uredništvu po dopisnicah naznanijo natančne svoje naslove ter obenem sporoče, za katero skupino se vsak pripravlja. Naprošeno rabimo nujno. Dr. Bezjak — dr. Opeka. i. Rekli smo že zadnjič, da sta se dr. Bezjak in dr. Opeka prostovoljno in s polno zavestjo pridružila terorju ter se vrgla pod peto vitezu Kalteneggerju, temu najhujšemu krvniku slovenskega šolstva. Dr. Bezjak je hotel postati nadzornik na vsak način in za vsako ceno; danes torej umevamo, zakaj se je dr. Bezjak še kot ravnatelj v Gorici na čisto slovenske vloge podpisoval Dr. J o h a n n Bezjak: tesal si je lestvico do solnca Kalteneggerjeve milosti! Dr. Opeka se je pospel do mesta višjega (deželnega) šolskega nadzornika kot kandidat dr. Susteršiča in dr. Lampeta. O Lampetu molčimo — njega ni več! Toda kake vrste človek je dr. Susteršič, to ve pri nas že vsako dete! Kdor je bil zvezan z njim, kogar je odlikovala njegova milost — ta je danes deležen istega zaničevanja, ki si ga je dr. Susteršič prislužil od vsega naroda za plačilo svoje izdajalske politike! In dr. Šusteršič je dobro vedel, koga postavlja na mesto, ki ga je do svoje vpo-kojitve zavzemal Fran Leveč. Takoj, ko so sestavili terno za to mesto — Opeka-Gaberšek-Maier— je bilo jasno kot beli dan, da hoče Šusteršičeva klika imeti Opeko, dasi nima niti pojma o ljudskem šolstvu in dasi bi moralo že to edino dejstvo biti merodajno, da bi Opeka tega mesta ne prevzel, ako bi zavestno in namenoma ne silil v nevarno bližino viteza Kalteneggerja! A ker je dr. Opeka vrhu-tega še iskal naklonjenosti Nemcev in re-negatov (Belar-Junowicz) in ker sta mu stala ob strani'le kot figuranta kandidata Gaberšek in Maier, ki sta dala svoji imeni zlorabljati v namene dr. Susteršiča in v ambicije dr. Opeke — je dokazano, da se je Opeka vedoma in hotoma vdinjal sistemu, ki je med vojno besnei proti slovenskemu šolstvu in slovenskemu učiteljstvu, da je torej zavedno zasedel svoje mesto kot eksponent in pristaš Šusteršičeve stranke in politike, ki leži in visi danes razbita in zaničevana v preziranju in pro-kletstvu vsega naroda! Vprašajte danes kateregakoli poznavalca naših politiških razmer, pojdite po informacije med narodne duhovnike, ki so bili in so ostali zvesti in prepričani pristaši narodne in poštene politike pokojnega dr. Kreka, vprašajte samega ministrskega podpredsednika dr. Korošca — pa boste zvedeli, kdo je bil in kdo je dr. Opeka, ki je še danes višji šolski nadzornik v svobodni in demokraški Jugoslaviji! Ako se dr. Bezjak in dr. Opeka opravičujeta s tem, da sta bila pač pod pritiskom, odgovarjamo mi: Oui bene distin-guit — bene docet! Priznavamo, da vselej ni bilo možno upreti se pritisku. Toda pritisk se je začel zlasti med vojno. Obema je bil ta pritisk znan, in vendar sta šla prostovoljno podenj. Oba sta bila imenovana baš v dobi najhujšega avstrijsko-nemško-policijskega in ovaduškega terorja ter sta z odprtimi jadri zletela v naročje naših trinogov, ki so nas zapirali v ječe, podili v strelske jarke in nam orožnike in policaje pošiljali na domove zato, ker smo bili vedno zavedni in značajni možje! II. Prostovoljno in s polno zavestjo sta se dr. Bezjak in dr. Opeka pridružila terorju ter sta zaradi tega sokriva na vsem zlu, ki nas je dušilo in davilo. Toda naša distinkcija gre še dalje: mogoče je vdati se pritisku fizično, na zunanje, legalno; duha in srca pa nam ne more nihče ukloniti. Kdor pa je bil s svojim prepričanjem in čuvstvovanjem na strani teroristov, ta nima v naši svobodni državi nobene pravice več, da bi ostal na odličnem in vodilnem mestu! V groznem času zatiranja in preganjanja ni dal nobeden imenovanih gospodov niti najmanjšega znamenja od sebe, da slovensko čuti. Lahko bi nam bil ta ali oni olajšal tiste strašne ure duševnih in teles- LISTEK/ Umik avstro-ogrske vojske iz Srbije. Piše Božo R a č i č. (Dalje.) Proti dvajsetemu oktobru sg začele Prihajati albanske čete. Počasnih korakov in izmučenih lic -z apatičnim izrazom so šle mimo nas stotine in stotine. Konji so stopali popolnoma mehanično in se niso zmenili za udarce in brce priganjačev. Vsi smo videli silo, ki tišči in preganja te množice — novo upanje je vzplatntelo v naših jugoslovanskih srcih . . . Srečavali smo prijatelje — naši pogledi niso bili oni nekdanji, ponos in pogum je blestel v njih. Marsikako gorko solzo pa je potočilo žensko oko in srce je objelo sladko upanje na skorajšnje snidenje ali pa črna žalost za padlim junakom. Po dvoriščih in vrtovih si videl obešeno sveže pobarvano blago: rjuhe, srajce. prevlake — svetlo-modro ali rdeče — ljudje so pripravljali zastave, da pričakajo svojih rešiteljev in osvoboditeljev. Zadnji kos platna so žrtvovale žene za prapor svobode, ki je zaplapolal v malo dneh potem nad porušenim Žabcem ... Koncem oktobra sem bil pri telefonu. Vsako uro nove izpremembe, vsak dan novi kraji. Junaški komite so spremljali nepregledne kolone umikajoče se vojske in napadali poedinci stotine. Avstrijska pravičnost se je potem maščevala nad seli ob cestah ... Zadnjega vola in zadnjega petelina je vzela vojska, in za njo je zakikirikal rdeči petelin po vseh strehah... Ali narod je mirno trpel tudi ta veliki petek, ker je vedel, da pride za njim vstajenje. In prišlo je nam vsem po tolikem trpljenju mogočno in lepo — nikoli tako pričakovano! Po Savi so vozili parniki dan in noč, in ujetniki so znašali in tovorih dan in noč vojni plen, od toliko sirot objokan in proklet... Vedno še prihajajo nove trume. Dne 31. oktobra smo dobili povelje biti pripravljeni za vsako uro. Zjutraj smo šli iz Sabca in se ukrcali. Stari oberst okrožni komandant je stal zamišljen ob ograji in mogoče si je mislil: »Heute Kommandant von Šabac und nimmermehr.« Vsi smo bili več ali manje zamišljeni — pustili smo tam trpine, ki bodo rešeni muk in videli zopet solnce svobode, ki je tudi že nam nih muk vsaj s tem, ako bi vedeli o njem, da sočuvstvuje z nami! Toda nič! Mi bi bili to takoj začutili in bi bili — hvaležni. Pa niti tega ne vemo, kako sta glasovala oba Slovenca nadzornika, ko je šlo za slovenski razpravni jezik v bivšem c. kr. deželnem šolskem svetu! Dobro bi bilo, da zvemo tudi to. Pač pa vemo, da se je vsa slovenska javnost zgražala, ko sta naša dva »slovenska« Višja šolska nadzornika na no-grebu dr. Lampeta za krsto stopala skupaj z dvornim svetnikom vitezom Kalten-eggerjem, potem ko ga je slovenski narod že enkratzavselej izbacnil in izpljunil iz svoje srede! Ali ni tako hlapčevstvo identično s preziranjem čuvstvovanja vsega naroda? Ali je Kaltenegger tudi takrat pritiskal nanja? Ali sta se avstrijskemu despotu Kalteneggerju tako prodala, da sta se ga bala tudi v Jugoslaviji? Kdo naj verjame, da se je z rojstvom Jugoslavije Bezjaku in Opeki rodilo — novo srce? Nihče! — III. Kakšen predlog je stavil dr. Bezjak o kaznovanju prof. dr. Lokarja, ki se je »pregrešil« v »Slovanu« zoper nemškega pisatelja Roseggerja? Citaj uradni akt »Äußerungen des k. k. Landesschulin-spektors Regieruugsrates Dr. Johann Bezjak über die Anfrage des k. k. Ministeriums f. K. u. U., betreffend die eventuelle Versetzung des Prof. am II. St.-Gymn. in Laibach Dr. Lokar an die St.-Realschule in Idria«. — Citiramo v originalu, ker je take vrste denuncijacija v lepem slovenskem jeziku skoroda nemogoča: »Der Unterzeichnete muß sich mit aller Entschiedenheit gegen die strafweise Versetzung des Prof. Dr. Lokar an eine der hierländischen Mittelschulen aussprechen, und zwar aus den bereits im h. a. Berichte ans k. k. Min. f. K. u. U. vom 30. Jänner 1915, Z. 30/L. Sch. R. Pr., angeführten Gründen. Eine solche Versetzung wäre nur eine halbe Maßregel, die ihres Zweckes, der Entfernung Dr. Lokars aus dem gegenwärtigen Milieu ganz verfehlte. Eine ausreichende Remedur könnte nur dann geschaffen werden, wenn Dr. Lokar an eine solche Anstalt außerhalb Krains versetzt würde, wo ihm keine Gelegenheit geboten würde, auf die Schüler einen national-politischen Einfluß auszuüben. — Laibach, am 28. Juni 1915. Dr. Bezjak m. p.« Iz tega poročila je razvidno, da je »slovenski« nadzornik dr. Johann Bezjak prof. dr. Lokarja, ki je bil takrat v vojaška službi, dvakrat denunciral (30. januarja in 28. junija 1915). Trudil se je torej na vse pretege in z vso svojo uradno močjo, da slovenskemu profesorju zavije vrat. Kaj in kako govore drugi akti in druga poročila o slovenskih profesorjih in učiteljih, ne vemo, ker nam akti niso dostopni. Del akta, ki vsebuje preganjanje tovariša E. Gangla, imamo v rokah in ga porabimo v nadaljevanjih svojih razkritij in javne obtožnice. A že slučaj prof. dr. Lokarja je tako eklatanten dokaz splošne težke krivde dr. Bezjaka, da je vsako nadaljnje iztikanje za podrobnostmi odveč. O »delovanju« dr. Bezjaka in dr. Opeke govore dejanja! In naposled — saj ne gre za posamezna fakta, ampak gre za duha, ki je vodil misli in uravnaval deia-r.ja obeh imenovanih gospodov. O tem bomo še govorili. Kulturni socializem. vi. Poleg akademične inteligence z dolgotrajno šolo in s posebnimi izpiti, ki se diferencira po delitvi- kulturnega dela, razlikujemo šeprirodno inteligenco, označujočo le prirojeno diferenco intelektualne dispozicije. V vsaki skupini tvori ta intelektualni izbor nje prirodno regen-co. Anglež imenuje take samosevce, samorasle osebe z besedo »self-made man« (samotorec). Samotorci s prirodno inteligenco, brez šole in izpitov, izvrše nema-lokdaj izredne kulturne čine, pospešijo odločilno kulturni napredek in dosežejo odlično socialno stališče. Za vsako navedenih skupin velja razmerje mase in regence, vodilnega in izvršilnega dela. Če si prilasti neljudska regenca avtokratično glavni del idealnih (pravice, vzgoja in izobrazba) in mate- zasijalo tisti čas, dasi nismo vedeli zanje. Madžari pa so se nažrli »pžlinke«, skoro bi začeli svoj mongolski čar daš, da nismo dospeli na drugi breg. Tam so menažirale nepregledne množice ujetnikov, ki so se z nami vred umikali neznani sili. Disciplina se je začela krhati. Sedli smo na vozove in pognali, ker poslali so nas/ da preskrbimo gospodi mehkih ležišč in dobre me-naže. Vsepovsod so nam klicali v opomin žalostni spomini nekulturnih del avstrijske vojske iz leta 1914, storjenih nad avstrijskimi državljani ali njih lastnini. Porušene hiše in cerkve so še najmanjši dokazi avstroogrskega divjanja — ne drugo vpije po maščevanju, vpije po krvi! Izvun Rume smo doznali, da so Vsi Sveti. Sveže okrašeni grobovi so nas spomnili na ta praznik, in začeli smo misliti nanj. Nad nami so viseli.težki oblaki, iz katerih je rosil droban jesenski dež. Po cestah so se večale luže, in kotanje so postajale vedno globlje pod težo težko naloženih voz. Ob potu so ležala vozna polomljena kolesa in deli vozov, semintja so zavalili v jarek konja, ki je poginil od napora. Za nami je tiščala neznana sila in nas rinila v skrajno nejasno bodočnost. E,j da smo znali! DospevŠi v Rumo smo osupnili! Četice vojakov hodijo po mestu in streljajo v zrak. Na čepicah so jim hrvatske kokarde. Drugi pojejo in se nam rogajo, ki rinemo po blatu svoje vozove. Vprašujemo ljudi, ki hodijo okrašeni s hrvatskimi in srbskimi trobojnicarni. Vsi nam enako odgovarjajo z eno besedo: »Svoboda!« Več ne spravimo iz njih. Negotovost, ki nas je že dovolj mučila do sedaj, ne odneha. Jasnosti se nam hoče — radi bi i mi zamenjali cesarski gumb z narodno kokardo, ali naprej, naprej gre naša pot. Tam čez vinorodno Fruško goro rinemo vozove vsi potni. Srečujemo vojake, ki se vriskajoč vračajo. Nihče nam ne ve povedati, zakaj gre nazaj. »Svoboda, svoboda!« Naš položaj je neznosen. Srečujemo četice, ki jih je razburil že vinski 'duh. Z rokami nam migajo, naj pomečemo cesarske gumbe s čepic — oni jih nimajo več. Naš komandant je v zadregi. »Gumbe dol!« reče nenadoma, in v hipu odleti 30 gumbov v cestni jarek. Po skali se vije čestitljivi bršljan. Kar hitro mi seže roka po lističu — in evo ga na čepici! — Ali še vedno ničesar ne vemo. Zdajci prijezdi neki nadporočnik z belo krizan-terno na čepici in vpraša po komandantu. »Bäratom«, mu pravi, »weißt Du noch nichts?« — »Avstroogrske ni več, cesar rialnih (imetje, denar) dobrin, da ostane večini mase le delo in dolžnost, se poruši prirodno, harmonično razmerje in nastopi patološki pojav »kapitalizacije« regence, j oziroma »proletarizacije« mase. To se pravi, manjšina je postala »kapitalist«, : posestnik glavnice, glavnega dela kulturnih dobrin, člani večine (mase) so postali »proletarci«. Patološko kapitalizacijo ali proletarizacijo zasledujemo lahko v vsaki skupini (poklicu), n. pr.: častniki — vojaki; višja in nižja duhovščina, cerkveno brezpravni verniki; višje in nižje uradni-štvo, trpeče po zlu protekcije in politiških šikanah nesposobnih predstojnikov; državno plačani profesorji — zasebni učenjaki (umetniki); fabrikant, bankir, nadzornik (paznik) — delavec, posel, uslužbenec; veleposestnik — kočar in dninar. Tako se deli ves proletarijat po stanovih: 1. vojaški proletarijat; 2. duhovniški proletarijat; 3. znanstvenoumetniški (literarni) proletarijat; 4. uradniški proletarijat; 5. poljedelski in industrijalni (delavski, poselski) proletarijat itd. Pravično in harmonično razmerje med maso in regenco vzdržuje in jamči samo radikalni deinokratizem, prvoboritelj zoper hinavsko, demagoško demokracijo militarizma in kapitalizma. I kapitalizem i terorizem razkrajata družbo po principu razrednega boja, po katerem naj samozvana manjšina s-,silo orožja ali kapitala absolutno vlada celoti in večini, oba sta zagrizena in zavratna sovražnika vsakega socializma, ki se kolektivno bori v sotrudni ljubezni vseh stanov in oseb za najvišji človeški ideal enake svobode, kakor jo oznanja baš radikalni demokratizem. Čutim, kako nestrpno trepeče vsem spoštovanim bralkam in bralcem na ustnih samo eno vprašanje: Kdo pa ima v današnjih, realnih razmerah prirodno pravico do regence, kdo naj vodi ljudstvo, dokler socializem ne vzgoji idealne regence? Ali kapitalizem, militarizem ali klerikalizem (hierokratizem)? Izkustvo in dogodki svetovne vojne kličejo na površje tisti stan, ki je za kulturni in gospodarski napredek naroda največ delal, žrtvoval in trpel, tisti stan, ki so si ga v tihem sporazumu demagogi vseh strank po principu »divide et impera!« medsebojno razdelili, pomešali med slepo pokorno čredo in tako za vedno onemogočili njegovo konkurenčno moč za samostojno regenco. Razočaranje svetovne vojne kliče na krmilo — Inteligenco! Vzemimo samo dve kategoriji inteligence: uradništvo in uči-teljstvo. Kdo je več storil in prebil za narod, kdo je žel zato več ponižanja, proletarizacije in izkoriščanja? In ko je prišla tako težko pričakovana, rešilna peri-petija, bogata likvidacija in čas, da se odpravijo vnebovpijoče krivice uradništva in učiteljstva, da se s stoternimi obrestmi poravna in nagradi prestano trpljenje in ponižanje — za dolga leta nazaj, kdo je planil z brutalnimi komolci h koritom in še globlje v ozadje potlačil uradniške in učiteljske trpine? Kdo jim je poleg materialnega zadoščenja vsaj ponudil še dražje moralično zadoščenje v obliki javne re-prezentacije? Mi teh nesocialnih, lakom-nih tihotapcev izza starega režima še ne poznamo, ker so Še vedno mojstri skrivanja kakor za vojne. Uradništvo in učitelj-stvo naj jih poišče samo, pritira v javnost in izroči strogemu ljudskemu sodišču! Ali naj ostaneta uradnik in učitelj še na-rialje po metodi starega režima samo hlapca vsiljivih, grabežljivih, samozvanih kapitalističnih klik, ona dva, nadkriljujoča po pravi, solidni inteligenci in moralični kvalifikaciji, ki prihaja prva v poštev, vse 1 druge kategorije in koterije? Mesto strokovno organizirane inteli- ! gence ni več pod tlačansko streho kapitalizma, ampak ramo ob rami med proleta-rijatoin vseli stanov, v prvi vrsti delavskega in poselskega proletarijata. Strokovno organizirana inteligenca se zave svojega proletarskega položaja, prevzame sama vodstvo svoje organizacije in se postavi na čelo vseh proletarcev: p r o 1 e -tarči vseh stanov, združite s e ! Odgovor na tretje vprašanje nam podaja izkustvo, da se ravna orodje po predmetu. Ker nimamo še univerzalnega instrumenta, porabnega za obdelovanje vsake tvarine, izbrati moramo za vsako delo posebno in najprimernejše orodje. Predmet socialnemu delu je duh ljudstva. Duh je nositelj misli, čuvstev in činov, duh je tista živa, elastoplastična tvarina, ki sprejema vtiske socialnega dela, duh je motor človeškega socialnega udejstvo-vanja. Kaki mazači in šušmarji so tisti socialisti, ki lečijo socialne rane s samimi zunanjščinami, s samimi mazili in obliži, a se ne spomnijo, da prihaja vsa bolezen od znotraj, da so potrebna le notranja zdravila. Kadar ozdravi ljudski duh, kadar premaga v človeku zdravi socialni nagon kvarne nagone strasti in nevednosti, se večina socialnih ran zaceli kar sama po sebi. Ker je duh psihološka tvarina, mu pristajajo naravski tudi psihološka sredstva. Socializmu služi predvsem orodje in sredstvo praktične psihologije, jedro socializma je ljudska vzgoja! In samo tam, kjer se kaže prevelika odvisnost duha od telesa, sme rabiti tudi materialna sredstva. Vsak kulturen sistem vtisne duhu posebno formo, vsak kulturen sistem je poseben kalup (model), v katerem se ugneta plastična substanca duha. Ali se nahaja med različnimi kalupi poseben kalup, ki najprirodneje odgovarja bistvu duha, ali pa so vsi kulturni sistemi enakopravni? V življenju opažamo, da se privadi človek najneverjetnejšim razmeram, ujetnik vzljubi celo svojo ječo. Ta hlapčevska, pasivna vztrajnost navade je naj-trdovratnejša sovražnica vsakega napredka. Predramiti, iztrgati ljudstvo iz hipnoze stariii navad, to je predpogoj vsakega napredka. Človek živi zadovoljno in srečno v večnem mrazu arktičnih žametov kakor v žgočem podnebju ekvatorja. Človek se je blaženo naslajal v orientalskih misterijih in grškem kultu kakor danes v bramanizmu in islamu. Kako si naj razlagamo to nedoslednost in zavsepripravnost, to paradoksno ne-značajnost duha? Ker je duh izredno plastična, prisposobna substanca, odločuje njegovo obliko le s potrebno močjo in energijo opremljena volja, le trdna, do- j sledno organizirana, vseobsežna vzgoja j (psihoplastika), ki v neprestanem ritmu i ponavlja psihoplastične formule, ponavlja ; ritmično ugnetanje v psihoplastičnih kalupih. Konkretno se ločijo sredstva socialnega dela v idealna in materialna. K idealnim sredstvom spadajo: 1. vzgoja (psihoplastika, zgled, vaja, slava vzornikov in socialnih idealov); 2. izobrazba razuma, pouk s pomočjo besede, govora in nazoril (retorika, šola); 3. verstvo in bogoslužje; 4. igra in zabava (estetična vzgoja), zlasti šport in telovadba. Materialna sredstva so: 1. sila (država z zakoni in orožjem, organizacija s programom in bojkotom, stavko in pasiv- no resistenco); 2. tvarne dobrine: zdravo telo, hrana, obieka, stanovanje, imetje (lastnina), kapital (denar in stroji). V današnji fazi razvoja nam predstavlja država najpopolnejšo obliko družabne organizacije (statizern). Anarhizem ; pomeni razsulo; pogoji idealnega, filozof- ■ skega anarhizma (Godwin, Proudhon, ! Tolstoj) še niso dozoreli. Ljudsko zdravje in razplod regulira evgenika; pravično razdelitev dobrin, razmerje med delom in kapitalom ureja evnomija. O verstvu, o življenju zakonov in tehniki zakonodaje ni mogoče govoriti v kratki razpravi, istotako ne o potrebnosti in upravičenosti orožja (militarizem). O kapitalu so toliko govorili in pisali, da nam hoče enostranska, dialektična pozornost vsiliti kapitalizem zajedro socializma in boj proti kapitalu in strojem za smoter socializma. Prav, če misli individualni kapitalizem, a socialni kapitalizem čakajo še velike naloge: tlovršiti ima svetovno zbližanje in promet narodov, ki ga je započel baš individualni kapitalizem. Socialni smoter stroja ni konkurenca delavčevim rokam, stroj bodi človeku pomočnik in sotrudnik, ki skrajša delovni čas, zviša zaslužek in odvzame človeku glavno težo dela. Denar je postal socialno »živilo«, tista socialna praprvina, v katero se izpreminjajo vse druge dobrine in ki jo po potrebi zopet izpreininjamo v druge vrednote, denar kroži v socialnem organizmu kakor kri po telesu. Socializem ne kliče na boj proti kapitalu in stroju, ampak na boj za pravično in socialno razdelitev dobička in dela. Viri kapitala vplivajo na strukturo družbe: druga oblika se razvije tam, kjer zajema država kapital iz zemljiškega dohodka (fevdalizem), nego tam, kjer teče kapital iz industrije in trgovine (kapitalizem) ali iz zadružnega gospodarstva (socializem). Problem zasebne lastnine priznava človeku nesporno pravico do tiste množine dobrin, ki so potrebne za zadovoljitev vitalnih in kulturnih potreb, pravico do tistih dobrin, ki si jih pridobi z lastnim delom in ne z izkoriščanjem sočloveka (avtarkizem). Praktični poizkusi (eksperimentalna sociologija) v ožjem obsegu pokažejo pomen socialnega fevdalizma, ki hoče zemljo podržaviti in oddajati zemljišča v dedni najem, tako da se zemljišče ne bi moglo obremeniti, razdeliti in prodati, dednost bi jamčila najemniku pravico do formalne lastnine. Kdor je razumel besede o radikalnem demokratizmu, o socialnem smotru osebne svobode in sreče, si sam najbolje in najlepše odgovori na četrto vprašanje delovne formule. Organizirana vzgoja razširi svoj delokrog do zadnje gorske vasi in utrdi v zadnjem gorskem pastirju socialno mišljenje in čuvstvovanje v obliki tradicionalnih, avtomatično od roda na rod prehajajočih navad, šeg in običajev. V jasnini našega razmotrivanja je marsikdo opazil dve meglici, zastirajoči sicer razločne konture socializma. Meglico avtoritete in resnice! V svobodnem in gibljivem okviru socialnega razvoja vendar ni mesta heteronomni avtoriteti in apriorni, od vekov na veke nespremenljivi resnici! Oboje nasprotuje bistvu radi-kalizma ter znači usodno protislovno ne-edinost samo v sebi, smrtno kal socializma. V odstavku o filozofiji boja smo korenito in prepričevalno zavrnili vsiljivi princip protislovja, življenje in priroda nam vsak dan iznova razgrinjata pred očmi dejstvo protislovnega pluralizma, sobitnost in sotrudnost protislovij. Sama vendar poglej, oblastna gospa logika; če ti ni prav, pa pokaži ¡racionalizmu dejstev zo- be, častivredna starka, samo pazi, da si ne polomiš zadnjih škrbin. Sicer pa se ima tista stvar z avtoriteto in resnico v socializmu baš nasprotno. Socializem opazuje in primerja dogodke v življenju, spoznanju in prirodi ter vidi, da bi bil svet (kosmos= red, kras) brez trdnih, stalnih točk samo nezmiselna kolobocija. Kakor išče spoznanje v pojmih trdnega oporišča, tako življenje v avtoriteti. /V kapitalistični, razrednobojni družbi imata avtoriteta in resnica samo tisto malo problematične veljave, ki jo vsili vladajoči razred, in samo toliko časa, dokler ne popusti zunanja sila. Radikalni demokratizem pripisuje avtoriteti In resnici podvojeno veljavo, kakor ima tista stvar, ki sem si jo v znoju in boju sam pridobil, več vrednosti nego milostivi, morda celo vsiljeni dar. Avtoriteto regence si voli in vzgaja svobodno ljudstvo samo in jo ceni kakor najdražjo last, najdragocenejši kulturni pridelek. V avtoriteti gleda ljudstvo cvet svojega bistva, izbor svojih najboljših sinov in hčera. Ljudstvo spoznava vrednost avtoritete in jo v svobodnem spoznanju prostovoljno, navdušeno spoštuje in primerno časti. Tako se razlikuje kulturna disciplina spoznanja od slepe pokorščine brezpravnega, upornega in v nevednost pahnjenega hlapca. V izvoljeni avtoriteti vidi prebujeno ljudstvo edini in najzanesljivejši stožer svoje svobode in sreče. Ne-pobitna nujnost avtoritete izhaja iz nespornega principa enakosti v nepopolnosti. Človek je specifična enostranost, avtoriteta mu je sočlovek v vseh tistih sposobnostih, ki se v njem sploh niso ali1 pa premalo razvile, vsaka nepopolnost pomeni zanj novo odvisnost, potrebo nove avtoritete. Čeprav je modernemu človeku vsaka resnica le delna resnica, šele rastoča in izpreinenljiva količina, ohrani navzlic spoznani nepopolnosti vso dogmatično veljavo kot nujna podlaga sledeči fazi. lzpre-membe v prirodi se vrše navadno tako počasi, da se jim spoznavajoči duh sproti in neopazno akomodira in nikoli v harmoniji ne zaostane. Proti ugovoru, da uči no-turizem (futurizem) le nepopolno, negotovo resnico, vprašajmo samo kulturno zgodovino: ob kakšni resnici je doslej živelo drugo človeštvo? Vsaki fazi je veljala do skrajne spoznavne meje pomaknjena nepopolnost za dogmatično popolnost tako dolgo, dokler ni nastopil znanstveni napredek z zahtevo pozitivne revizije. Tudi apriorizma ne taji radikalni demokratizem. Človek se rodi kakor dušni netnanič v bogatem apriorizmu kulture, ki je že tisočletja pred njim obstajala v gotovi obliki, seveda vedno samo kot sotrudni pridelek enako zmotnega, a vendar napredu-jočega človeka-prednika._D. Dajte narodu meščanskih šol.* V težke verige je bil vkovan naš narod, a ni se zavedal svoje sužnosti, zato ni hrepenel po svobodi in zato se tudi ni brigal za edino pot, k1 drži do resnične, \ nagein uačrtu novega šolskega zakona imenujemo meščanske Soie narodne višje šole. Pričujoči članek so objavili tudi drugi listi. Prav je, da se zbudi zanimanje javnosti do tega prevažnega šolstva. — Ljudsko šolo imenuje naš zakonski načrt narodno šolo. Naziv „meščanska šola" ni prav nič odgovarjal bistvu, namenu in smotru tega šolstva, tudi naziv .ljudska šolani bil na mestu. „I.judski* znači v narodovi govorici pojem „tuj" (n. pr.: To je ljudski človek = tuj človek) In res so hotele Specialno slovenske (kranjske) predvojne razmere narodno šolo ljudstvu odtujiti. V tem primeru je bila prava beseda na nepravem mestu. Poslej pa hočemo imeti narodno šolstvo, ki naj služi narodu! — Uredn. je pobegnil, Ogrska je republika, sedaj smo že v Jugoslaviji, in Avstrija je republika. Grofa Tiszo so ubili, v Pešti je revolucija.« Meni se je zdelo, da se mi sanja, zakaj vse to, kar sem slišal, je bilo preveč. — Vsi moji tovariši so bili Nemci. Povesili so glave in se zamislili. Težko, da jim je rojilo po glavi: »Deutschland, Deutschland tiber alles!« Kaj bo sedaj z njimi, to jih je začelo skrbeti. Meni je odpadla vsa tista mora, ki me je morila čez štiri leta, čutil sem se neznansko olajšanega. »Domovina, mili kraj!« — melodija te pesmi mi je začela iti po glavi, in zbudilo se je v meni neizrečeno hrepenenje biti doma. V Kamenici smo. Prve šajkače (srbske vojaške čepice) vidimo in prve bajonete, ki nam branijo nadaljnjo pot. Izstopimo. Od senatorja zvemo, da nam je iti v Petrovaradin, kjer nas razorože, in potem gre lahko vsakdo, kamor hoče. Moji sopotniki jadikujejo: »Kdo bi si mislil, da bo tako klavern konec?« V trdnjavi Petrovaradin nas pričakuje narodna garda. Na vprašanje, čigavi so vozovi In stvari, se oglasim jaz: »Državno ali pokradeno v Srbiji!« Oddali so puške in municijo in morali prepustiti gardi tudi provijant. Malo bridko je bilo gledati za lepim prašičem, ki smo ga pustili, ker gladni smo "bili. Meni svetujejo kot Jugoslovanu vrniti se preko Hrvatske, zakaj Madjari so pobrali vojakom vse, nekaterim so sezuli celo črevlje. Toda kako priti sedaj domov? Oprtam svoj nahrbtnik in hajdi na kolodvor. Tam ni žive duše. Nihče ne ve povedati, kje so železničarji.. Vlak od tu ne gre — zvem naposled, in treba je nazaj v Srem-ske Karlovce. Tu najdem na srečo hrvatskega tovariša, ki je bil tudi v Šabcu. Pove mi, da vlaki ne vozijo, in me pozove v goste. V tem so pa že začele prihajati nepregledne nemške kolone, ki so šle skozi mesto štiri dni in štiri noči. Videč popolno anarhijo v mestu, jih je začelo skrbeti, kako bodo prišli domov. In res niso dospeli dalje kakor do Pešte, kjer so Mackensna z armado vred internirali. Kako je bilo tieki ubogim srbskim ujetnikom - mučeni-kom, ki so se vračali iz Madžarske v svojo domovino? Videli so ono armado, ki je pogazila njih domovino za tri leta in sedaj žene vso živino in vozove iz nje. Ali kaj so hoteli poedinci? Vendar se je pa posrečilo ustaviti velikanski plen, ki je bil na ladjah deloma pri Vukovaru, še več pa pri Novem Sadu. Oddahnili smo se vsi, ko je izginil zadnji Prus iz Karlovcev. Živahno je začelo postajati. Mesto so najprej očistili nesnage in začeli smo se pripravljati, da na slovesen način pričakamo osvobodilno srbsko vojsko. Nemci so razdrli na več mestih progo ifi poškodovali čortanovački tunel, tako da je bil ves promet ustavljen. V srbskem narodnem življenju igra »peškir« (brisača) veliko vlogo. Od rojstva do groba spremlja ta stvar človeka pri vseh veselih in žalostnih prili kah. Pri krstu daruje boter krščencu peškir, na svatbi so svatje okrašeni z njimi, junake, vračujoče se iz boja, okrase de-vojke tudi z njimi in v mrtvaški rakvi pokrijejo zadnjič mrtveca preko obraza. Na stotine peškirov je viselo po Karlovcih in ined raznimi napisi si videl tudi: Živeli Slovenci! Živio dr. Korošec! Napis na slavoloku sem pa prevzel jaz v delo in uspel je prav dobro. Vladalo je praznično razpoloženje po vsem mestu, in celo solnce, ki se je ves čas skrivalo, je radovedno pogledalo izza oblakov. Slednjič so pa le prišli — naši bratje osvoboditelji! Vse so okitili s cvetjem in zastavicami in jih pogostili. Cez dobro uro pa so nadaljevali svojo pot v Subotico. Drugi dan je prispela pešadija, jedro srbske vojske. Zdravje, moč in navdušenje je kipelo iz vsakega poedinca. (Kako žalostne so bile avstrijske marš-kompanije!) Kakor sem kasneje zvedel, je bilo pri vsakem 4. vodu precej slovenskih fantov. Od Slovencev sva bila v Karlovcih dva in tretji v — »pržonu«. Bil je to neki ljubljanski »špicel« avstrijske vrste, ki je služil pred vojno pri državni policiji v Ljubljani. Izdajal se je za Slovenca — dasi slovenski ni znal. Služil je v Srbiji kot detektiv, torej je bil človek brez značaja. Umakniti se je moral seveda s svojo armado vred in obvisel v Karlovcih. Ko mu je pa močno sremsko vino začelo stopati v lase, je postal bojevit in začel hujskati proti Nemcem in pozivati ljudi, da jih napadejo. Lahko bi nastala strašna nesreča, ker so bili Nemci mogoče v stokratni premoči. Prebil je par bridkih uric v ječi in samo jaz vem, kaj se mu je nekoč od strahu pripetilo. (Mogoče kaj sličnega, kakor Kalteneggerju pri aretaciji. Op. stavca.) Naj zahvali Boga, da je odnesel zdravo kožo. Sicer pa še ni izključeno, če no pride tiralica za njim, zakaj vsi tisti, ki imajo stare grehe iz Srbije na vesti, se pojdejo tja pokorit . . . (Konec.) trajne svobode, ni se brigal za izobrazbo. To dejstvo se sedaj bridko maščujč. Nasprotno pa so si n. pr. Čehi že odnekdaj prizadevali, da posplošijo ljudsko izobrazbo. Ako bi jih bili mi pravočasno posnemali, bi ne bila sedaj naša usoda tako negotova, ne bi imeli povoda obupavati. Vihar svetovne vojne je zdrobil želez-je, ki je težilo male narode; razpršili so se črni oblaki in tudi nam je zasijalo solnce zlate svobode. Premalo izobraženo, da bi razumelo svobodo, da bi jo znalo ceniti, se ljudstvo le polagoma zaveda dolžnosti, ki mu jih svoboda nalaga. Le polagoma se tudi zavedamo, da nam preti nova nevarnost, da nas čaka še hud boj, boj za obstanek. Ako nočemo v tem boju podieči, ako hočemo uspešno tekmovati z drugimi narodi, moramo povzdigniti narod na višjo stopnjo kulture. Kdo bi se ne veselil dejstva, da se končno vsaj voditelji naroda zavedajo, kolikega pomena je izobrazba za obstoj in prospeh naroda, zlasti še tako majhnega kakor smo mi. Z našo ljudsko šolo ni bil doslej nihče zadovoljen: kritiziral je meščan, zabavljal delavec, preklinjal kmet. Bila je bolno hirajoče dete. Poklicani in nepoklicani zdravniki so svetovali razna zdravila. Zlasti pridno so se pa oglašali zakotni rnazači ter vsiljevali svoja mazila. Šolniki smo se jim posmehovati, Saj smo vedeli, da more dete rešiti le težka operacija. Kaclikaina reforma ljudske šoie pa je bila zaradi prejšnjih poiitiških razmer neizvedljiva. Vihar svetovne vojne je porušil tudi ljudsko šolo. Na njenih razvalinah bo vstala narodna šoia. bojim se pa, da odločilni krogi zabredejo v stari greh. Sklicali bodo nekaj več ali manj izvedenih mož, enketa bo sedla za zeleno mizo ter pri skrbno zaprtih du7 rih in oknih ustvarjala narodno šolo, v kateri ne bo nihče mogel dvomiti, da ji je tekla zibel na zeleni mizi. Ob preosnovi ljudskega šolstva so in-leresirani zlasti starši, zato bi morali pravzaprav oni odločevati, kakšna bodi naša narodna šoia. Naše ljudstvo pa je za to Se premalo izobraženo. Gorje našemu narodu, gorje naši državi, ako bi vlada ijudstvu dovolila besedo ob preosnovi ljudske šole! Narodna šola se bo takorekoč zgradila na razvalinah dosedanje ljudske šole. Zato je najprej vestno presoditi gradivo, ki naj se porabi pri ltovi zgradbi. Odločilno besedo o tem imamo šolniki. Vlada pa bo morala uvaževati tudi upravičene žcije in nasvete vseh drugih činiteljev, ki so interesovani pri preosnovi ljudskega šolstva. Da se zbudi v narodu zanimanje za šolstvo, je nujno želeti, da bi o šolskih vprašanjih razpravljali tudi v poiitiških listih. To velja tudi za meščansko šolo, oziroma za enotno spodnjo srednjo šolo. * Narodna šola nudi učencem neko mero splošne izobrazbe, ne da bi se ozirala na bodoči poklic svojih učencev. Za strokovno izobrazbo skrbe razne strokovne sole, kakor kmetiške, obrtne, trgovske i. t. d. Kot nekake strokovne šole moramo dandanes smatrati tudi vseučilišča, tehnike itd. Učenci z narodnošolsko izobrazbo bi na teh zavodih ne mogli prisostvovati predavanjem. Pripravljati učenca, da bo »zrel« za obisk visokih šol, to je namen srednjih šol. So pa tudi strokovne šole, ki sicer ne zahtevajo od učencev toliko splošne izobrazbe, kolikor je nudi srednja šola svojim absolventom, a se tudi ne morejo zadovoljiti z narodnošolsko izobrazbo in zahtevajo zato od svojih učencev, da so vsaj nekaj let obiskovali kako srednjo šolo. Pa tudi taki sloji, ki bi sicer za silo mogli izhajati z narodnošolsko izobrazbo, streme vedno bolj po večji izobrazbi. Zlasti prebivalstvo mest in industrijskih kra-iev se noče več zadovoljevati z narodnošolsko izobrazbo. Pa tuui po kmetih je vedno več in več kmetovalcev, obrtnikov, trgovcev, ki bi radi, da bi njihovi otroci »izdelali« vsaj par razredov srednje šole. Nadalje se tudi od nižjih državnih in zasebnih uradnikov zahteva, da so dovršili nekaj razredov srednje šole. Zato so pa nižji razredi srednjih šol, zlasti gimnazij, prenapolnjeni, in to posebno z učenci, ki niso vstopili z namenom, da bi kdaj zavod dovršili. Navzlic temu pa ima srednja šola vedno pred očrni svoj namen, pripravljati "čenče za visoke šole. Na ostale učence se ne ozira in jih smatra kot balast, česar J' pač nihče ne more zameriti. Upošteva- i Joč dejanjske razmere, je uvedla srednja ; šola dvostopnjost nekaterih predmetov, tako da dobi učenec, ki je dovršil četrti razred srednje šole, kolikortoliko zaokroženo znanje. To je pa tudi vse, kar stori srednja šola za one, ki prostovoljno ali prisiljeni izstopajo, ne da bi bili dovršili četrti razred. Da bi razbremenila srednje šole in jim odtegnila ves materijal, ki ne sodi v te zavode, je biia šolska uprava ustanovila meščansko šolo. Meščanska šola ima nalogo nuditi mladini višjo izobrazbo, nego jo daje narodna šola; obenem pripravlja učence za prestop v učiteljišča, trgovske akademije, višje obrtne šole, kadetnice itd. Namenjena je v prvi vrsti našemu srednjemu stanu, zato se v prvih treh razredih poučujejo vsi predmeti z ozirom na njih uporabnost v obrti, v kmetijstvu in v praktičnem življenju sploh. V jezikovnem pouku se učenci seznanjajo z osnovnimi pojmi narodnega gospodarstva, v zgodovini se pa temeljito obravnava ustavoznanstvo. Neprecenljive vrednosti je tudi, da se poučuje na meščanskih šoiaii knjigovodstvo. (Tako n. pr. deluje že mnogo nekdanjih učencev krške meščanske šole na raznih denarnih zavodih, kjer so jako dobro plačani.) Na potrebe kmetijstva se ozira zlasti pouk v prirodopisju in kemiji. Na meščanskih Šolali pa, ki imajo kmetijski značaj, je v tretjem razredu odmerjenih nekaj ur na teden za pouk v kmetijstvu. Razume se samo ob sebi, da ta pouk ni le teoretičen; tako n. pr. morajo učenci krške meščanske šole delati tudi v drevesnici, uče se cepiti sadno drevje in trte. Za bodoče gospodarje in obrtnike je velike važnosti geometrijsko risanje. Zt v drugem razredu rišejo učenci preproste načrte parcel, ki so jih izmeriii sami, v tretjem razredu pa najrazličnejše predmete iz stavbarstva in strojarstva pa tudi enostavne načrte poslopij. V četrtem razredu meščanske šole v Krškem se poučuje po učnem načrtu za četrti razred realk. Da se absolventom meščanske šole olajša prestop v peto realko, so v četrtem razredu meščanske šoie uvedene knjige, ki jih uporabljajo v če-tertem razredu realk. Ni mi treba poudarjati, da se poučuje tudi irancosčina; pač pa bi omenil, da je za ucence četrtega razreda stenografija obiigaten predmet. Kdor je piebral te vrstice, ne more odobravati, da pošiljajo starši otroke, ki se mislijo posvetiti kmetijstvu, obrti, trgovini, ali -pa si žele postati nižji uradniki, nekaj iet v kako srednjo šolo, namesto da bi jih dali v meščansko šolo. Nekaj let sem morejo pouku na meščanskih šoiah prisostvovati tudi učenke. Dejstvo, da je na meščanski šoli v Krškem v tekočem šolskem letu vpisanih 76 hospitaiitinj, priča, da stremi tudi naše ženstvo po višji izobrazbi. Mnogo učenk, ki so dovršile meščansko šolo, vstopa v poštno službo, v trgovino, v razne pisar-nice, k železnici ali pa na učiteljišča. ' Marsikdo je mnenja, da dosežejo osemrazredne narodne šole toliko kakor meščanske šole. Kako napačno je to mnenje, se prepričamo, ako primerjamo učni načrt osemrazrednih narodnih šol z učnim načrtom meščanskih šol. Učenci, ki so dovršili tretji razred meščanske šole, morejo deiati izpit za vstop na trgovsko akademijo, absolventov osemrazrednih narodnih šol pa niti na dvorazredne trgovske šole ne sprejemajo. Ob tej priliki bodi omenjeno, da prinaša »Učiteljski Tovariš« baš sedaj vzoren učni načrt štirirazrednih meščanskih šol, ki ga sestavljajo učitelji meščanske šole v Krškem. Želeti bi bilo, da se vsa javnost zanima za to delo. * Kdo se ne spominja časov, ko so nam Nemci porogljivo očitali: »Vseučilišče hočete imeti v Ljubljani, kjer nimate niti ene javne meščanske šole!« Omalovaževali, da, sovražili smo doslej meščansko šolo, pa saj je nismo poznali! Nasprotno pa so jo drugi narodi jako cenili. Tako je bilo na Češkem že pred vojno skoraj 540 meščanskih šol. Ako hoče naša vlada res povzdigniti izobrazbo naroda, zlasti srednjega stanu, mora takoj začeti z ustanavljanjem meščanskih šol. V vsakem okraju bi morala biti vsaj ena meščanska šola. ____________I. Magerl. O načrtih za štirirazredno meščansko šolo kot tip narodne višje šole (spodnje srednje šole). Slovenci se nismo nikoli veliko zanimali za meščanske šole. Kaj je bilo temu povod, o tem se nečemo prerekati. To ne-zanimanje, da ne rečem ignoriranje, je eden glavnih vzrokov, da naš narod ni na taki stopnji izobrazbe in pripravljenosti za vsestransko udejstvovatije v življenju kakor n. pr. bratski narod češki, ki je imel že pred vojno ogromno število meščanskih šol. Prav skrajni čas je, da merodajni krogi odpomorejo temu nedostatku. in ker smo toliko zamudili, se postavimo takoj izpočetka na edino pravo stailšče. Zahte-vajmo vsepovsod, kjer so količkaj razmere ugodne, š t i r i r a z r e d n o m e š č a n-sko šolo! laka šola nam bodi vzor enotne spodnje srednje šole, ki imej v prvi vrsti nalogo dati narodu trdno podlago z a ž i v 1 j e n j e. Štirirazredna meščanska šola pa bodi zasnovana tako, da prestopi učenec z nje tudi lahko na višjo realko ali pa na gimnazijo takega tipa, ki ima klasične jezike v višjih razredih. Da pa bo sploh mogoče pričeti z udejstvovanjem te najpotrebnejše narodne kulturne naprave, moramo merodajne činitelje zainteresirati zanjo. To storimo v pričetku najbolje s tem, da pokažemo, kakšno si mislimo tako meščansko šolo. Ustroj vsake šole je najbolj razviden iz njenega učnega načrta. Za narodov napredek bi se morala zanimati vsa inteligenca in ne samo nekateri »pozvanci«. Za to je umestno in potrebno, da najširši izobraženi sloji prouče načrt 4 razredne meščanske šole ali pa se vsaj z njim seznanijo v toliko, da bo vsakdo lahko delal za skorajšnjo ustvaritev takih šol. Štirirazredna meščanska šola v Krškem je bila doslej edina te vrste. Treba je, da nje učni načrt prilagodimo novim zahtevani, pa bomo imeli podlago za na-dalnje delo. Dogovorili smo se tovariši, da objavimo predelani načrt z namenom, da ga prouči učiteljstvo in javnost, da se otvori o njem razgovor, ki načrt izpopolni in ga popolnega poda onim činiteljem, ki imajo nujno nalogo širom naše lepe domovine v najkrajšem času poklicati v življ-nje veliko število štirirazrednih meščanskih šol. Načrti za posamezne predmete bodo priobčeni v neprisiljenem redu, kakor jih kdo izmed sestavijalcev izgotovi. __D. H. UČNI NAČRT ZA PROSTOROČNO RISANJE, GEOMETRIJO IN GEOMETRIJSKO RISANJE IN LEPOPIS. Sestavil D r a g o t i n H u m e k. Učni načrt za pouk v prostoročnem risanju. Učni smoter. Urjenje v pojmovanju in preprostem, a določnem upodabljanju predmetov učenčevega obližja po obliki in barvi. Gojitev čuta za lepoto. Vaja v risanju po spominu. Prvi razred. (Tri tedenske ure) Upodabljanje ploskovno učinkujočih predmetov in preprostih oblik iz rastlinstva in živalstva v ležali, ki jih je lahko narisati. Upoštevanje lokalne barve. Spoznavanje, mešanje in pogoditev barve. Uporaba rišanih oblik za preproste ploskovne vrštitve, oglne okraske, ploskovne vzorce in polnila. Skiciranje v konturah. Vaja v stilizaciji preprostih celorob-nih listov. Drugi razred, (Tri tedenske ure.) Risanje uporabnih predmetov z upoštevanjem perspektivnih pojavov. Preprosta ločitev svetlobe in sence v risbi. Upodabljanje oblik iz rastlinstva in živalstva z višjimi zahtevami. Vaja v mešanju in po-goditvi barve. Uporaba risanih oblik za ploskovne okraske z višjimi zahtevami. Skiciranje v konturah z označbo svetlobe in sence. Stilizacija listov z nazobčanim robom in preprostih cvetov. T r e t j i r a z r e d. Či ri tedenske ure.) Risanje uporabnih predmetov posamezno in v skupinah s popolnim upoštevanjem svetlobe, sence in perspektive. Upodabljanje in popolnejša izvršitev težjih prirodnih oblik. Opazovanje barvnih izprememb v menjajoči se svetlobi. Snovanje in prilič-na uporaba za krasitev predmetov z upoštevanjem svetlobe in sence. Stilizacija sestavljenih listov in cvetov. Četrti razred. (Tri tedenske ure.) Vsestransko razširjenje snovi za risanje iz prirode in popolna izvedba posameznih del. Upoštevanje umetnih oblik iz obrti, posebno raznih posod. Figuralne vaje za boljše učence po dobrih predlogah in odlitkih. Stilizacija listov, cvetov in plodov ter njih uporaba za snovanje okraskov. Skiciranje težjih umetnih in prirodnih predmetov z upoštevanjem preprostih pokrajinskih motivov. Prilično modeliranje z glino, upoštevajoč snov, ki je namenjena za risanje. V v s e h razredih. Vaje v risanju po spominu z upošteva- j njem prej risanih, neposredno prej opazovanih ali kdaj prej ogledanih oblik. Spoznavanje najvažnejših slogov s pomočjo vzorhih zgledov iz umetnostne obrti, slikarstva, kiparstva in stavbarstva. Vaje v ornamentalni pisavi in nje uporabi za popisovanje risb s posebnim ozirom na lično razporedbo na risbi. Upoštevanje narodne krasilne umetnosti. Navajanje k rakotvornemu delu ob vsaki primerni priliki. Upoštevati je izrezovanje iz barvastega papirja, patroniranje, izrezovanje preprostih štampilij iz plute, linoleja ali lesa, gnetenje iz gline, modeliranje iz lepenke itd. Ob priliki vaje v narisovanju dogodkov, ki so jih učenci slišali, čitali, videli ali sami doživeli. Vzgajanje individualnosti. Načrt za pouk v geometriji in geometrijskem risanju. Učni smoter. Izurjenost v spoznavanju, merjenju, preračunavanju in načrtovanju geometrijskih tvorov. Razumevanje v to potrebnih geometrijskih izrekov. Izurjenost v risanju z ravnilom in šestilom. Razumevanje uporabe geometrije in geometrijskega risanja za preproste potrebe vsakdanjega življenja. Prvi razred. (Tri tedenske ure.) Prostorski tvori in prostorske veličine. Točka, prema črta, kot, krožnica. Ravni liki, njih iastnosti in skiadnost s posebnim ozirom na trikotnik. Somernost. Krog in koti v krogu. Pravilni mnogokotniki. Načrtovalne naloge z ozirom na obravnavano geometrijsko snov. Risanje ploskovno učinkujočih predmetov iz vsakdanjega življenja. Uporaba ravnih likov za vrštitve, okvirje, ploskovne vzorce, zvezde in rozete z uporabo barve. Drugi razred. (Tri tedenske ure.) Podobnost likov, njih enakost, izpre-minjanje in delitev. Merjenje in preračunavanje ploščine in obsega ravnih kotov s posebnim ozirom na vsakdanje življenje. Pythagorov izrek. Llipsa in druge važne krive črte s posebnim ozirom na njih uporabo pri risanju. Načrtovalne naloge z ozirom na obravnavano snov, posebno delitev daljic, ornaljeno merilo, povečevanje in pomanjševanje. Najvažnejše iz risanja posestnih načrtov. Vaja v čitanju specialnih zemljevidov. Razumevanje mape in zemljiške knjige. Načrt šole, šol. dvorišča, šol. vrta in najbližje šol. okolice na podlagi lastnega merjenja učencev. Risanje težjih geometrijskih okraskov z uporabo barve. Tretji razred. (Tri tedenske ure.) Telesni ogel. Oglata in okrogla telesa in njih lastnosti. Merjenje in računanje te-lse z ozirom na njih prostornino in površino s posebnim upoštevanjem vsakdanjega življenja. Najprvotnejši pojmi pravokotne in poševne projekcije in načrtavanje glavnih geometrijskih teles in njih mrež. Risanje enostavnih predmetov iz stavbarstva in strojstva, upoštevajoč dobre predloge, modele in uporabne predmete. Označba prerezov in snovi z barvo. Vaja v razumevanju enostavnih stavbnih načrtov s posebnim ozirom na potrebe manjšega posestnika na kmetih. Četrti razred. (Tri tedenske ure.) Nazorno risanje enostavnih teles v dveh projekcijah in v navadnih ležah z ozirom na prvo in drugo projekcijsko ravnino. Geometrijska utemeljitev pojmov, tlo-črt in načrt za točke, črte, like in telesa. Določitev resnične dolžine in naklonskega kota daljic in resnične oblike likov, ki leže v projicirujočih ravninah. Risanje teles v zavrtenih ležali, njih stranskih ogledov in njih poševne projekcije. Prerezi teles s projicirujočimi ravninami. Mreže oglatih teles. Načrti senc takih teles, upoštevajoč vzporedne svetlobne trakove. Geometrijska mesta. Elipsa, parabola in hiperbola z ozirom na lastnosti njih žarišč. Dotikalni-ce v točkah teh črt in iz točk zunaj njih. V vseh razredih. Pojasnitev temeljnih pojmov bodi nazorna. Za ponazoritev naj posebno v nižjih razredih služi učenčevo obližje in predmeti vsakdanjega življenja. Učenci naj spoznavajo delo obrtnikov in njih orodje z obiski delavnic, stavbišč, tvornic itd. pod vodstvom učiteljev. Pri risanju okraskov je upoštevati tudi narodno umetnast. Načrt za pouk v lepopisju. U č n i s m o t e r. Pridobitev razločne, čedne in gladke, pisave v latinici in cirilici. Prvi razred. (Dve tedenski uri.) Ponovitev latinskih pismetik in številk. Vaja v pisanju cirilice. Vzorni spisni sestavki v obeh pisavah. Naredba celokupne deielne vlade za Slovenijo o začasni ureditvi službenih prejemkov in pokojnin učiteljev in učiteljic na javnih ljudskih in meščanskih šolah, zavodih za gluhonemce in za slepce ter na otroških vrtcih, nadalje o začasni ureditvi preskrb-nin učiteljskih vdov in sirot na ozemlju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. I. Službeniprejemkiaktivnega učiteljstvana ljudskih in meščanskih šolah. §1. Dokler se plače učiteljev na javnih ljudskih in meščanskih šolah ne urede dokončno in po zakonu, se bodo plačevali službeni prejemki iz državnih sredstev, kakor je razvidno iz nastopne razpredelnice: Činovni razred jj Stopnja | Plača Aktivitetna doklada v krajih Službovanje v posameznih stopnjah z več nego 80.000 prebivalci z manj nego 80.000 prebivalci z manj nego 40.000 prebivalci v kronah a) Za Ijudskošolske učitelje: Začasno nameščeni učitelji pred usposobljenostno preizkušnjo: 1600 kron. V. 1 1800 576 504 432 3 leta V. 2 2000 576 504 432 3 leta 'IV. 1 2200 768 672 576 3 leta IV. 2 2400 768 672 576 3 leta IV. 3 2600 768 672 576 3 leta III. 1 3000 960 ' 840 720 3 leta 111. 2 3200 960 840 720 3 leta III. 3 3400 960 840 720 3 leta II. 1 4000 1104 966 828 4 leta II. 2 4400 1104 966 828 4 leta II. 3 4800 1104 966 828 3 leta b) Za meščanske učitelje: IV. 1 2200 768 672 576 3 leta IV. 2 2400 768 672 576 3 leta IV. 3 2600 768 672 576 3 leta III. 1 3000 960 840 720 3 leta 111. 2 3200 960 840 720 3 leta 3 leta III. 3 3400 960 840 720 II. 1 4000 1104 966 828 4 leta II. 2 4400 1104 966 828 4 leta 11. 3 4800 1104 966 828 3 leta I. 1 5400 1288 1127 966 2 leti I. 2 6000 1288 1127 966 2 leti I. 3 6400 1288 1127 966 2 leti Učitelj napreduje v višje činovne razrede in višje plačilne stopnje, če ni prekinil službe in če je služboval z zadovoljivim uspehom. Ako se ljudskošolski učitelj imenuje stalno za meščanskega učitelja, se uvrsti v tisti činovni razred in v tisto plačilno stopnjo, ki bi mu šla, če bi bil ves čas nastavljen na meščanski šoli. Ljudskošolski učitelji, ki začasno poučujejo na meščanskih šolah, prejemajo, če so usposobljeni za meščanske šole, nagrado letnih 600 K, če so pa usposobljeni samo za ljudske šole, nagrado letnih 360 K. Ljudskošolskim in meščanskim učiteljem se všteje tudi doba, ki so jo prebili v službi na slovenskih zasebnih ljudskih ali meščanskih šolan s pravico javnosti in na vseh šclah družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ali družbe istega imena za Istro. §2. Ravnatelji meščanskih -in voditelji ljudskih šol prejemajo opravilne doklade, lil sicer za enorazrednice, dvorazrednice in trirazrednice letnih 300 K, za vsako vzporednico, oziroma za vsak naslednji razred, po 50 K na leto. Učitelji, ki začasno namestujejo ravnatelje meščanskih in voditelje ljudskih šol v vodstvu, prejemajo vodstveno nagrado v izmeri opravilne doklade za dotično solo. §3. Začasno nameščeni učitelji se pomaknejo s prvim dnem meseca, ki pride za tistim, v katerem so prebili usposobljeno-stno preizkušnjo, začasno v V. činovni iazred, ako službujejo na ljudskih šolah, a začasno v IV. činovni razred, ako so usposobljeni za meščanske šole in službujejo na meščanskih šolah. Za stalne učitelje pa se imenujejo šele potem, ko se jim podeli stalno učno mesto. V drugo plačilno stopnjo V., oziroma IV. činovnega razreda pa napredujejo ne glede na to, ali so nastavljeni začasno ali scalno. Ako se začasni učitelj ne poganja za stalno učno mesto, tako da ga ne zadobi v času petih let, odkar je prebil usposob-ljenostno preizkušnjo, mu mora višjf šolski svet ne glede na zakonite predpise o za- sedanju učnih mest odkazati stalno učno mesto. Ako začasni učitelj zakrivi ali prov-zroči, da tri mesece ali še daljši čas ni zaposlen v šolski službi, se mu ustavi plača in ta doba, med katero ni bil zaposlen, mu ne šteje niti za napredovanje v činovne razrede in višje plačilne stopnje, niti za odmero pokojnine. §4. Namestrh učitelji, ki še nimajo usno-sobljenostne preizkušnje, prejemajo za čas, ko namestujejo obolelega ali odsotnega učitelja, nagrado letnih 1600 K, ki se izplačuje za čas namestovanja v mesečnih obrokih, in sicer nazaj. Vsi namestni učitelji imajo pravico do dejanskih potovalnih stroškov, in sicer za pot na službeno mesto, kamor so pozvani, in za pot, kadar odidejo odtod. Povračilo nakaže potem, ko pregleda in odobri potovalni račun, višji šolski svet v Ljubljani. II. Službeni prejemki vero- učiteljev. §5. Kateheti na ljudskih in meščanskih šolah, ki so nastavljeni na stalnih mestih, prejemajo plače meščanskih učiteljev brez ozira na to, ali so nastavljeni na ljudskih ali meščanskih šolah. §6. Stalna mesta kateheiov sistetnizuje višji šolski svet v Ljubljani potem, ko je zaslišal o tem škofijski ordinariat (konzi-storij), v čigar cerkveno območje spada šolski kraj. Obenem se tudi določi, na katerih ljudskih in meščanskih šolah mora kate-het poučevati razen na oni, na kateri je nastavljen. § 7. Katelietom se pri uvrstitvi v činovne razrede in v plačilne stopnje všteje službovanje v dušnem pastirstvu, ako so obenem učili veronauk na ljudskih in meščanskih šolah, in sicer tako, da se računajo tri leta dušnega pastirstva za dve leti učiteljstva. §8. Za katehete s stalno plačo se določa učna obveznost 20 ur, pri čemer šteje cerkveni govor ori šolski službi božji za dve uri. §9. Dušni pastirji, ki obenem uče veronauk, dobivajo v krajih, ki štejejo nad 80.000 prebivalcev, nagrado letnih 90 K za tedensko uro; v krajih, ki štejejo manj nego 80.000, pa več nego 40.000 prebivalcev, nagrado letnih 80 K za tedensko uro; v krajih, ki štejejo manj nego 40.000 prebivalcev, nagrado letnih 70 K za tedensko uro. V enaki meri se določajo nagrade za nadštevilne ure stalnih katehetov. § 10. Dušnim pastirjem, ki uče veronauk izvun svojega stanovališča, gre potnina za tja in nazaj, in sicer 60 vinarjev za kilometer. Ako morajo zaradi takega poučevanja obedovati izvun svojega stanovališča, jim gre odškodnina letnih 160 K. § 11. V § 8. in 9. navedene nagrade, pot-nine in odškodnine se izplačujejo naravnost dotičnim dušnim pastirjem, in ne župnijskim (kuracijskim) uradom, in sicer v poluletnih obiskih za nazaj. Zahtevki naj se uveljavljajo po šolskem vodstvu pri deželnem knjigovodstvu v Ljubljani najkesneje do dne 15. januarja, oziroma do dne 15. julija vsakega leta. Ti prejemki pa dospejo v plačilo dne 1. februarja, oziroma dne 1. avgusta vsakega leta. III. Službeni prejemki za učitelje na zavodih za gluhonemce ali za slepce. § 12. Za učitelje na zavodih za gluhonemce ali za slepce se določajo plače učiteljev na meščanskih šolah, ako se vzdržujejo zavodi popolnoma ali pretežno iz državnih sredstev ali pa od zakladov in ustanov, ki so v državni upravi. Ako dohodki zakladov in ustanov ne zadostujejo za pokritje osebnih prejemkov učiteljstva, se nedosta-tek plačuje iz državnih sredstev. Vodja zavoda ima naslov »ravnatelj«. IV. Službeni prejemki otroških vrtnaric in učiteljic za ženska ročna dela. § 13. Učiteljice za ženska ročna dela na javnih ljudskih in meščanskih šolah in otroške vrtnarice na državnih otroških vrtcih, ki niso v zvezi z državnimi učiteljišči, služijo deset let provizorno in prejemajo za službeno dobo do petih let nagrado letnih 1200 K, za dobo od šestih let do desetih let nagrado letnih 1400 K. Potem postanejo stalne, se pomaknejo v V. plačilni razred (glej § 1.) in napredujejo po nastopni razpredelnici: Aktivitetna doklada v krajih Službovanje v posameznih stopnjah Stopnja Plača z več nego 80.000 prebivalci z manj nego 80.000 prebivalci z manj nego 40.000 prebivalci v kronah V. razred 1600 576 504 432 4 leta V. razred 1800 576 504 432 4 leta V. razred 2000 576 504 432 4 leta IV. razred 2200 768 672 576 4 leta IV. razred 2400 768 672 576 3 leta IV. razred 2600 768 672 576 3 leta IV. razred 2800 768 672 576 3 leta Voditeljice otroških vrtcev prejemajo opravilno doklado letnih 150 K. Te določbe veljajo tudi za otroške vrtnarice in voditeljice občinskih otroških vrtcev, ako je državna naučna uprava na prošnjo občine prevzela plačevanje službenih prejemkov. Pri uvrščanju otroških vrtnaric v činovne razrede in plačilne stopnje se všteva doba, v kateri so služile na prejšnjih deželnih, občinskih ali na otroških vrtcih družbe sv. Cirila in Metoda. Okrajni šolski svet določa, na katerih šolah morajo učiteljice za ženska ročna dela opravljati ta pouk razen na oni šoli, na kateri so nastavljene. Višji šolski svet v Ljubljani pa določa v vsakem primeru posebe ali pa normativno potnino za potovalne učiteljice ročnih del. V. U p o k o j i t e v učnega o s o b j a. Pokojnine. § 14. Učitelj se upokoji, ako se je preveč postaral, ali ako zaradi težkih telesnih ali duševnih hib ali drugih ozira vrednih razmer ni več sposoben opravljati svojih dolžnosti. Upokojitev se iz-reče ali na prošnjo ali pa uradoma. Učiteljem, ki so dovršili 37. leto službene dobe in 35. leto po usposobljenostni preizkušnji, ni treba dokazovati nesposobnosti za šolsko službo, ako prosijo za upokojitev. § 15. Kdor se prostovoljno odpove službi ali jo samolastno popusti, izgubi pravico do pokojnine. § 16. Pokojnina se računa po letni plači in po službeni dobi upokojenčevi. § 17. Vštevna je tista letna plača, ki jo je užival učitelj neposredno, preden je bil upokojen. Opravilne doklade ravnateljev, nad-učiteljev, šolskih voditeljev in voditeljic otroških vrtcev se prištevajo plači. Tudi del aktivitetne doklade se prišteva, kadar se odmerja pokojnina, in sicer: za I. plačilni razred znesek . . . 560'K; za II. plačilni razred znesek . . . 480K; za III. plačilni razred znesek . . . 400 K; za IV. plačilni razred znesek . . . 320 K; za V. plačilni razred znesek . . . 240 K. § 18. Všteva se tisti službeni čas, ki ga je kdo po usposobljenostni preizkušnji prebil v šolski službi. Doba pred usposobljenost-no preizkušnjo se pa vračuna z dvema letoma. Ako je učitelj prekinil službeno dobo, ne da bi bil sam zakrivil ali provzročil prekinitev, se všteje tudi prejšnja službena doba.- § 19. Tistim učiteljem na ljudskih in meščanskih šolah, ki ob času. ko se upokoje, še niso doslužili vštevne službene dobe desetih let, gre le odpravnina, katera se odmeri za službeno dobo do petih let z enojnim, za službeno dobo čez pet let pa z dvojnim zneskom vštevnih službenih prejemkov. To pa ne velja, če se učitelj prostovoljno odpove službi ali če se disciplinarnim potom odpusti iz nje. § 20. Pokojnina znaša po desetih brez prekinitve dovršenih službenih letih 40 odstotkov, za vsako nadaljnje leto pa 2-4 odstotka zadnjih vštevnih službenih prejemkov. Doba nad šest mesecev se šteje za polno leto. Z učitelji, ki postanejo nesposobni zaradi bolezni ali telesne poškodbe, katere niso nalašč provzročili sami, se postopa, če so doslužili vsaj pet let, tako, kakor bi bili dovršili že deset službenih let. §21. Upokojuje se učiteljstvo ali trajno ali začasno. Učitelj, ki je začasno upokojen, mora po ukazu višjega šolskega sveta v Ljubljani zopet nastopiti šolsko službo, ako ni več tistega vzroka, zaradi katerega je bil upokojen, sicer izgubi pokojnino. Tudi trajno upokojeni učitelj izgubi pokojnino, ako se iznova nastavi s stalno plačo v kaki stroki državne službe. § 22. Učiteljem javnih ljudskih in meščanskih šol, ki so bili upokojeni do dne 31. decembra 1918., so pokojnine zvišane na zneske, ki jih kaže nastopna razpredelnica: Pokojnina v kronah za učitelje: Službena'doba Za ljudsko-šolske učitelje Za meščanske učitelje 10 do 15 let 1500 1800 16 do 20 let 2000 2300 21 let 2200 2400 22 let 2300 2600 23 let 2400 2800 24 let 2500 3000 25 let 2600 3200 26- let 2800 3400 27 let 3000 3600 28 let 3200 3800 29 let 3400 4000 30 let 3600 4300 31 let 3900 4600 32 let 4200 4900 33 let 4500 5200 34 let 4800 5500 35 ali več let 5100 5800 VI. Preskrbnine za vdove in sirote učiteljev. § 23. Vdove in sirote učiteljev imajo ni a vico do preskrbninc samo, če bi umrli soprog, oziroma oče, sam imel pravico do pokojnine. Zakonski otroci umrlih učiteljic, katerih ne morejo očetje vzdrževati, imajo enako pravico do preskrbnin. § 24. Vdova učitelja, ki ob smrti še ni izpolnil desetega vštevnega službenega teta, dobi kakor odpravnino polovico zadnje vštevne letne plače, katero je dobival umrli soprog. § 25. Ako je umrli soprog že izpolnil deseto vštevno službeno leto, gre vdovi vdov-nina, in sicer: a) vdovi ljudskošolskega učitelja, ki je služil 10 do 15 let, v znesku 1.1000 K: ki je služil 16 do 25 let, v znesku 1.1200 K; ki je služil 26 in več let, v znesku 1. 1400 K; - b) vdovi učitelja na meščanski šoli, ki je služil 10 do 20 let, v znesku 1. 1200 K; ki je služil 21 do 30 let, v znesku 1.1400 K; ki je služil 31 in več let, v znesku 1.1H00 K. § 26. Ce je bil zakon sklenjen že v pokoju ali če je bil ločen pred soprogovo smrtjo po krivdi soprogini, vdova nima pravicc do vdovnine. § 27. Ako se vdova zopet omoži, si sme pokojnino pridržati za zopetni vdovski stan, ali pa vzeti dveletni znesek vdovnine kot odpravnino. § 28. Za zakonske otroke ali za otroke, po-zakonjene s kesneje sklenjenim zakonom, gre učiteljevi vdovi, ako ima ona sama pravico do vdovnine, ne glede na število otrok, vzgojevalnina; ta znaša za vsakega otroka, ki je v njeni preskrbi, peti del vdovnine. Normalne preskrbnine vdove in otrok v pokoju umrlega učitelja ne smejo skupaj presezati normalne pokojnine umrlega učitelja, a tudi ne znašati manj nego letnih 1 800 K. § 29. Vzgojevalnina se ustavi, ko otrok dovrši 20. leto, po tem času pa le v posebnega ozira vrednih primerili. § 30. Ako učitelj ne zapusti vdove ali če ta nima pravice do pokojnine (§ 26.), gre vsem njegovim nepreskrbljenim otrokom, Ki še niso dovršili 20. leta v primeru S 24. ravno tolika odpravnina. V primeru § 25. pa jim gre sirotinska (konkretalna) pre-skrbnina v skupnem znesku polovice one vdovnine, ki jo je prejemala njih mati ali mačeha, oziroma ki bi ji pristojala po 8 25. Ako pa bi vsota normalnih vzgojeval-nin, ki bi šla materi po § 28., presezala znesek sirotinske (konkretalne) preskrb-uine, je nakazati presežek kot doklado k sirotinski (konkretalni) preskrbnini po glavah. Kadar kak otrok izgubi pravico do prejemanja, odpade znesek nanj pripadajoče vzgojevalnine, dokler oni večji znesek ne izgine popolnoma ter ne ostane samo sirotinska (konkretalna) preskrbnina v popolnem znesku. Ako sta bila oče in mati učitelja, gre otrokom konkretalna preskrbnina po tistem roditelju, ki je dobival večjo v pokojnino vštevno plačo. Sirotinska (konkretalna) preskrbnina neha šele z dnem, ko ni več nobenega nepreskrbljenega otroka pod dovršenim 20. letom. § 31. Ako se učiteljeva vdova zopet omožl, dobe otroci umrlega učitelja namesto vz-gojevalnin konkretalno preskrbnino. Ako si pa učiteljeva vdova za primer, da bi iz novega zakona zopet ovdovela, pridrži pravico do svoje vdovnine, se razteza ta pridržek tudi na vzgojevalnine, tako da v tem primeru takoj preneha konkretalna preskrbnina. § 32. Vdova in otroci v dejanski službi umrlega učitelja kakor tudi otroci take učiteljice imajo pravico, še četrt leta porabljati naturalno stanovanje. § 33. Užitki zemljišča, ki po kakem volilu ali "po volji šolske ali krajevne občine ali iz drugega pravnega naslova služi za prl-boljšek učiteljskega mesta, gredo dedičem v dejanski službi umrlega učitelja samo, če je umrl med dnem 1. junija in dnem 31. oktobra. Razen tega imajo dediči le pravico do povrnitve tistih stroškov, ki so se izdali za pridobivanje teh užitkov. § 34. Zaostalim svojcem učiteljevim, tudi ako je umrl v pokoju, gre posmrtna četrt v trojnem znesku mesečne pristojbine, ki jo je pokojnik nazadnje prejemal kot akti-vitetne užitke ali kot pokojnino. Posmrtna četrt gre, kadar umre učitelj. vdovi ali pa, ako bi nje ne bilo, zakonskim potomcem pokojnikovim; ako utnre vdova učiteljica, gre posmrtna četrt njenim zakonskim potomcem. Če bi ne bilo vdove ali zakonskih potomcev, se sme izplačati posmrtna četrt tudi drugim osebam, ki dokažejo, da so stregle umrlemu pred njegovo smrtjo ali plačale pogrebne stroške iz svojega. § 35. Država je prevzela plačevanje davkov, službenih taks, pristojbin za podelitev služb in kolkovnine, ki bi se morale pobirati od službenih prejemkov učitelj-stva. Tudi se ne odreja plačevanje pokojninskih prispevkov. To vse velja le toliko časa, dokler so tudi državni uradniki oproščeni teh vplačil. VII. Splošne in izvršilne določbe. §36. Vse določbe te naredbe, v katerih se govori o učiteljih, veljajo tudi za učiteljice, če že ni iz vsebine razvidno, da se morejo nanašati samo na učitelje. §37. la naredba velja pričenši z dnem 1. januarja 1919. Obenem se razveljavljajo vsi zakoni, vse naredbe In vsi razglasi in predpisi, izdani sporazumno z deželnimi odbori, ki so uravnavali službene prejemke in pravne razmere učiteljstva na ljudskih in meščan-skih šolah ter na otroških vrtcih v bivših yojvodinah Štajerski, Koroški in Kranjski in v bivši pokneženi grofiji Goriški in Gra disčanski, kolikor so v protislovju z določil: te naredbe. Naredbo izvede višii šolski svet v Ljubljani. V Ljubljan i, dne 14. febr. 1919. Dr. Brejc s. r., predsednik. Dr. Žerjav s. r., podpredsednik. prelat Kalan s. r. Dr. Ravnihar s. r. Dr. Verstovšek s. r. TONE GASPARI: Čiščenje. Na vsakem polju in od vseh strani hiti duh časa s polno paro, in kar ni zagrizenega v trdo odtujevalno tradicijo ravnokar ubeglega avstriizma, se pridruži tem novim smerem z veselim srcem in delavno roko. Na teh različnih postajah čiščenja pa stoji še velikanska stara stavba, okorna, pa tako nabito polna ljudstva, da je vsak trud, vsaka beseda preslaba mahoma potegniti tudi to maso za seboj v novi čas. Kdo izmed naših fantov in mož ni tičal v avstrijski uniformi in lomil vojaškega služebenega jezika? Kdo izmea teh pa je slekel z avstrijsko uniformo tudi ukoreninjene besede in izraze, zmes raznih jezikov in narečij! To je polje, kjer se še ni zastavilo pluga, kjer ni še novih, svežin brazd, dasi je seme že pripravljeno! Slednja vas je polna »odpuščenih«, ki ne prinašajo s seboj le vojaških odpust-nic, temveč tudi večhibne izraze prejšnjega službenega jezika, ki so tako ukoreninjeni v njihovem pogovoru, da je vsaka druga beseda oblečena v smešno tuje krilo. Vsi ti izrazi prihajajo ob vsaki priliki rned ljudi, tudi med mladino; š.e celo ponosni so na to, da so se »naučili nemško«. V vojaških uradih se sicer pometa, toda le po papirju! Skoro vsi, bodisi moštvo ali častniki pa lomijo še vedno stare bedaste izraze in celo take, za katere jim je slovenski izraz blizu. Ne tajim, težko se je odvaditi temu, ker večkrat ni trenutno slovenske besede na jeziku; pomislimo pa, da se v osebnem in uradnem občevanju ni storilo do-zdaj niti toliko, kolikor zahteva ugled posameznikov, kaj šele čut narodnosti. Nekaj truda je treba, in pouk v vojaščnicah bo povsem drugačen — saj navadno poučujejo moštvo častniki, inteligenti, ki jim je treba le nekoliko pomisliti, da ne prestopijo mej pravega izraza. Prvi pouk pa, ki je najvažnejši, naj moštvu nudi priliko, da se tudi ono v odgovorih izraža ne samo vprašanju pravilno, temveč tudi slovensko. Zakaj če tu ne posežemo takoj s krepko reko v.ues — ker le tako lahko upamo, da se sčasoma odpravi ta spake-drana govorica — potem bo vsak trud za leta zaman. Tako v vojaščnicah! Pa tudi naše vasi so v tem oziru še vojaščnice, oziroma voj. bolnice! Edini zdravnik, ki bi zajezil pot tej reki starih navad, je poleg resnih izobraževalnih društev tudi učiteljstvo. Ni potreba šole in načrtov; v pogovoru samem opozorimo ljudi na hibe, v osebnem občevanju otresimo zdravo drevo s krepkim zdravilnim izrazom gnilega sadu, ki ga 3e rodil prisilni jopič večletne vojne. Znabi-ti enkrat v mesecu pa povabimo fante in može k sestanku in jim tam predočimo vse posledice, ki jih rodi tak kvarjezik. Poudarjajmo posebno, da je v nevarnost? tudi mladina, ki pije take besede kakor goba in ne izpusti, dokler je ne iztisne odločna pest. Tako bi se odpomoglo zlu in sistematično vračalo zdravje našemu jeziku! Nemščina. Strmeč sem čital odredbo višjega šolskega šveta glede pouka nemščine kot neobveznega predmeta:tri ure na teden,spa: dajoče v učiteljevo obveznost. Zaman sem pričakoval v št. 6 ugovora. Danes ga sicer najdem v »SI. N.« št. 33. Ne morem mu ugovarjati. Gledam pa še dotično odredbo od druge strani. To nepotrebno muko nam nalagajo po končanem pouku v obveznih predmetih, kakor se ponuja po kaki obilni pojedini še raznih slaščic kot nameček. Po 5. do 6. izdatnih urah se učitelj ubijaj še z »neobveznim predmetom« in to zastonj. Ali ni to naravnost tlaka? In komu naj tlačanimo že dovolj utrujeni? Morda naši ljubi domovini? Kaj še! Tlačanimo naj našim zakletim sovražnikom, ki so nas v Avstriji po zlodejski zasledovali in nam po največji možnosti grenili že itak trpko življenje. Tlačanimo naj ljudem, ki si še upajo v Jugoslaviji rabiti prijazne priimke: »jugoslovanski hujskači«, »vindiše pakaž« itd., itd. Naše veselje nad regulacijo pač ni smelo ostati nekaljeno. Ko bi gospodje vsaj bili pomislili, da delajo s to »nalogo — bolje »nadlogo« — onemu učiteljstvu, ki bo primorano poučevati nemščino, veliko krivico nasproti onim, ki bodo tega bremena prosti! Kdo se naj poteguje za službo v obmejnih krajih, če ve, da bo tam moral tlačaniti tri mučne, brezplačne ure na teden svojim klevetnikom na tfubo? Ali nimamo učitelji v obmejnih in nemšku-tarskih krajih že dovolj neprijetnosti druge vrste »brezplačno«? Nekaj jih že dobite označenih v našem listu! Dovolite mi čisto preprost primer: Moja žena si je nekoč kupila obleko za že določeno ceno. Želela je majhen dodatek. Dobila ga je, a morala ga je — plačati. Popolnoma umljjvo, kaj ne? Ako že hoče kdo nemščino kot »dodatek« k obveznim predmetom, naj ga plača. Znano mi je, da dobe delavci v tvornici za vsako čezurno delo dvojno plačo, in to je gotovo pravično, ker dotični delavec vkljub utrujenosti žrtvuje še od svojega prepotrebnega počitka. Učitelj pa po končani šoli navadno ne more misliti na počitek, saj ima še mnogo opravil za šolo, o katerih javnost navadno ne ve nič. Naj se ga torej ne muči z nepotrebno tlako! Ako je pa nemščina kot »neobvezni predmet« neizogibno (?) potrebna, naj preskrbe oni, ki to žele, dotičnemu učitelju za vsako tako uro tudi dvojno plačo! Dovolj je, da smo več kot preveč tla-čanili avstrijskemu nenasitnemu tnolohu. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Članstvo Zaveze. Na mnogotera vprašanja prijavljamo število članov Zaveze po stanju z dne I. t. m.: 1. Belokranjsko učiteljsko društvo — 42 (lani 38); 2. Brežiško-sevniško — 60 (lani 50); 3. Celjsko — 85 (lani 89); 4. Goriško — letos nič; zasedeno ozemlje (lani 107); 5. Gornjegrajsko — 29 (lani 25); 6. Kamniško - 37 (lani 23); 7. Kočevsko slovensko — 29 (lani 23); 8. Konjiško — 37 (lani 27); 9. Kozjansko — 30 (lani 28); 10. Kranjsko - 69 (lani 33); II. Laško - 74 (lani 64); 12. Št. Lenardsko — 34 (lani 30); 13. Litijsko — 42 (lani ni prijavilo članov); 14. Ljubljansko — 77 (lani 44); 15. Ljutomersko — 54 (lani 38); 16. Logaško — 9; zasedeno ozemlje (lani 40); 17. Mariborsko — 85 (lani 51); 18. Novomeško — 41 (lani 27); 19. Ormoško — 40 (lani 35); 20. Krško pedagoško — 95 (lani ni prijavilo članov); 21. Postojnsko — letos nič; zasedeno ozemlje (lani 38); 22. Ptujsko — 99 (lani 45); 23. Radovljiško — 47 (lani M7); 24. Savinjsko — 33 (lani 30); 25. Slovenjebistriško — 36 (lani 22); 26. Sežansko — letos nič; zasedeno ozemlje (lani 49); 27. Slovenjegrajsko — 27 (lani 20); 28. Slovensko za Istro — letos nič; zasedeno ozemlje (lani 53); 29. Slovensko za Koroško — 33 (ustanovljeno 8. decembra 1918); 30. Šaleško — 31 (lani 28); 31. Šmarsko-rogaško — 51 (lani 52); 32. Tolminsko — leto£ nič; zasedeno ozemlje (lani 59); 33. Tržaško — letos nič; zasedeno ozemlje (lani 159); 34. Vipavsko — letos nič; zasedeno ozemlje (lani 30); 35. Za Ljubljansko okolico — 40 (lani 11); skupaj 1366 (lani 1385). Kakor vidimo, so letos vsa Zavezina društva — razen celjskega in šmarsko-rogaškega - napredovala, in sicer nekatera prav izdatno. Enako bi gotovo napredovala tudi društva, ki so sedaj v zasedenem ozemlju; a če vzamemo le število lanskih članov (535), dobimo 1901 članov. To število se bo kmalu dvignilo nad 2000, ker nam poročajo posamezna društva, da se novi člani še vedno prijavljajo! — Pri rastke bomo sproti objavljali, da bo vsak naš član vedno vedel, koliko nas je v Zavezi. Lev pogumno in zavedno naprej! Vodstvo Zaveze Nabavni- prispevki. Vodstvo Zaveze je že storilo primerne in potrebne korake za pridobitev nabavnih prispevkov. O uspehu bomo svojedobno obvestili svoje članstvo. Vodstvo Zaveze. Društvo vpokojenega učiteljstva je imelo svojo odborovo sejo dne 13. t. m. ob navzočnosti vseh članov. Predsednik B. Krenner otvori sejo kakor običajno ter veli tajniku, da poroča. Tajnik prečita dospele in odposlane spise, med katerimi je tudi doposlana odobritev Narodne vlade za izpremenjena pravila na izrednem občnem zboru dne 15. oktobra p. 1. — Dalj^. pove, da se je A. D. izplačala pogrebna podpora v znesku 132 K. — Dne 27. decembra se je odposlalo 33 sprejemnic novo pristopivšim članom. Nekemu članu se je dostavil priziv, ker je najbrže pozabil vplačati. — Odpošlje se tudi prošnja na znano hranilnico za podporo. — Blagajnik je poročal, da šteje društvo sedaj 133 pravih članov; med temi jih je 5 v okupiranem ozemlju, ki ne morejo todobno kores-pondirati z društvom, niti mu vpošiljati vsot. Blagajnik predlaga tudi, da se vdovi Wisiakovi. izplača 188 K pogrebne podpore po pokojniku, kar se soglasno sprejme in odobri. V društvo so bili za člane sprejeti: Fr. Bajt, šolski ravnatelj v p., z Goriškega, Sim. Meglic, nadučitelj v p., na Vranskem, Ivana Škrjančeva, učiteljica v pok., iz Štajerske, in Josipa Janežičeva, vdova mestnega učitelja v Ljubljani. — Nasvet blagajnika, da se dajo pravila tiskati v 300 izvodih, se sprejme soglasno. — Trem učiteljem deputatom se dovoli nekaj prispevka za potovalne stroške, ki naj bi pospešili tem hitrejšo sankcijo novi uredbi učiteljskih plač. — Društveni tajnik. Društvene vesti. + Ljubljansko učiteljsko društvo je imelo dne 16. februarja prav dobro obiskan občni zbor. Predsednik Dimnik otvori zborovanje s prijaznim pozdravom na vse prisotne, izražajoč svej veselje nad mnogobrojno udeležbo, ki priča, da se učiteljstvo zaveda v polni meri svoje stanovske organizacije, ki je prišla v naši novi demokraški državi do popolne veljave. Minuli so tisti nesrečni in krivični časi, ki so nas tlačili k tlom in nam zabranjevali vsako svobodno gibanje. Predsednik pozdravlja s posebnim zadovoljstvom navzoče mlajše učiteljstvo, ki nam zbuja veselo na-do, da se nam ni bati za bodočnost naših organizacij. Dalje se spominja predsednik preobrata v našem državnem ustroju ter z velikim navdušenjem pozdravlja našo novo svobodno državo Jugoslavijo, kralja Petra in demokraškega regenta Aleksandra. Z ostrimi besedami kritikuje krivično vlado bivše Avstrije, ki Slovanom ni dala nobenih pravic, pač pa nam nalagala razna bremena in dolžnosti. To krivično vladanje je irnelo svojega reprezentanta tudi v bivšem deželnem šolskem svetu, ki je sporazumno s podrejenimi mu okrajnimi šolskimi nadzorniki preganjal v prvi vrsti zavedno, narodno čuteče napredno slovensko učiteljstvo ter uničeval slovensko šolstvo. V dokaz navaja predsednik krivice, ki so se godile ljubljanskemu učiteljstvu in šolstvu. Disciplinarne preiskave so bile na dnevnem redu. Kdo je v prejšnjih časih, ko je vodil ljubljansko šolstvo ii\ Leveč, slišal kaj o disciplinarnih preiskavah ljubljanskega učiteljstva?! Nadučitelj Črnagoj, vzor učitelja in vrtnarja, je bil discipliniran, ker se je zavzel za neko remuneracijo ljubljanskemu učiteljstvu. Deset učnih mest na ljubljanskih šolah Je bilo oddanih proti volji in proti predlogu mestnega šolskega sveta. Propadli so Izkušeni oženjeni nadučitelji — vojaki z dvajsetimi in več službenimi leti, nekateri z izpiti za meščanske šole, in dobili so službe mladi učitelji — samci, ker sta tako hotela dr. Šusteršič in njegov zaupnik nadzornik. Učiteljice in učitelji z izpitom za meščanske šole so se dosledno prezirali, čeprav jih je mestni šolski svet dosledno priporočal. Začasno vodstvo na osemrazrednici v Sp. Šiški se je poverilo protizakonito najmlajšemu učitelju s šestimi službenimi leti, prezrt je pa bil najstarejši učitelj z dvajsetimi službenimi leti, ker sta tako želela dr. Šuster* čič in njegov zaupnik. Pa to še ni bilo dovolj. Da postane krivica še večja, je bil ta začasni voditelj imenovan na tem mestu za stalnega nadučitelja extra sta-tum — čujte in strmite-— brez razpisa! Tako se je vladalo v bivši Avstriji, zato hvalimo Boga, da je razpadla, in vras, ki je v njej vladal, naj sedi na njenih razvalinah na vekov veke! Predsednik priporoča mlajšemu učiteljstvu, naj se pridno pripravlja za izpit za meščanske šole, zakaj časi, ko so učiteljstvo z meščanskim izpitom prezirali, so "minuli. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da je imelo društvo v minulem letu 41 članov, v letošnjem letu je pa naraslo število članov že na 77. Društvo je pristopilo k Učiteljski tiskarni kot zadružni član, za Zavezin sklad je pa darovalo 50 kron. Ko se je z odobravanjem sprejelo bla-gajnikovo poročilo, se je nasvetovalo, naj društvo deluje za centralizacijo šolstva v Jugoslaviji, in sicer naj bi se to izvršilo v obliki primernega okvirnega zakona. Ko so se-sprejeli še nekateri drugi predlogi, ki se tičejo aprovizacije in sestave mestnega šolskega sveta, nam je podal tov. G a n g 1 osnutek novega šolskega zakona, ki je prisotnim jako ugajal. V odbor so bili izvoljeni: Jakob Dimnik, predsednik; Vita Zupančičeva, namestnica; Josip Ambro-žič, tajnik; Friderik Repovš, blagajnik; odborniki: Anton Likozar, Fran Skulj in losip Tratar. -f- Učiteljsko društvo za radovljiški okraj ima svoj IT. sestanek v četrtek, 27. svečana, ob treh popoldne v šolskem poslopju na Koroški Beli. — Tajnik. + Slovenjebistriško učiteljsko društvo je imelo svoj glavni zbor v nedeljo, dne 9. svečna t. 1., v Slov. Bistrici. Predsednik Jos. Sabati je pozdravil lepo število navzočih, tet v svojem govoru nagla-šal, da se to zborovanje vrši prvič v svobodni državi, ki smo jo dosegli mnogo preje in mnogo lepšo in močnejšo, kot smo jo kdaj domnevali. — Sicer je ravno učiteljstvo že davno visoko dvigalo prapor Jugoslovanstva;- ravno mi napredni učitelji smo bili med prvimi, ki smo tudi na zunaj kazali svoje jugoslovansko lice. - Govornik se spominja številnih lepih in veličastnih Zavezinih zborovanj, na katerih so se kovali lepi načrti za srečnejšo li bodočnost jugoslovanskega naroda; a gradilo se je na njih le kulturno edin-stvo Jugoslovanov; na p o 1 i t i š k o enotnost in samostojnost se ni mislilo, izvzemši nekatere smele mlade politike, ki se jih pa je smatralo zaradi tega za fantaste. A danes so njih prerokovanja uresničena. Nadalje omenja našo zasužnjenost v temnih 4 letih vojne, kjer smo pod nevzdržnim pritiskom morali opravljati dela, pri katerih smo čestokrat zardevali. To so bili kruti dnevi za nas, težki in žalostni; v njih se zrcali naše najgloblje ponižanje. — Izvzeto malo nečastnih izjem, pa učiteljstvo vendar lahko trdi, da je izšlo iz svetovne vojne neomadeževano, medtem ko je večina drugih stanov obogatela in si polnila skrinje z bankovci, je rnnogokateri izmed nas stradal, hodil v oguljeni obleki in zlezel v dolgove. A vse to pa nam ljubavi do dela ni vzelo. Z mla-deniškim ognjem in velikim požrtvova-njem stoji neomahljivo danes učiteljstvo ob narodnem vstajenju in prerojenju pri svojem kulturnem delu. — Veseli ga, pravi nadalje, da Narodna vlada tudi upošteva velik kulturni pomen našega dela ter ga primerno nagraduje. Ko predsednik pozdravi še navzoče tovariše, ki so bili zaradi krute vojne odtrgani svojemu poklicu, ter se spomni še onih, ki so morali položiti svojo mlado in upapolno življenje na krvni oltar tujcev, otvori zborovanje. — Tajnica prečita zadnji zapisnik; nato se zasliši poročilo o delovanju društva v minulem letu 1918 in ono o delegacijskem zborovanju Zaveze v Ljubljani dne 4. septembra 1918. — Blagajničarka poroča glede gmotnega stanja društva. Vsa poročila se odobruje vzamejo na znanje. Pogovori se nadalje še zadeva o pobiranju za učiteljski podporni vojni sklad ter tozadevno primerno določi. — Zborovanje se konča s tem, da se poveri vodstvo društva za leto 1919 spet staremu odboru brez vsake izpremembe. — Na to se podajo vsi zborovalci v Narodni dom k predavanju, ki ga je imel pesnik Fran Al-brecht o Ivanu Cankarju. — Predavatelj nam je očrtal Cankarjev duševni razvoj, kakor se nam javlja v njegovih delih od začetniške »Erotik e« do labodnice njegovega življenja »Podob iz sanj.« Pokazal nam je smeri, v katerih se je gi--bal pisateljev duh, analiziral nam njegovo satiro in Cankarja-bojevnika ter podal izčrpno sliko njegove borbe z družbo, govoreč o razdoru med zunanjim svetom in duševnostjo, o tem tragičnem konfliktu v življenju slehrnega umetnika. Na podlari filozofskih dedukcij nam je osvetlil Cankarjevo veliko osebnost, pomen njegov v naši književnosti, njega razmerje do svetovnega slovstva in lepoto njegovih del. Globoko zasnovano predavanje je dobilo v nas pazne poslušalce. Petje je zaključilo ta naš lepo uspeli sestanek. — ti. + Ptujsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 6. februarja ob jako dobri udeležbi. Pogrešamo le še malo tovarišev in tovarišic v naši organijaciji. Vsi ti so vabljeni, da čimpreje izpopolnijo naše število. Zborovanje je bilo prav živahno, sodelovanje pri debatah in predlogih mnogoštevilno. Predavanje tov. Rozbauda »Iz spominov jugoslovanskega legionarja« je, žal, moralo izostati, ker ni bilo pričakovanih skioptiških slik. Odškoduje nas zato prihodnje zborovanje, ki nam prinese kot dve aktualni predavanji: izostalo tov. Rozbauda in predavanje tov. Karbaša »Kako poučujem zgodovino v sedanjih časih?« Tov. Dulerjeva nam je poročala o ustanovitvi podružnice ženskega društva v Ptuju in nam razlagala pomen društva s takim uspehom, da je večina navzočih pristopila k društvu bodisi kot članica ali kot podpornik. Iz sprejetih predlogov je posneti, da ima učiteljstvo ptujskega okraja sledeče težnje: 1. da se izboljša mladim, zlasti od vo Jakov prišlim učiteljem gmotni položaj; 2. da bi se štela učiteljem vojakom vojna leta dvojno; 3. da odpravi Jugoslavija poletno oproščen je učencev, 4. da nas pošlje višji šolski svet v po čitnicah v Zagreb ali Belgrad učit se srbo-hrvatskega jezika. Akademična menza bi nas možno prehranjevala in dijaška stanovanja bi nas lahko vzela pod streho. (Za sedaj zaprosimo profesorja- strokovnjaka za predavanje, ki nam označi način, kako se samouko pripravljajmo na tečaj. S temi svojimi težnjami se obrnemo do Zaveze, da jim izposluje izpolnitev. Po zborovanju smo volili zastopnika v okrajni šolski svet.-Izid volitve je bil zaupnica dosedanjemu zastopniku tov. Kle-menčlču. Izmed 48 glasov jih je prejel 47 Prihodnje zborovanje je dne 6. marca ob 11. uri dop. Od 10."do 11. ure Je pod vodstvom tov. šerone pevska vaja. Kronika. = Sklicanje narodnega predstavništva v Belgradu. Ministrstvo za pripravo ustavotvorne skupščine in iznačenje zakonov kraljestva SHS je sporočilo deželni vladi v Ljubljani z odlokom št. 86 z dne 14. februarja, da je ministrski svet sklenil na svoji seji dne 14. februarja narodno predstavništvo sklicati na 1. marca 1919. Zasedanje bo v Belgradu. Vlada je storila vse, da odpravi obstoječe težkoče, in je upati, da se bo to posrečilo do sestanka narodnega predstavništva. Velike ovire so le še zaradi stanovanj, oziroma prenočevanja. Skrbelo se pa bo, da bodo sobe na razpolago. Priporočljivo pa je, da vzamejo gospodje poslanci s seboj najnujnejše posteljno perilo in odejo. Sovražnik je namreč popolnoma oplenil naše glavno mesto. = Ministrski podpredsednik dr. Korošec za našo deco. Iz Belgrada poročajo z dne 15. t. m.: Pod predsedstvom ministrskega podpredsednika dr. Korošca so se začele danes v Belgradu konference za priredbo načrta o državni zaščiti dece. Konference se udeležujejo razni oddelni načelniki ministrstev in zastopniki deželnih vlad hrvatske, dalmatinske, bosenske in člani uprave društva za zaščito jugo-siovenske dece. = Ustanovitev nižje rudarske šole v Ljubljani. Na sedanjem ozemlju Slovenije je zaposlenih v rudnikih nad 200 rudniških paznikov, ki morajo skrbeti v prvi vrsti za varstvo delavcev. Ti pazniki so se vzgajali doslej v nižjih rudarskih šolah v Celovcu in Ljubnem na Štajerskem; vstop v in ti.ovani šoli je bil Slo* cnoem jako otežkočen. Zato je na vsem jugoslovanskem ozemlju, zlasti v Bosni, mnogo tujerodnih rudniških paznikov. Imenovani šolt sta bili med vojno zaprti, nekaj nemških paznikov so odslovili: posledica je silno pomanjkanje rudniških paznikov. Deželna vlada je sklenila, da se ustanovi s 1. oktobrom 1919 v Ljubljani nižja rudarska šola, obstoječa iz pripravljalnega tečaja, ki se otvori letos, in iz strokovnega tečaja za rudarstvo, ki se otvori čez eno leto. Za ravnatelja se imenuje predstojnik velenjskega premogovnika inženir Jaroslav Pl-zak In se mu naroči, da sestavi podrobno učni načrt in proračun stroškov. — Ta šola bo prva te vrste v Jugoslaviji, ki jo bodo obiskovali gotovo tudi Srbi in Hrvati. = Protest »Slovenske Matice« proti Italijanom, ki so nasilno zasedli slovensko ozemlje. Odbor »Slovenske Matice« v Ljubljani kot reprezentant prve slovenske kulturne institucije odločno ugovarja proti zasedanju naših pokrajin, ki niso bile nikoli laške. = Šulferajnske in nemške šole — razpuščene. Iz Maribora nam poročajo z dne 18.t:m.: Z oziromna dokazano dejstvo, da so imele šulferajnske in nemške šole le malo nemških otrok, marveč so v prvi vrsti potujčevale slovensko deco, je okrajni šolski svet na prvi svoji seji soglasno sklenil, da te šole razpusti, nemško učiteljstvo odstavi in ga nadomesti s slovenskim učiteljstvom. = Ponemčevanje. Iz Maribora nam pišejo: Štetje na nemških oziroma šulfe-rajnskih šolah je pokazalo, kako malo nemških otrok je obiskovalo te šole in koliko pretežno večino slovenskih otrok so ponemčevale. Štetje v Zlatnjem vrhu pri Cmureku je odkrilo, da je bilo od 220 vsolanih otrok samo 40 nemških. Vsi drugi so bili Slovenci. — Šolstvo na Goriškem. Poročajo nam: Več mesecev šole na Goriškem sploh niso bile odprte. V Trstu in v Gorici še danes nimajo slovenski otroci nobenega pouka. Po kmetih tupatam poučujejo v slo venščini, velik del šol je še vedno zaprt. Italijani poizkušajo uvesti italijansko poučevanje, čemur se ljudstvo z vso silo upira. Cesar ne dosežejo s silo, izkušajo doseči s sleparstvom. Po vaseh prirejajo tečaje za italijanščino, obiskovalcem nu dijo slaščic, hrane in raznovrstnih pribol!-škov; na drugi strani terorizirajo starše To delajo v Nabrežini, Avbru na Krasu in drugod. V nekaterih vaseh morajo učitelji poučevati italijanščino kot obvezen pred met. V Dornbergu so zasedli šolo, na katere pročelju se blišči sedaj napis »Scuola elementare«.V šoli naj bi poučevali v itali janščini, toda pouk se ne vrši, ker nihče ne prihaja v šolo. Pred šolskim vliodon stoji dan na dan straža z nasajenim bodalom. Tudi šola v Prvačini je zaprta, ravno tako drugod. Da pridobe šolsko deco na svojo stran, se Italijani poslužujejo vsakega sredstva. Opaža se, da postopajo sedaj v vseh krajih po sledeči metodi: Otroke čakajo vojaki pred šolskim poslopjem, po končanem pouku jih zberejo v skupine, odvedejo v kuhinje in jih tam nasitijo, pri tem pa jih učijo italijansko in silijo vzklikati: »Evlva 1' Italia!« — V resnici: lepa je kultura italijanskega imperializma! = Preklic izkijučenja nenemških dijakov z dunajskih visokih šol. Z Dunaja poročajo z dne 16. februarja: Zastopniki nenemških dijakov so se zgiasili v petek drugič pri državnem kancelarju dr. Renner-ju, ki jim je podal naslednjo izjavo: izključitev nenemških dijakov z dunajskih viso-ih šol je že preklicana. Rektorati posameznih visokih šol so že dobili tozadevna navodila. Tudi izključitev jugoslovanskih dijakov zaradi dogodkov v Mariboru se je izpremenila v toliko, da so slovenski dijaki izključeni samo za tekoči semester in da se lahko vpjšejo zopet v prihodnjem semestru. Ustanovil se bo po visokih šolah poseben dijaški odsek v te svrhe. Da se odpomore pomanjkanju učnih oseb, se bodo nastavljali novi profesorji. Ker so sedanji prostori posameznih visokih šol že [nemajhni, se bodo v učne svrhe priredila avna javna poslopja. Iz krogov visokošolskih profesorjev se je zvedlo, da je dal iniciativo za izključitev nenemških, zlasti ■a jugoslovanskih dijakov predstojnik visokošolske pisarne dr. pl. Blumauer Mon-tenave. — Novo hrvatsko učiteljišče. V Čakovcu]otvorijo dne 1. marca t. 1. hrvatsko učiteljišče. = Slikarska šola v Osjeku. Akade-mični slikar Slavko Tomerlin otvori 15. februarja t. 1. v Osjeku slikarsko šolo. V ta namen mu je odstopil klub hrvatskih pisateljev v Osjeku^eno dvorano ljudske šole v Lovački ulici? = Odlikovanje. Znani italijanski pesnik Gabriele d' Annunzio je imenovan za častnega doktorja rimskega vseučilišča. — Nemški časopisi v latinici. Iz Haaga poročajo: V nemškem področju, ki so ga zasedli Belgijci, morajo odslej izhajati vsi nemški časopisi v latinici. Polemika. Četrtič „razpisane službe". Ni mi žal danes in mi ne bo nikoli poslej, da sem kdaj pisal uredniku „Učit. Tovariša" in mu pojasnil krivico, ki se je delala — in se še dela neprestano — našemu učiteljstvu iz okupiranega ozemlja z razpisi služb iz vse neokupirane Slovenije v stalno nameščenje. In zakaj? Tovariši in tovarišice! Nisem vrgel tega spornega jabolka med vas, ker mislite, da je begunsko življenje nekak „dolce far niente"! O, nikakor ne! Povod temu je sklep, izvršen na seji viš. šol. sveta dne 17. januarja 1919 in ki je bil objavljen v 4. številki tega lista: „Glede razpisa praznih učiteljskih mest se sklene z ozirom na zasedenje logaškega in postojnskega šol. okraja počakati, da se bo lahko udeležilo razpisa vse učiteljstvo" Na drugi strani so pa razpisi služb v stalno nameščenje iz neokupirane Slovenije, tedaj tudi iz koroške in štajerske Slovenije, ki sem jih čital v „Uradnih listih" in „Učit. Tov/ (Oprostite, tov. do pisnik 6 štev. „Učit. Tov.", da ne poznam več Koroške in Štajerske, čeprav sta pred skoro štirimi meseci še eksistirali!) Zakaj se ne bi prav tako, kakor v kranjski Sloveniji počakalo z razpisi služb v stalno nameščenje tudi v koroški in štajerski in v ostali neokupirani Sloveniji? Zakaj naj bo to le za kranjsko Slovenijo pravilno? Ali ne izzveni to nekam tako-le: Učiteljstvo, kolikor te je toli srečnega, da si svobodno in te ne tlači italijanski- imperi-jalizem, kompetiraj sedaj, ko se ti ni treba bati konkurence in konkuriraj pozneje po ratificiranem miru, ko bodo_^ razpisane službe v ,,Julijski Benečiji", z učiteljstvom, o katerem piše ta list v 6 številki, da je pouk v italijanščini povsod brezpogojno odklonilo, da je tolika zavednost ob silovitem pritisku občudovanja vredna in da ne smemo nikoli izgubiti takih ljudi! O katerem piše dalje — prav ista številka — da se stavi — kar je beguncev — višjemu šolskemu svetu na razpolago v začasno nameščenje v Sloveniji. — Mar naj to učiteljstvo onstran in tostran de-markacijske črte trpi eno krivico več, zadano iz lastnih vrst? Tz lastnih vrst! — Joj, to boli!... In ta tretjina učiteljstva naj bi bila brezpravna? Nikjer in nikdar ne ! — Krivico, ki je nista popravila dopisnika niti v 6. in niti 7. številki tega lista, bodo izkušali popraviti naši zastopniki na prihodnji seji višjega šol. sveta. Obljubil nam je tovariš-urednik sam in poznamo ga predobro, da nas ne vara! Tečaj za srbohrvaščino. Sedma številka „Učit. Tovariša" prinaša pod tein naslovom: „Kakor čitamov peti številki „Učit. Tovariša", so pričeli tekočega meseca tečaje za priučitev srbohrvaščine in je obisk teh tečajev za ljubljansko učiteljstvo celo obvezen." In vprašuje: „Kako bo pa z nami, ki službujemo na deželi?" Dalje piše: „Ker je treba gle-J dati, da se priuči srbohrvaščine kolikor mogoče mnogo učiteljev, bi bilo dobro, I da se priredi tak tečaj tudi za učitelje na deželi. Sedaj to ni mogoče, pač pa o velikih počitnicah v Ljubljani. Zdi se mi, da je tovariš, ki piše te stavke, Ljubljančan, službujoč kje na kmetih. Ne rečem, da bi nam v počitnicah manjkalo stanovanj v Ljubljani. Ali eno je, da trpi mesto pomanjkanje na živilih. In v Ljubljano bi moralo učiteljstvo stradati? — Če je že tako, da moramo stradat, stradajmo rajši v Srbiji! Naj učiteljstvo združi s tem teoretičnim tečajem potovanje po Srbiji, da ima priliko izobraziti se ne samo teoretično, ampak tudi praktično. — Kaj pa nešteto drugih duševnih užitkov, ki bi jih imelo učiteljstvo poleg vsega tega? / Naročajte in širite naš list. Iz Jugoslavije. — Naredbo o novih prejemkih učiteljstva priobčujemo v današnji številki. Naredba je po veliki večini delo gospoda referenta dr. Fr. Skaberneta, ki se je s posebno vnemo lotil naloge in jo izvršil na podlagi bogatih svojih izkušenj. Ne uganjamo nobenega osebnega kulta, ako to resnico javno poudarjamo. Kolika razlika med prej in sedaj, ko sedi v tako važnem uradu učiteljstvu naklonjen mož. — Višji šolski svet. Prihodnja sejn višjega šolskega sveta bo v četrtek, dne 27.. t. m. — Učiteljski srbohrvatski tečaji v Ljubljani so začeli z rednim delovanjem v sredo, dne 19. t. m. — „Sveta vojska." Deželna vlada je dovolila protialkoholni zvezi „Sveta vojska" kredita letnih 7000 K v pokritje režijskih stroškov. V odboru bodo poslej zastopane vse tri slovenske stranke. Deželna vlada prevzame protektorat nad to organizacijo. — Šolske in osebne vesti. Višji šolski svet v Ljubljani je izpreinenil v Celju: A. mestno nemško deško petrazreduico s 5 vzporednicami v petrazrednico s temeljnimi slovenskimi razredi in s štirimi vzpo- • rednicami; B. mestno nemško dekliško petrazrednico v petrazrednico s temeljnimi razredi in s štirimi nemškimi vzporednicami; C. nemško deško meščansko šolo v meščansko šolo s temeljnimi slovenskimi razredi in z nemškimi vzporednicami; C. nemško dekliško meščansko šolo v meščansko šolo s temeljnimi slovenskimi razredi in z nemškimi vzporednicami. Pri tej priliki se odstavljajo od službe: A. Na mestni deški petrazrednici: 1. Leder Fr., nadučitelj; 2. Porsche Ferdinand, učitelj; 3. Griendl Jožef, učitelj; 4. Lobenwein Maks, učitelj; 5. Jansky> Artur, učitelj. — B. Na mestni dekliški petrazrednici: 6. Groller Benedikt, nadučitelj; 7. Globotsch-nig Zofija, učitelijca; 8. Kremrner Hermina, učiteljica; 10. Ureutz Avgusta, učiteljica. — C. Na deški meščanski šoli: 11. Eber-liardt Karel, ravnatelj; 12. Baumgartl Leo, strokovni učitelj. —■ C. Na dekliški meščanski šoli: 13. Praschak Otmar, ravnatelj; 14. Premschak Melanija, strokovna učiteljica; 15. Wendler Alfred, strokovni učitelj. — Začasno se nameščajo v Celju: A. Na mestni deški petrazrednici: 16. Bizjak Josip, nadučitelj na šoli v Bočni, za nadučitelja; 17. Wudler Maks, učitelj na okoliški šoli na Laškem, za učitelja; 1«. Drnovšek Fran, učitelj v Sevnici, za učitelja; 19. Pestevšek Riliard, učitelj na Vranskem, za učitelja; 20. Roza Knezova, začasna učiteljica pri Sv. Bolfatiku na Ko-gu, zdaj v Celju, za učiteljico; 22. Olga Sirca, začasna učiteljica v Št. Petru v Sav. dolini. — B. Na mestni dekliški petrazrednici: 24. Barbara Zupanekova, učiteljica v Teharjih, za učiteljico; 25. Ema Lilekova, učiteljica v Gotovljah, za učiteljico; 20. Frančiška Levstikova, učiteljica v Št. Jur-ju ob Taboru, za učiteljico; 37. Josipina Bizjakova, učiteljica v Bočni, za učiteljico; 28. Frančiška Pristovškova, učiteljica v Št. Janžu na Vinski gori, za učiteljico; 29. Marija Pučeva, učiteljica v Smartnem na Paki, za učiteljico. — C. Na deški meščanski šoli: 30. Serajnik Beno, ravnatelj na meščanski šoli v Žalcu, za ravnatelja; 31. Šilih Gustav, učitelj v Št. Pavlu pri Preboldu, za strokovnega učitelja; 32. Hribernik Franc, učitelj v Mozirju, za začasnega strokovnega učitelja; 33. Kratijc Franc, učitelj na celjski okoliški šoli, za začasnega Strokovnega učitelja. — C. Na dekliški meščanski šoli: 34. Brinar Josip, ravnatelj meščanske šole v Postojni, za ravnatelja; 35. Ana Zupančičeva, učiteljica v Brucku ob Muri, za strokovno učiteljico; 36. Mila Plohlova, strokovna učiteljica na Dunaju, II., Vor-gartenstrasse Nr. 132/24, za strokovno učiteljico; 37. Šentjurc Ferdinand, učitelj na celjski okoliški šoli, za strokovnega učitelja; 38. Vovk Milan, voditelj mestne šole Gropada v Trstu, zdaj v Klancu pri Kranju, za začasnega strokovnega učitelja: 39. Eliza Proftova, učiteljica v Celju, za strokovno učiteljico. — Višji šolski svet v Ljubljani je odslovil od službe Franca r Stev. 8. UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 21. februarja 1919. Stran 7. Klöckla, šolskega voditelja pri Sv. Jer-nejU nad Muto, ter tja namestil Ivana Ver-biCa. — Višji šolski svet v Ljubljani je premestil službenim potom učitelja Ivana pišla iz Sevnice na dvorazrednico v Soboti. — Višji šolski svet v Ljubljani je premestil iz službenih ozirov učitelja Miroslava Lešnika od Št. Vida pri Ptuju na petrazrednico v Marbek. — Višji šolski svet v Ljubljani je odstavil Marijo Anosch-kovo, učiteljico pri Sv. Petru blizu Radgone. — Kaj pa schulvereinske šole? »Slovenec« piše: Morali bi jih čisto preprosto zaseči, in sicer brez vsake odškodnine. Kako je mogoče zagovarjati to? V teh šolah je doživljal naš narod največje žalje-nje, najhujše, najzavratnejše preganjanje. V teh poslopjih je vojeval nemški narod zoper naš narod najžalostnejši boj. Našo deco so nam odtujevali z brezobzirnostjo, ki jo je zmožen samo brutalni način nemškega obmejnega, germatiizatoričnega boja. V teh šolah so vzgajali najhujše potu-rice, najzagrizenejše sovražnike našega imena, najboljše zidarje nemškega mostu do Adrije. Zato bi morali ob proglasitvi naše svobode postopati z njimi, kot ravnajo z imetjem onega, ki je svobodi najhujši sovražnik. Ne pa, da se sedaj še pogajamo prav ponižno, da vprašujemo, ali je »Schulverein« pripravljen prodati ta poslopja. Ko sem slišal o tem pogajanju in sem nekemu gospodu povedal svoje mnenje, mi je odgovoril tako-le: Zakona o razlastitvi še ni, d nedotakljivosti posesti še vedno velja stari avstrijski zakon. Kaj se to pravi? Saj tu vendar ne gre za posest poštenega posestnika. Nasprotno! Tu gre za posest politiškega zločinca, najhujšega sovražnika našega imena m slovenskega čuvstvovanja, ki mu moramo zaseči njegova bojna sredstva. Zasega teli poslopij je naša narodna dolžnost. Vsa poslopja, vse imetje »Schulvereina« naj postane državna last — brez odškodnine. Če število nemški otrok zadosti ukrepu višjega šolskega sveta, naj se dovoli v njih pouk. V krajih pa, kjer število nemškili otrok ne doseza predpisanega števila, se dajo ta poslopja na razpolago občini, ki naj ukrene z njimi kakor potrebno. Ravno tako naj se postopa z »Südmarko«. — Iz Prevalj nam pišejo: V Prevaljah je örazredna ljudska šola z dvema ekspoziturama na Fari in v Lešah. Na vseh treh šolah je tačas 484 učencev, od teh 452 Slovencev, ,50 Nemcev in 2 Italijana. Vkljub temu je bilo do sedaj na teh šolali nastavljenih 10 nemških učnih oseb, od katerih sta le eden učitelj in edna učiteljica za silo znala slovenski. Sedaj so te učne osebe izmenjane s slov. učiteljstvom. Dasi so skoro vsi učenci sami Slovenci, je pouk vendar težaven, ker so do sedaj pisali učenci slovenščino z nemškimi črkami. Četudi je začetek v takih razmerah za učitelja in za učenca težaven, vendar otroci kažejo veselje do učenja in bi bil uspeh popolnejši, ako bi starši svoje otroke bodrili k marljivemu učenju. — Je pa še nekaj takih Nemcev tu, ki hočejo razširjati zli nemški duh. Omalovažujejo sedanji preobrat v šolali ter škodijo s tem ugledu slov. učiteljstva in vzgoji lastnim otrokom. — Pred par dnevi je dobil tu živeči žel. uradnik v p. bivši nadporočnik Müller od razrednice slov. opomin, naj doma opozori, oz. kaznuje svojega otroka, ki je v šoli neposlušen in nemiren, dasi bi sicer lahko bil dober učenec. Ta nemški prihod-nlk pa ni storil svoje očetovske dolžnosti napram lastnemu otroku, temveč sc je raz-Ijutil nad šolskim vodstvom ter slovenski opomin vrnil z opombo: »Zuschriften in einer mir fremden Sprache wandern das nächste malin den Papierkorb«. — Ako si posamezni Nemci v Jugoslaviji upajo na uraden dopis javno tako odgovarjati, je naravno, da učiteljstvo ne bo v njih dobilo zaželjene podpore pri vzgoji njih otrok, laki brezposelni hujskači, ki sicer itirzijo Jugoslavijo, ki jim pa izvrstno diši naša prehrana, še vedno stanujejo po naši dolini, medtem ko mora naše učiteljstvo zaradi pomanjkanja stanovanj v najprimitiv-nejših prostorih po gostilnicah za drag denar stanovati. Ako bi si Slovenec dovolil v slovenščini tak odgovor na uraden opomin v Nemški Avstriji ali na Madžarskem, bi dobil takoj zasluženo plačilo. Milo za drago tiče tudi onim tujcem v Prevaljah, ki sovražijo in žalijo naš uradni jezik! ! . —- Iz črnomaljskega okraja nam pišejo: Pri zadnji razdelitvi učiteljske apro-vlzacije v črnomaljskem okraju so je bili deležni samo učitelji (odnosno učiteljice), ločini so bile soproge in otroci popolnoma '»a prezrti. — Prosimo pojasnila, kam sodijo učiteljske družine, ako ne k učiteljski aProvizaciji? Pri uradniških aprovizacijah štejejo vsi člani družine. Čemu pri nas ,7'jenia? (Op. uredn.: Učiteljske družine s? vsekakor štejejo k učiteljski aproviza-c/ii- Tako je n. pr. v Ljubljani, pa tudi dru-Kod ne bo drugače. Ker morajo jesti tudi '"-'teljske žene In otroci, jim mora pre skrbljevati živila učiteljska aprovizacija. Drugega pripomočka ni.) — »Društvo belgrajske šolske omla-dine.« V Belgradu so osnovali društvo pod tem imenom; smoter mu je organizirati delo omladine na kulturnem in umetniškem polju, pa tudi na polju športov. To društvo je asimiliralo v sebi vsa nekdanja dijaška udruženja. Člani so študenti, dijaki višjih razredov srednjih šol in dijaki umetniških šol. Društvo deluje v sporazumu z ostalimi sličnimi društvi v Jugoslaviji. Naslov, društva^ je: Belgrad, Kralja Milana ulica st. 92. — Čipkarske tečaje in njih učiteljstvo kakor tudi pletarske tečaje in njih učiteljstvo na slovenskem ozemlju (tudi na zasedenem) je deželna vlada prevzela v svojo oskrbo. Učiteljstvo je začasno uvrstila v štatus Ljubljanske državne obrtne šole, ki je obenem prevzela vrhovno vodstvo čipkarskih in pletarskih tečajev. Plače učiteljstva so nakazane pri ravnateljstvu državne obrtne šole, in sicer od onega dne dalje, s katerim je bila plača od bivše Avstrije ustavljena. - „ , — Črne koze na Vinici v Beli Krajini. Ker so se na Vinici v Beli Krajini pojavile črne koze, so šolo dne 6. t. m. zatvo-rili. _ Srednješolske vesti. Osebne vesti. Licejskim učiteljicam Pridi Kličevi, Mariji Wirglerjevi, Mariji Wessnerjevi in Albini Ramovševi v Ljubljani je podelil poverjenik za uk in bogo-častje naslov profesoric. Preureditev profesorskih plac. Po novi regulaciji učiteljskih plač dosežejo tudi učitelji na meščanskih Šolah prejemke VII. činovnega razreda državnih uradnikov, torej iste najvišje dohodke, ki so jih dosegli dosedaj učitelji na srednjih šolah in učiteljiščih, razen nekaterih ravnateljev. Komisija za enotno ureditev uradniškega vprašanja je, upoštevajoč želje stanovske organizacije srednješolskih učiteljev, izdelala načrt naredbe o delni preureditvi službenih prejemkov učiteljstva na državnih srednjih šolah in učiteljiščih. Po tej nared-bi se pomaknejo vsi glavni učitelji in vse glavne učiteljice na učiteljiščih v VII. čin. razred, ko dobe tretjo petletnico, in v VI. činovni razred, ko dobe peto petletnico. Za povišanje v višji činovni razred se zahteva zadovoljivo službovanje v zadnjem petletju, ko dosežejo navedeni učitelji, oziroma učiteljice 29. službeno leto, dobe osebno doklado letnih 600 K, ki se šteje v pokojnino. Ravnatelji srednjih šol in uči-, teljišč se uvrste takoj pri imenovanju v VI. činovni razred. Maksimalna doba v kateri mora vsak suplent postali definitiven, se skrajša od 8 let na 6 let. Nagrade za nadure se zvišajo za 100 odstotkov. Naredba obsega tudi določbe o plači sup-lentov, dalje posebne določbe o vadniških učiteljih in učiteljih glasbe in telovadbe. Ker zahteva naredba zvišanje državnih izdatkov, se pošlje s priporočilom finančnemu ministrstvu v Belgrad v odobrenje. Srednješolske organizacije — dovoljene na Hrvatskem. Sporazumno s poverjenikom za uk in bogočastje dr. Rojcem je dovolil, v Zagrebu nadzornik srednjih šol dr. Bosanac, da se smejo srednješolci organizirati in prirejati shode. književnost in umetnost. Spominu Ivana Cankarja (1876—19LS). V prid Cankarjevemu spomeniku izdali njegovi prijatelji. Založila »Omladina«. Ljubljana 1919. Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str.-33. — Vsebina: Oton Zupančič: Posmrtnica; dr. Ivan Lah: Nekrolog; Zofka Kveder-Demetrovičeva: Prigodom smrti; Oton Zupančič: Slovo ob rak vi; Alojz Kraigher: Ob sedmini; Djordje Ci-rič: U spomen Ivanu Cankaru; dr. J. Šle-binger: Cankarjevi spisi; aforizmi iz Cankarjevih spisov. — Dar prijateljev — spo-minščica na grob — odprta vrata v kraljestvo Cankarjeve umetnosti. —1. Dr. R. Nachtigail: Južno-slovansko-italijansko sporno vprašanje v luči nekifr znanstvenih podatkov. — Izdala iti založila »Omladina« 1919. Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 19. Cena'1 K. — Naš odlični znanstvenik, vseučiliški profesor dr. R. Nachtigail, dokazuje na temelju najzanesljivejših virov, da nimajo Italijani do našega, sedaj zasedenega ozemlja nobene pravice. Slovani tvorijo tod prvot-nejše prebivalstvo, sedanji Italijani na naši zemlij pa niso potomci Staroromanov, nego so priseljenci, ki so se mnogo pozneje z nasiljem vrinili v naše narodno telo. Z jasno razpravo je pisatelj znan stveno dokazal, da nimajo italijanske aspiracije po našem ozemlju nikake opravičenosti. —1. Narodna umetnost. Višji šolski svet v Ljubljani je izdal sledeči razpis: I. Vsem okrajnim (mestnim) šolskim svetom, 2. ravnateljstvom vseh srednjih šol in učiteljišč v območju Narodne vlade SMS v Ljubljani. Bivši deželni šol. svet v Ljubljani je priporočil z razpisom z dne 18. junija 1918, št. 3647, zbirko »Narodnih vezenin na Kranjskem« vrlo delo profesorja risanja na mestnem dekliškem liceju v \jubljani, Alberta Siča, ki je izšlo v založbi knjigarne Ig. pl. Kleinmayr &Bamberg v Ljubljani, ter to zbirko odobril kot pomožno knjigo za ženska ročna dela in 3. in 4. del tudi za prostoročno risanje na ljudskih.^ meščanskih šolah, na moških in ženskih učiteljiščih ter na mestnem dekl. liceju v Ljubljani. — Imenovani profesor je zbral tudi vzorce našivov in vezenin na starih kožuhih ter vzorce pirhov, ter jih namerava izdati v lastni založbi. — Ker imajo vse te .zbirke namen, domačo slovensko ornamentalno umetnost rešiti pozabljenosti, ter jo na-novo oživiti in uvesti v slov.,umetne obrti, a tudi svetu pokazati kulturnost slovenskega naroda, in ker se naposled dado uporabljati pri prostoročnem risanju na vseh ljudskih in srednjih šolah ter na učiteljiščih, višji šolski svet znova najtopleje priporoča vsem ravnateljstvom srednjih šol in učiteljišč v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani v nabavo za poedine šole kot kulturni prispevek in kot pripomoček za risanje, oziroma za ročna dela. — Šestinsedemdesetlistna zbirka »vezenin«, od katere sta že izšla I. in II. del( (K 8.50 iif K 7), stane okroglo 45 K, štiri-indvajsetlistna zbirka vzorcev na kožuhih bi utegnila stati 12 K, desetlistna zbirka pirhov pa okroglo 5 K. — Ker namerava, kakor rečeno, profesor Sič izdati zadnji dve zbirki v lastni založbi in bi mogel to storiti le tedaj, ako dobi zagotovilo, da si naroče ti dve zbirki vse slovenske šole, se priporoča, naj se obrnejo vsa ravnateljstva in vodstva narav--nost na profesorja Albert Siča ter naroče pri njem ti zbirki. — Pristavek ad 1): O tem se obvestijo vsi okrajni (mestni) šolski sveti z naročilom, da naj opozore vsa vodstva (ravnateljstva) podrejenih ljudskih (meščanskih) šol na vse zbirke ter jim zlasti priporoča naročitev zadnjih dveh zbirk pri profesorju Albertu Siču.« — Pričakujemo za trdno, da ne bo šole, ki ne bi upoštevala tega razpisa. Naša dolžnost na je tudi, da pridejo vse te zbirke med narod, ki so niii namenjene, zato priporočaj-mo, da si jih naroče tudi privatniki, zlasti žene in dekleta. Da je nabava lažja, si more vsakdo naročiti vsa ta dela tako, da dobiva na mesec po dva zvezka po 2 K Der Mord von Sarajevo und Tiszas Schuld an dem We!tkriege. Spisal dr. .1 A. Ž i b e r t. Umor v Sarajevu. (Dostavki h gorenji brošuri). Spisal I. D o 1 e n e c. — Dve velezanimivi in pa prav poučni brošuri, ki nam vsaj deloma razkrivata one dvorne intrige, katerih je moral biti naš pokojni habsburško-lotarinški dvor tako poln, da je slednjič moralo priti do katastrofe. Avtor dr. J. A. Zibert, po poklicu duhovnik in knjižničar na univerzi na Dunaju, je pač le malo posvetil v ono tajin-stvcno vprašanje, ki pretresa ves civtlizo-vani svet, kdo je namreč zakrivil sedanji svetovni požar. -e -a. 'i mmiBUiFin i ii i u.................................n» aaa Rezervni sklad Zaveze. „Znamenja kažejo, da bo morala de-putacija (učiteljska) v najkrajšem času na pot v Belgrad. Če pa bodo prispevki tako počasi kapali, ne bo citiranega sklepa mogoče izvršiti v tekočem letu. To bi bilo v nedogledno škodo vsemu u č i t e 1 j s t v u. Več danes ne moremo povedati. Kdor se zaveda svojih dolžnosti — ta jih naj stori! Prosili in opominjali ne bomo nikogar, a tudi nihče ne bo smel krivde zvračati na druge!" — Tako se glasi pripomnja k VIII. izkazu rezervnega sklada Zaveze v štev. 6. „Uč. T." — Vedno mi brni po ušesih, odkar sem jo prvič prečital. Čital sem jo večkrat, misleč in upajoč, da zasledim v njej vendarle kako mesto, ki mi razprši črnogledi pesimizem, ki mi je zazijal nasproti ob prvem nje čitanju. Zaman! Čim večkrat čitam o-menjeno pripombo, tem bolj črna in tem temnejša vstaja pred menoj naša prihodnost za slučaj, da bi ne mogla naša de-putacija izvršiti svoje misije o pravem času bodisi iz tega ali onega vzroka. Naj žalostneje izpričevalo naše stanovske zavednosti pa bi tvoril vzrok: pomanjkanje gmotnih sredstev, ki bi ga zakrivili oni pripadniki našega stanu, ki jim je celo znesek borih 5 K prevelik, da bi ga žrtvovali v dosega neprecenljivih skupnih naših stanovskih in šolskih koristi. Mar mislite prizadeti, da je z zadnjo regulacijo naših plač res že vse doseženo, kar nam pripada po pravici in naukih demokratizma ?! Kaj še! To je šele prvi klin na lestvi do naših vsestranskih pravic, gmotnih in pravnih. Mnenja sem, kakor tovariš urednik, da namreč: „Več danes ne moremo po- vedati !" Sicer pa je pokazal „Uč. Tov." v zadnjem času na to in ono izmed kričečih razmer z ozirom na naš stan in šolstvo takorekoč s prstom. Vas li vse to nič ne dirne ?! Da se z opustitvijo nameravane de-putacije nepregledna škoda našemu stanu prepreči, naj si Zaveza izposodi potrebno vsoto, s pomočjo katere naj pošlje učiteljsko deputacijo v Belgrad o pravem času, da se ne bo kaj zamudilo. V ta namen izposojeni znesek naj se v povračilo razdeli na učiteljstvo, včlanjeno v Zavezi, od-računši seveda že v to svrho vplačano vsoto in prispevajoče člane. V smislu tozadevnega sklepa upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918 je v vplačilo tega organizačnega davka vsak član Zaveze tako obvezan kot vplačevanja udnine. Naj se torej imenuje „organizačni davek", ne pa „prostovoljni organizačni davek*. Fr. Zupančič. Za rezervni sklad Zaveze. Prostovoljni organizačni davek. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27.dec. 1918 X. izkaz. Učiteljstvo na Ciril-Metodovih šolah in na bivši pripravnici v Trstu 540 K, in sicer po 20 K: Gangl E. in Pretnar Miroslav; po 10 K: Čeh Egidij, Čok Andrej, Dimnik Ivan, Dimnik Slavoj, Katnik Valentin, Kos Fran, Mahkota Karel, Marinček Fran, Petrovec Ciril, Ribičič Josip, Šeme Anton, Škabar Matija, Vrščaj Ivan, Vouk Anton, Tavčar Ivan; Marija Arriglerjeva, Nikolina Carcovičeva, Antonija Cerarjeva, Ana Črnagojeva, Valerija Cučkova, Josi-pina Delkinova, Marija Dolenčeva, Vida Krsnikova-Dimnikova, Mira Engelmanova, Roža Golijeva, Olga Goljevščkova, Ana Gantarjeva, Pavla Hočevarjeva, Amalija Hartmanova, Marija Herenova, Eleonora Berkočeva, Marija Kmetova, Helena Kraigherjeva, Albina Lahova, Ivanka Mahni-čeva, Dana Nagujeva, Milena Perhavčeva, Ljudmila Pirjevčeva, Ljudmila Plaparjeva, Roza Ribičičeva, Milena Rohrmanova, Her-mina Slekovčeva, Ana Švagljeva, Ljudmila Urhova, Dora Vinškova, Nada Vinškova, Olga Vrbičeva, Vida Vrtovčeva, Ema Za-mejčeva, Elizabeta Žgurjeva. — Po 30 K: Vrbič Mihajl — (Čestitamo k tridesetletnici poroke!); Kosec Miško — Bučka. Po 20 K: Učiteljstvo v Slivnici pri Mariboru. Po 10 K: Rezek Juraj — Ljubljana; Lunaček Aleksander, Brezovar Matija, Marija Brolihova — Št. Rupert na Dolenjskem; Bertoncelj Josip — Kovor pri Tržiču; Franica Beze-ljakova, Bezeljak Ivan — Žalna; Rošker Fran, Marija Arnuševa — Trbonje p. Vuzenica; Kobal Josip — Grahovo pri Cerknici; Korbar Avgust — Preserje pri Ljubljani; Jezeršek J. — Križe pri Tržiču; Mikolič Ljudvik, Ljudmila Bukovičeva — Črnomelj. Po 6 K: Lea Rottova — Jur-klošjter pri Laškem. Po 5 K: Anica Čopova — Žirovnica; M. Potočnikova — Breznica ; Hvala Karmen — St. Rupert na Dolenj.; Rape Andrej — Ljubljana; Marijana Sirni-kova, Andja Misljeva, Ela Kosmačeva — Grahovo pri Cerknici. — Današnji izkaz 801 K. Prej izkazanih 1735 K. Skupaj 253« K. Ivan Petrič, Ljubljana — Sp. Šiška. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Naročniki pošiljajo zadnji čas razna poročila, vprašanja, reklamacije i. dr. in nakazujejo denar, namenjen v razne svrhe (konvikt, rez. sklad i. dr.) enkrat na uredništvo, drugič na upravništvo ali celo Učiteljski tiskarni. S takim zmedenim postopanjem povzročajo le nepotrebne pi-sarije, pota in vknjiževanja. — Upravništvo ima opravka le zizpremembami v naslovu— ki naj se pa takoj in točno podajajo ¡ — reklamacijami in prejema edino le naročnino 7. a „Učit. Tovariša". — Naslov uprav-ništva stoji na čelu lista. — Kdor ima kako željo glede premembe naslova (služb, mesta, pošte), naj jo nemudoma naznani upravništvu, ki prireja nove naslove za tisk! LISTNICA UREDNIŠTVA. Pokojnina: 1. V današnji številki prijavljamo naredbo, ki odgovarja na Vaše vprašanje. Izračunajte sami! 2. Ne! V. J., poštni pečat Mozirje: Na anonimne stvari se ne oziramo. Sicer pa — berite in sodite! Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M a r o 11. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Ne pozabite na rezervni sklad Zaveze! Izšel je četrti zvezek VSEBINA: 1. Fantje od fare. — 2. Z doma. — 3. Bolnica. — 4. Generalček. — 5. Čestitka. — 6. Zadnja pot. — 7. Najboljše - - zdravilo. — 8. Stric iz Amerike. - - Cena vezanemu in ilustrir. zvezku (100 str.) po 4 50 K. Naročila sprejema Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica 6. Najpripravnejša in na Ilepša darila za otroke so MLADINSKI SPISI, ki jih je izdalo in založilo „Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani". Cena vsaki knjigi, ki je lepo vezana in bogato ilustrirana, je s poštnino vred le B K 30 vin. „ZVONČEK". List s podobami za slovensko mladino. :-: :-: Letniki od XVII. do XIX. :-: :-: V navadni vezbi 10 K, elegantno vezan 13 K. -----. - Vsi ti spisi se naročajo v „Učiteljski tiskarni" v Ljubljani in v vsaki knjigotržnici. ■■BlglBBMHBMHHHHmMBB 99 CRO ustanovljena leta 1884. i i zavarovalna zadruga v Zagrebu E sprejema pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi ponudbe na zavarovanje proti Škodi po ognju in streli ter razbitju stekienih Sip, zavarovanja na doživetje in smrt, kakor tudi zavarovanja proti vlomu in telesnim nezgodam. m M Prospekti se pošiljajo brezplačno in poštnine prosto. Glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško: s STANKO JESENKO i = Ljubljana, Stari trg 11. = Uradne ure ob delavnikih od 8—13 dop. in od 2—S pop. Slovenci, podpirajmo domačo Jugoslov. zavarovalnico! Sposobni zastopnika se sprejmejo za vse kraje slovenske domovine. M. , ... .. -i . \ V. , . 5. - i i Štev. 69. Razpis učiteljske službe. Sv. Peter tik Radgone, šolski okraj Gornja Radgona, šes'razredna ljudska šola z 1 vzporednico k (i. razredu; služba stalnega učitelja ali učiteljice. Prošnje je vlagati do 31. sušca 1919 na krajni šolski svet pri Sv. Petru tik Radgone, pošta Radgona. Okrajni šolski svet Gor. Radgona, dne 13. svečna 1919. Predsednik: Dr. Vavpotič s. r. Štev. 156. Razpis učnih mest v polit, okraju Celje. I. Šolski okraj Celje:, 1. Na šestrazredni mešani ljudski šoli v Vojniku, II. plač. razr., mesto nadučitelja. 2. Na štirirazrednici v Novicerkvi, III. plač. razred, mesto učiteljice. 3. Na petrazrednici v Žalcu, III. plač. razred, mesto učiteljice. II. Šolski okraj Gornjigrad: 1. Na enorazredni ljudski šoli v Šnii- helu, II. plač. razred, mesto učitelja voditelja. 2. Na štirirazrednici na Rečici, II. plač. razred, mesto učitelja. III. Šolski okraj Laško: 1. Na enorazredni ljudski šoli v He-nini pri Jurkloslru, II. plač. razr., mesto učiteija-voditelja. 2. Na petrazredni dekliški ljudski Soli v Hrastniku, II. plač. razred, dve mesti učiteljic. 3. Na dvorazrednici pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah, II. plač razr., mesto nadučitelja. 4. Na šestrazredni dekliški ljudski šoli v Trbovljah-Vode, mesto učiteljice ženskih ročnih del. Pravilno opremljene prošnje je vlagati predpisanim službenim potom do dne 20. marca 1919 pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Celje, dne 15 februarja 1919. Predsednik: Lukan s. r. Naš denarni zavod. Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 31. januarja 1919 K 20.304.69. Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto «od '/k>. do '/26. ure popoldne. DDaaaaa □odosioddd □□□□□□□ □□□□□□□□ Kupujem knjige leposlovne in znanstvene vsebine: Stritar, Trdina, Jurčič, Tavčar i, dr. Ponudbe čimpreje: Pavel Koschior, okr šo!. komisar v Velikovcu na Koroškem. □□□□aan aaaa aaaaa □□□□□□□ aaaaaoaa Vsakega državljana kraljevine SHS dolžnost je, da se zanima za javna vpraSanja Demokraško glasilo za ku _turo, politiko, gospodarstvo in socialna vprašanja je polmesečni RAZMAH Ta revija začne izhajali v februarju in bo prinašala prispevke najboljših sil mlade jugoslovanske demokraške generacije. Zaradi draginje papirja in visokih tiskarskih stroškov bomo tiskali le toliko izvodov „RAZMAHA", kolikor bo priglašenih naročnikov. Zato prosimo, da se naročniki brez odloga oglasijo. Kot polmesečnik bo stal „RAZMAH' do konca tekočega leta 25 K. - Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sosdtn.:. «!" - Vse potrebne sainoslovenske i- tiskovine_ ; za srednje šole po odobrenih vzorcih m faidežo v naši zalogi. g|Jjg Prijave na naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani, ===== Frančiškanska ulica št. (j. ===== iskarna v Ljubljani teg. zadr. z omejeno zavezo ■MSB»«» ■u«an(«H Frančiškanska ulica štev. 6 se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in eenj. učitelj stvu v naročilo vseh uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom tn sploh vseh v šol stroko spadajočih tiskovin, mr V zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO". J