—   155    -
Književna poročila.
— Die Gesetze iiher Vnfall- tmd Kranlcencersicheruiig. Ven Dr. Ferd Seltsam. II. Das Gesetz iiber Kranken-Versicherung. Wien, 1880. Manz. — Cena 60 kr.
Kai je zakonskih določil o zavarovanji bolnih delavcev, razvrščena so v tej 95 stranij imajoči knjigi jako pregledno. Posamezna poglavja so: O osobah, ki morajo biti zavarovane, — o bolniških blagnjnicah, — o zavarovanji, — o zahtevah iz zavarovanja, — kako je te zahtevo vresničevati, — o oblastvih, katerim je zvrševati ta zakon, o prestopkih zakona in o kaznih, o svobodi glede pristojbin. Vse je tudi pisano jasno in torej priporočanja vredno.
— Die Blutrache bei den Sildsiaveii. Ein Beitrag zur Geschichte des Strafrechts. Von Dr. M i 1 e n k o R. V e s n i č. Stuttgart. Gebriider Kroner. 1889.
Ta 70 stranij obsezajoča knjižica je ponatis iz časopisa za primerjajoče pravoznanstvo (VIII. in IX. zvezek).   V uvodu govori pisatelj o izvora in po-
—   156   -
statiku krvne osvete, o bistvu krvne osvete In kako se zvršuje, o krvnem .'po-vnirjcnji, ter kako zamre krvna osveta. V zgodovinskem delu podajo pregled zgodovine krvne osvete v Slovanih sploh, potem zgodovino krvne osvete v južnih Slovanih posebe in zlasti v Srbih. V posebnem delu piše o krvni osveti in to o družbinskih njenih podstavah, ter kakšen je razlog upravičenosti in zavezanosti v krvno osveto, in kako se le-ta zvršuje. Naposled še govori o mirovnem sodišči in o mirovnem postopanji. Pisatelj je z;i to svojo inaaguralno disser-tacijo spretno uporabil mnogo literature, in čitatelj najde v knjižici naštete skoro vse važniše vire za izpoznavanjo južno-slovanske pravne zgodovino. O priliki utegnemo priobčiti kaj iz tega dela.
— Financijalno zahonoslovje iliti nauka ugarsko-liriatskoga positivnoga finaa-cljalnoga prava. Po magjarskom izvorniku, prof. dra. V. Mariske priredio J. Samuel Kocian, minist. perovodja kod kr. ug. fin. uprav, sudišta. D Osieku, 1889. Str. 000. Ciena .8 for. 50 nč.
Kakor kaže nže naslov te knjige, ki je ravnokar izišla, založen je v njej nauk pozitivnega finančnega prava za Ogersko in hrvatsko, z ozirom tudi na avtonomni položaj Hrvatske-Slavonije. Vsebina jej je obilna in v njenih XXI. oddelkih more vsak najti vse, kar zasekava v finančno stroko. Knjiga ni le gol prevod slovečega izvirnika, ampak J. S. Kocian, vrl hrvatski pisatelj, predelal je marsikaj v njem in seveda tudi popolnil ga z novejšimi in najnovejšimi zakoni. Kdor se hoče poučiti o teh rečeh, ta knjiga bode mu dobro rabila. Naročila sprejema pisatelj v Budapešti (I. Var), a naročnina se pošilja tiskarni Julija Pfeiffera v Osieku.
— Deželni zakonik za Vojvodino Kranjsko. Leto 1889. I. Kos. Izdan in razposlan 7. januvarja 1889. 1. Razglasilo c kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 28. decembra 1888 leta, št. 13504, s katerim se ustanavlja priprežnina na Kranjskem za dobo od 1. januvarja do 31. decembra 1889. leta. 2. Ukaz c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 31. decembra 1888. leta, št. 3292 Pr., s katerim se prenarejajo §§. 4, 12. in 13. ukaza z dne 9. decembra 1887. leta, drž. zak. št. 30. 3. Razglasilo c. kr. deželne vlade na Kranjskem z dne 31. decembra
1888. leta, št. 3366 Pr , o povišbi naklade na najemščino od stanovališč v glavnem deželnem mestu Ljubljani za leta 1889. do 1898. 4. Razglasilo c. kr. deželnega predsedništva za Kranjsko z dne 3. januvarija 1889. 1., št. 8 Pr., o razpisu deželne priklade za normalno-šolski zaklad leta 1889. 5. Razglasilo c. kr. deželne vlade na Kranjskem z dne 3. januvarija 1889. leta, št. 24 Pr., o pokritji nedo-statka pri deželnem zakladu za leto 1889. — II. Kos. Izdan in razposlan 1. fe-bruvarja 1889. 6. Razglas deželnega odbora Vojvodine Kranjske z dne 17. decembra 1888. 1., št. 8018. Statut deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem Mestu. 7. Zakon z dne 8. januvarija 1887./9. 1., veljaven za Vojvodino Kranjsko, s katerim se določujejo posamezne prenaredbe o postopanji glede pravic, podvrženih po cesarskem patentu z dne 5. julija 1853. leta, drž. zak. št, 130, odkupu ali uredbi. — 111. Kos. Izdan in razposlan 3. aprila
1889. 8. Razglasilo c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 16. marcija 1889. 1. št. 647/Pr., obsezajoče ukaze, izdane na podstavi zdravstvenega zakona z dne 24. aprila 1888. 1., drž. zak. št. 12. — IV. Kos.   Izdan in razposlan 6. aprila
—   157   —
1889 9 Razglasilo c kr. deželne vlatle za Kranjsko z dne 6 jannvarija 1889. 1, št,. I3()',n, iz lota 1888, s katerim se prenavejajo z razglasilom z dne 8. junija 1872 1., dež. zak. št. 15., in z dne 1. avgusta 1872. 1., dež. zak. št. 27.. raz-glaSona določila ter se dajo na znanje nova določila o obdarjanji (premiranji) konj. 10. Razglasilo c. kr deželne vlade na Kranjskem z dne 20. marcija 1889. 1, št. 650/Pr., o pobiranji 4<'/jne naklade na najemščino od stanovališč v mestni občini Novo Mesto (Rudolfovo) za leto 1889. do vštetega leta 1898.
— Držartu zal-onik v slovenski i z daj i. (Dalje). Kos II. Izdan in razposlan dne 26. januvarija 1889. 7. Dopustno pismo od 10. decembra 1888, za lokalno železnico (parno žlobovko) od postaje Levovsko-Kleparovske v Levov 8. Razglas mini-sterstva za finance od 7. januvarija 1889, o omejenji uradnih diievov podružnico Dunajske velike colnije na Matzleinsdorfskem kolodvoru. 9. Zakon od 14. januvarija 1889 o pomnožbi vozil državnih železnic. 10. Ukaz ministerstva za pravosodje od 21. jaiiuvarja 1889 v tem, kaj kdo potrebuje, da bode nameščen v upravno službo kaznilnic. — Kos 111. Izdan in razposlan dne 26. januvarija 1889. Razglas ministerstva za notranje reči od 22. januvarija 1889, o zavarovalnicah, ki Jih je tistanoviti po § 9. od 28, decembra 1887 (Drž. zak. št. 1 od 1. 1888) za zavarovanje delavcev glede kake nezgode, katere teritorijalne meje bodo njihovi okraji imeli in kje bodi sedež vsake izmed njih. 12. Ukaz ministerstva za notranje reči od 24. Januvarija 1889 o obliki in vsebini naznanil o nezgodah, kakeršna je podajati po § 29 zakona od 28. decembra 1887 (Drž. zak od 1. 1888., št 1) o zavarovanji delavcev glede kake nezgode. 13. Razglas ministerstva notranjih reči v sporazumu z ministerstvoma za trgovine in pravosodje od 24. januvarija 1889, s katerim se po § 13. zakona od 28. decembra 1887 (Drž. zak. od 1. 1888., št. 1) o zavarovanji delavcev glede kake nezgode, naznanja vzorno ustanovilo za zavarovalnice, ki jih je ustanoviti po § 9. tega zakona. ~ Kos IV. Izdan in razposlan dne 1. februvarija 1889. 14. Ukaz mini nisterstva za trgovino od 20. januvarija 1889, s katerim se po § 52. zakona o zavarovanji delavcev glede kake bolezni določajo nadzorna oblastva za vršbene bolniške blagajnice zasobnih paroplovstvenih podjetij. 15. Razglas ministerstva za finance od 25. januvarija 1889, da se je kralj ogrski colniji Mitroviški razširila pravica, po tem da se Je mala colnija I. razreda v Klenaku pretvorila v malo oolnijo II. razreda. 16. Cesarski ukaz od 27. Januvarija 1889, s katerim se na podlagi zakona od 11. februvarija 1881 (Drž. zak št. 10) o konzularni sodni oblasti v Egiptu, podaljšuje utesnjenje sodne oblasti avstro-ogerskih kon-zulskih sodišč in delovito prenesenje te oblasti na nova sodišča, ustanovljena v Egiptu. — Kos V. Izdan in razposlan dne 16. febrnvarja 1889. 17. Razglas ministerstva za deželno bran in ministerstva za finance od 8. Januvarija 1889, s katerim se daje na znanje, da je občina Leobersdorf dodatno bila vvrščena v 8. riizred vojaško-najraovinske tarife (Drž. zak. od 1 1885 št. 168). 18. Razglas ministerstev za finance in trgovino od 15. januvarija 1889, o colnem postopku z nekimi kemijskimi proizvodi. 19. Razglas ministerstva za finance od 24. januvarija 1889, da je mala colnija II. razreda preložena iz Bosanca v Buneštje. 20. Ukaz ministerstva za trgovino v porazumu z ministerstvom za notranje reči od 2. februvarija 1889, s katerim se postavlja rok, do kdaj je zdanjim
—   158   —
podpornim blagajnicam pri zasobnih paroplovstvenih podjetjih premeniti pravila zakonu o zavarovanji delavcev glede kake bolezni ne ustrezajoča. 21. Ukaz ministerstva za pravosodje od G. februvarija 1889, da se občina in grajščina Lagie\vniki odkazuje pod okoliš Podgorskega okrajnega sodišča v Galiciji. 22. Razglas ministerstva za notranje reči od 6. februvarija 1889, o izrecilih izmenjanih s kraljevsko grško vlado o vzajemnem pripuščanji delničarskih družeb in komanditskih družeb na delnice.
Drobne vesti.
(Iz kronike društva „P r a v n i k a".) Dne 17. aprila je bil zvečer prvi društveni shod v Ljubljani. Zbralo se je 17 članov. Predsedovat je načelnik dr. Papež, ki je najprvo pozdravil navzočne, potem pa podal kratek pregled ^Pravnikovega" razvitka in stanja. Povedal je, da zanimanje za društvo, ki se je pokazalo koj ob ustanovitvi, ni rasti prenehalo, in to je videti najbolj iz števila članov in naročnikov na „Slov. Pravnik, katerih je več in več. Oso-bito se v tem številu odlikujejo slovenski pravniki, in to — dejal je — je simptom njihove zdrave duševne moči, katera vodi v kulturno napredovanje. Društvena statistika kaže zido ugodno. Članov in naročnikov je 325 Po proračunu za prvo društveno leto znašajo dohodki 1459 gld., in tega plačajo društ-veniki 879 gld., a naročniki 580 gld. S številkami je torej dokazano, da je bila presrečna misel, naj se osnuje društvo, ker so namreč po njem dohodki 300 gld. večji, nego li bi bili, ako bi imeli samo 325 naročnikov. Izdatki za društveno glasilo so proračunjeni na 1110 gld., prebitka se torej kaže 349 gld., in bila bi tako dana trdna podstava društvenemu namenu po smislu § 2, a) pravil. A skrbel je društveni odbor tudi za druge namene, ker uže pripravlja prvi zvezek društvene izdave zbranih slovenskih zakonov (§ 2, h) in ker je tudi nže osnoval strokovno knjižnico 2, c), vredno 70 gld., katera se je pred kratkim zdatno pomnožila, ko je si. društvo ,Pravnicka Jednota" v Pragi doposlala svoje publikacije, in ko je poprejšnji lastnik „S1ot. Pravnika", gosp. dr. Mosche, podaril jej lepo število izvrstnih knjig. Le-t(5 naj bi posnemali tudi drugi, in načelnik bode skušal, da tako pridobi knjižnica še v kratkem od dragih članov in društvenih prijateljev. Z današnjim shodom pa se dopolnjuje tudi namen, izražen pod e) § 2. pravil, tako da čaka rešitve le še odstavek d), ki je zgol finančno vprašanje. Naposled je načelnik izpregovoril še o smrti dra. F. Suppančiča, staroste odvitnikov in ljubeznivega tovariša, in zbor je ž njim vred izrazil svojo sožalost ter soglasno pritrdil, da se društvena deputacija vdeleži drugi dan pogreba. Poročilo načelnikovo se je cesto odobrujoč jemalo na znanje. — Društveni tajnik dr. M a j a r o n je na to predaval o „novem črnogorskem imovinskem zakoniku" ter za sedaj zlasti podal pregled določil. Več iz tega predavanja v prihodnjem listu. — Tretja točka dnevnega reda bilo je posvetovanje o izdavi zakonov v slovenskem jeziku. Pričelo se je z govorom dra. Ferjan-čiča, ki je razvijal misel, da nujno treba priročne zbirke, izdane pod avtoriteto