AMERICAN IN SP1MT K>R€IGN IN LANGUAG« ON tv PatlMU) and InteraatiMu! ClrealadM CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 3, 1960 SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€A STEV. LIX — VOL. LIX. Infijjki Nehru nože Popustiti rdeči Kini ^ odgovoru na kitajsko noto je-zahteval umik kitajskih °t z indijskih tal. Nehru P°ziva k pripravljenosti. v,rfW DELHI, Ind. — Indijska nje(a J6 odgovorila Kitajski na „0 n Predlog za neposredne raz- ‘vJad10 met* Pohodnikoma obeh ° ureditvi mejnega spora. nosfOVorov ne navrača narav-vo P°udarja pa znova zahte-na'in v 86 mPra>i0 kitajske 'Čiete Nehrt J lirna^n^^ 2 .indijskih tal. pretr^e na velikem zborovanju ^nožicj0 SOb°t0 de-ial velikanski je ^,°larno giedati, da bodo tu-skn e’ imajo zasedeno indij-dar lZerimlje’ zavrnjene . . . Ka-Kitai ,dVe voliki državi, kot sta druf/ 9 in indija, postavita vprS^. d-gi- ^ to resno svet more pretresti ves njih ^‘tajska skuša v zad- n° na\ nik vplivati pomirjeval-to z 0,/^0.’ ki J« Je preteklo le-nij ;7;S rirn* nastopi in bojeviti-So zav^301' Vznemiriia. Nehru ske Df,? 9, oevamogti take kitaj- osaniititlke’ katere cilj je Indij° 2nova nato na njo pritisniti je ju ^tara kitajska tehnika pa ene?3^1^ dva koraka, nato , Sa nazaj,” je dejal Nehru. Popudalna pogodba Kitaj- V ok, S^e z Kurmo Kitaj ■ l. *r novg politike rdeče ° mej- 6 sPuda delni sporazum set]et * 1 ®Urmo in sklenitev deje hi)116 nenaPadalne pogodbe, ki Prilo--3 S'<^enjena v Peipingu ob kurrYi/ntajSko 9V jaj° niejo z rdečo Po in n ’.2oPet prehodne. Postop-0^rarnbaCItn0.Se Pripravljajo na ng 1. ^ SVOHh O 1 O VO *. i 4-^». v. n še KitLjv Nehru • ^ja, ko . J6 zadel bistvo vpraša-Sre za i.6 dejai> da dejansko ne y,u’ amnar!Skušanie sil na boji-d°Vega Za Preskušnjo naro- ^Prašanjp0tlanjeSa življenja. PriPravlip ^ ali 80 ,se Indijci Zahtevamni °dreči neposrednim Prir. P° fzboljšanju življe-ll0^ranip ravijeni pozabiti vse sv°je tn0 vP°re združiti vse he. C1 za obrambo domovi- a in pol arjem Se . > — S febru- ! iPgOslo^ Za.c<;10 dru2° Polletje P6 šole ,.ansk'h šolah. Y osno. 3rjev in šof Vrnil° 2’427>000 žo' amb ;. pripravljajo na na tlhemSV0^b meja> Pri tem Pa U Še naMUpaj°. da se bo morda S Kitajci3 m‘rna rešitev spora Vremenski prerok pravi: *C^pIeje- Najvišja Novi grobovi V Izraelu oster odpor Ana. Gradisar PrOlj UVCdbl leleVlZljO Včeraj popoldne je premimi- _____ la. v Charity bolnici Ana Gra-'Izraelska “javnost” odklanja jdisar, rojena Hiti, p. d. Priba- postavitev televizijske po-jjova Ančka, stara 64 let, stanu- staje, joča na 1139 Addison Rd. Tukaj zapušča soproga Antona, doma ^ ^ AViV, Izrael. Ko so iz Ravnika pri Velikih Blokah, se po i2raolski prestolici rszne-hčer Ano Bole, 3 vnuke, sestro s^e ves^i> da vlada premišljuje, Louise Kosmerl ter več drugih ab di napravila televizijsko po-sorodnikov. Rojena je bila pri slaj°’ se je proti njej oglasila Sv. Trojici na Notranjskem, cela vrsta nasprotnikov, ki ne kjer zapušča brata Franka, se- maraj0 televizije, največ iz stre Kristino, Julijo in Anto- konkurenčnih ozirov. Proti te-nijo ter več drugih sorodnikov. lev'ziji so vsi kinematografi, vsi Tukaj je bivala 40 let in je bila P sutelji, ker mislijo, da bodo članica Društva sv Marije Mag- ljuc^e P°!ern manj bi ali, vsi ča-dalene št. 162 KSKJ, Podr. št. 25 sopisi, ker se bojijo, da bodo SŽZ in Oltarnega društva fare zgubdi polno ogl, sov, vse cb-sv. Vida. Pogreb bo v petek zju- ^'ne, ker so vpeljale takse na traj ob 9:15 iz Jos. Žele in Si- kinematografske vstopnice, vsa novi pogreb, zavoda na 6502 St. | glsdališča iz razumljivih razlo-Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob §ov 'n končno tudi starši nedo-desetih, nato na Kalvarijo. Na Istoih otrok, mrtvaškem odru bo nocoj od 7. Vlada sama se še ni odločila, do 10. in jutri od 2. do 10. ure-1 kaj naj napravi. Predsednik Ben Mary Mohorčič Sinoči je nagloma umrla Mrs- Gurion je osebno proti televizijski postaji. Pravi, da je to za- Dohodek od davka na nepremičnine poraste!! Mary Mohorčič, rojena Strojin, enkrat še potrata za nizek živ-z 1071 E. 64 St. Truplo bo polo- Ljenski standard v njegovi re-ženo na mrtvaški oder jutri ob publiki in da umetnost in zna-petih popoldne v Zakrajskovem nost v Izraelu še nista dosti pogrebnem zavodu. Podrobnosti močne, da bi držale televizijske jutri- programe na višini. Vlada je za- enkrat samo sklenila, da pošlje v Ameriko posebno komisijo, naj študira ameriško televizijo. Njeno poročilo bo gotovo ne-CLEVELAND, O. — Cuyahoga pristransko in verjetno ne bo okraj je v prvi polovici pretekle- pridobilo novih zagovornikov ga leta zbral na davku na ne- televizije, premičnine $81,222,263 ah blizu j _____„______ pet milijonov več kot leto preje, Lavk. komunisti so se Porast dohodka je treba na em, i i. . .. , . strani pripisati novim zgradbam, | z l na deveti redni na drugi pa nekaterim spre- j kongres membam v davčni lestvici. | RIM, It. — Komaj se jb dobro V Cuyahoga okraju je okoli končala rimska škofijska sino-417,000 različnih parcel, vse ne- da, že so začeli začetkom tega premičnine v okraju pa so cenje- tedna laški komunisti s svojim ne na $3,653,544,670. ; rednim devetim kongresom. od $66,566,000 v letu 1948 na $152,545,000 v letu 1958. Dohodek od davka na nepre- prvi je nastopil na kongresu mičnine je v desetletju porastel glavni laški komunist Togliatti. Govoril ni toliko zbranim tovarišem kot laškemu srednjemu stanu in ga skušal prepričati, da se mu pod komunističnim režimom ne bo godilo slabše, ampak celo veliko boljše. Posebno je hvalil laške male trgovce in obrtnike, kako so zelo sposobni. Za tovariše same je imel samo par bbičajnih poklonov. Zanje se mu ni treba ba- Maroški kralj Mohamed v iraški prestolnici BAGDAD. Irak — Maroški kralj Mohamed V. je na poti po arabskih deželah. Iz Jordanije, kjer se je razgovarjal s kraljem Huseinom in se skupno z njim izjavil za pomoč alžirskemu osvobodilnemu gibanju, je odletel v Irak. Tod je na uradnem obisku, tekom katerega se vršo razgovori med obema vladama o vprašanjih mednarodne politike, posebno arabske na Srednjem vz- POSVETOVANJA VODNIKOV RDEČEGA SVETA V MOSKVI Vodniki satelitskih držav so se zbrali v Moskvi na “poljedelsko” konferenco, ki pa bo po vsem sodeč obravnavala preje vprašanja mednarod- Iz Clevelanda in okolice Srnjakova večerja— i Vstopnice za “srnjakovo vene politike kot poljedelstva. Posvet naj bi spa- ^13. ibmarjm St/cia'r R°me dal v priprave za sestanek na vrhu, predviden za prihodnji maj v Parizu. & Hunting Club, v Slov. del. domu na Waterloo Rd., so napro- MOSKVA, ZSSR. - Po poročilih uradne sovjetske Sii^Lakekml JEKd^ GirU poročevalske službe so se zbrali v Moskvi vodniki komuni- Cafe na 756 E 2oo St in pr' hodu. Kralj ~Moha"med se nagi- 'Stičnih partij v satelitskih državah v spremstvu predsedni- j hu Dougan“na Waierlw ba na Zahod in želi pomirjeval- kov ^ lnu°^!lh oz]lh sode!aveev na posvete o poljedel- ]oo Rd Naročite jih naJkasneje no vplivati na Kasema, ki se v fvu- da pazi, da laški tovariši na Srednjem zahodu. Zato je ne b' zabredli v revizionizem, federalna administracija proti morda kar jugoslovanskega ko-tej ideji. ,va- Laški in jugoslovanski tova- Demokratje bi načrt radi spra- so si namreč zmeraj dobri vili skozi Kongres, da vsaj spra- prijatelji, kar občuti naša na vijo v zadrego republikanske senatorje in kongresnike ob priliki glasovanja, Belo hišo pa ob priliki podpisa, odnosno vetira-nja zakona. Eisenhower bi nam. reč zakon verjetno ne hotel podpisati. -----o------ Hčer judovskega župana — katoliška redovnica! DUBLIN, Irska. — Glavni župan mesta Dublin Robert Briscoe je povedal, da se je ena izmed njegovih treh hčera odpovedala jugovski veri, stopila v katoliško cerkev in da bo skoro postala karmeličanka. Briscoe je prvi jud, ki je postal veležupan irske prestolnice. rodna manjšina v Italiji na svoji lastni koži. —----o----- Telefonska služba v središču New Yorka NEW YORK, N. Y. — Znano gospodarsko in finančno središče okoli Wallstreet ulice v New Yorku ima 120,000 telefonskih številk, povrhu pa še 25,000 zasebnih telefonskih mrež. Vsak delovni dan je tam okoli pet milijonov telefonskih pogovorov. Posamezni borzni posredniki morajo plačevati na mesec po $100,000 na telefonskih stroških. Tudi te številke govorijo jasno, kjer leži gospodarska moč naše dežele. je število delovnih mest, zato i- COLUMBUS* O- — Guv, DiSalle ma večina podjetij dosti večje ^eiah dobi Cleveland je-število delavstva, kot ga dejan- ‘eni lahko državni kolegij aii sko potrebuje. To seveda pove- vsai katerega izmed oddel-čuje produkcijske stroške in dvi- kov, če ga “želi”, ga ceno industrijskemu blagu. t HARTFORD CITY. Ind. — Šol-Trezni presojevalci gospodar- ski upravitelj Leonard O- Red-skih razmer v Jugoslaviji trdijo, da bodo morale oblasti v doglednem času le poskrbeti za rentabilnost podjetij. V tem slučaju bo od četrt do pol milijona delavcev na cesti. Preostalo jim ne bo nič drugega, kot iti iskat zavetje v svoje kmečke domove,' od koder so izšli. Nemški nacionalizem še vedno pri življenju BONN, Nem. — Minister za “vsenemške zadeve” Lemmer je na nekem shodu povedal, da je vise polnb nemških mestnih občinskih svetov sklenilo, da imenuje ulice po “zgubljenih” nemških mestih, to je takih, ki so prišla po drugi svetovni vojni pod Moskvo ali Varšavo. Ta novica spomni človeka nehote na znano nemško kulturo palačo v Monakovem, kjer so bila tudi po prvi svetovni vojni vklesana na stebre imena takih “zgubljenih” mest kot so Maribor, Celje, Ptuj itd. Takrat te manifestacije nismo vzeli za resno, šele Hitler nam je odprl oči. Zato se nam sedaj ni treba varati: imena ulic ne obujajo sa-| mo spomina na meje bivšega nemškega rajha, pomenijo tudi teritorijalne aspiracije sodobne I Nemčije. (len je ustrelil dve učiteljici med poukom, nato pa pobegnil v gozd in napravil samomor. Njegova žena trdi, da jj to napravil, ker je mislil, da ljudje opravljajo in obrekujejo njega v zvezi v eno izmed učiteljic. WASHINGTON, DC — Kon-centracija egipčanskih čet v Shiaju vzdolž izraelske meje je po izjavah Izraelcev samo „propagandna krinka” ki naj zakrije nezadovoljstvo v Siriji. — Napetost na izraelsko-sirijski meji je še vedno precejšnja, toda v zadnjih 24 urah ni pršlo do novih spopadov. WASHINGTON, D C — Vodnik Unije voznikov v Ohio William Presser je bil pred zveznim sod ščem spoznan krivini nepokorščine Kongresu, ker ni predložil zahtevanih dokumentov in ker ni dal odgovorov na stavljena vprašanja pred Kongresnim odborom. PARIZ, Fr. — Vlada je dobila v narodni skupščini zahteva-j na polnomočja, da lahko vlada eno leto brez nje, toda le. če ostane v glavnem nespremenjena in če ne bo v tem času narodna skupščina razpuščena. Trdijo, da bo danes Jutri bo obhajal Louis Fink s 14901 Darwin Ave. v krogu svoje zopet "pUšlo do onečaščanja J.e druž,ne sv°j 86- rojstni dan. sinagog, cerkev in poslopij, ki l iCSJltamo ^ mu želimo še mno-so namenjena verskemu udej- k'° et zbr‘uja m zadovoljstva! stvovanja. Izraža sočuvstvova- ^ molitvi— nje do vseh žrtev takih izgredov 1 dani društva Dvor Baraga in poziva vse Amerikance brez L'H7 Katoliških borštnarjev ozira na versko pripadnost, naj irm-jo skupno molitev- nocoj ob protestirajo zasebno in javno 8:80 v Grdinovem pogrebnem proti takim pojavom in prispe- domu na E. 62 St. za pokojnim vajo po svojih močeh, da bi bilo Frankom Škodlariem. take nestrpnosti čim preje ko- Pogreb— nec- | Pogreb pok. Williama Gordon ------o------ bo v soboto zjutraj ob 9:30 iz — Mleko uporabljajo kot se- Grdinovega pogreb, zavoda na stavuno nekaterih barv. i E. 62 St- v cerkev sv. Filipa No- rija ob desetih, nato na KalVa- I .. rilo. . Molitev— 1 Članice Društva sv Marije Magdalene št- 162 KSKJ so vabljene jutri pop. ob treh v Zelotov pogreb, zavod na St. Clair Ave- k molitvi za pok. Ana Gradišar. senat (zgornja zbornica) brez zavlačevanja polnomočja potrdil, s čimer bodo postala veljavna. CAPE CANAVERAL, Fla. -Včeraj se je posrečil prvi preskus drugega dela medcelinske rakete Titan, ki bo imela do 9,000 milj dometa. Gen. Ustna rdečila in politika WASHINGTON, D. C. — Fe-Schriever, načelnik oddelka za deralna komisija, ki mora skr-raziskave in razvoj orožja v beti za naše zdravje, že dolgo letalstvu, je dejal, da bo ra- preiskuje, ali s0 vse kemikalije, keta Titan predstavljala ob ki jih vporablja industrija za koncu leta 1962 že tretjino ce- ustna rdečila, res tako nedolžne, lotne amerške moči v rake- 1° ledi industrija. Irdi, da t i je že dognala, da isedem sinteti- čnih barv, ki jih delajo iz naft-ASIHNGTON, D.C - Senat ^ ostankov> povJča bolezni je z dvotretjinsko večino o- na jetrihi jn da bi jih radi tega dobril tri dopolnila zvezne u- industrija za kozmetiko ne sme- stave. Prvo prepoveduje ve- ja rabRi zavo volivne pravice na pla- Industrija se temu stališču upi-čevanje davkov, drugo daje ra in trdi, da federalna admini-guvernerjem držav pravico stracija nima prav. Stvar bo pri-imenovanja zveznih kongres- šla pred Kongres, kajti tajnik za nikov, če bi v ntomskem na- Zdravje in socijalno skrbstvo padu ali kaki drugi splošni Fleming bi rad dopolnil sedanji narodni nesreči našla snv.-t zakon. nad polovica članov Kongre- Sedanji zakon zahteva od nje-sa, tretje daje DistrikVu Co- ga, da mora vporabo nevarnih luiuhia pravico volitve pred- barv sploh prepovedati. So pa sednika Združenih držav in tudi taki slučaji, kjer male množine takih barv nič ne škodujejo. Na te slučaje se sedanji zakon ne ozira, zato bi Fleming rad dosegel spremembo besedila. Strokovno gledano je to lepo in pravilno. Toda kdo ve, kaj Vse bodo v Kongresu obesili na zakon, saj smo vendar v volivnem letu. članov Kongresa. TRIVANDRUM, Jnd — Pri dr-žavirh volitvah pretekli ponedeljek so protikomunisti zmagali nad komunisti. Protikomunistična koalicija kongresne stranke, socialistov in muslimanov si je osvojila o-koli dve tretjini vseh poslanskih mest v državnem zboru. Po številu oddanih glasov so komunisti ohranili svojo moč. sreči! Bodi previden in pazljiv, pa se boš izzognil marsikateri ne- p AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 3, 19G0 Ameriška Domovina r,::K" iTiTi~ni«^xaTrraTiig!iaarnlii^a 6117 St Clair Are. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4 00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January Oth, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 23 Wed., Feb. 3, I960' Vera in politika Verjetnost, da se bo vsaj na demokratski strani potegoval na konvenciji najmanj en katolik za kandidata za predsednika, je že davno dala povod za živo prerekanje, ali katoličan lahko kandidira za predsednika. Na katoliški strani so vsi istih misli, da je namreč katoličanu po ustavi in zakonu zajamčena pravica do kandidature. To stališče zagovarjajo tudi zastopniki liberalne inteligence brez ozira na versko pripadnost. Med protestlanti so mnenja deljena. Večina daje katoličanom sicer načelno pravico do kandidature, toda pravi, da bi v konkretnem slučaju ne glasovala zanj, manjšina trdi, da bi glasovala tudi za katoliškega kandidata, ako bi se ji zdel v vseh drugih ozirih sposoben za predsednika. Tako deljeno je tudi mnenje protestantovskih duhovnikov vseh sekt. Dosedanja debata ni dala še nobenih novih momentov, ki bi govorili vprid enemu ali drugemu protestantovskemu stališču. Zaenkrat je treba samo ugotoviti dejstvo, da je po več kot 30 letih postala vera zopet moment, ki ga bodo volivci v mnogih slučajih vpoštevali. Koliko in kako daleč lahko vpliva vera na izid volitev, nam praktično .povedo primarne volitve za guvernerja v državi Louisiana. Louisiana je južna država s prebivalstvom, ki je lep prerez vse naše dežele, Tam sta zastopani obe rasi, bela in črna. Ker spada Louisiana med južne države, črnci ne uživajo tam vseh civilnih pravic. Le majhen del njihove skupine se da registrirati in gre na volišče. Država je dalje mešana tudi v verskem pogledu. Večina je protestantska, manjšina je katoliška. Katoličani stanujejo po večini na jugu države, na severu jih ni več kot 10% prebivalstva. Prebivalci se naravno delijo tudi po stališču do segregacije. Ve-čma je za segregacijo, manjšina za integracijo. Običajna je tudi razlika med mestnim in podeželskim prebivalstvom, vendar ne taka kot v drugih državah. V državah, ki niso na jugu, prebivalci dežele volijo navadno eno stranko, mestni volivci pa drugo. Na jugu te razlike ni, kajti tam so vsi pristaši demokratske stranke. Ni pa tam še dozorela ločitev duhov v unijskem vprašanju. Unije tam ne pomenijo dosti, so slabo organizirane, v kolikor sploh obstojajo. Ker leži na jugu, je država trdno v demokratskih rokah, toda v stranki je vse polno političnih, družabnih, socijalnih, rasnih in verski tokov, ki odločajo pri volitvah. Za guvernersko mesto sta se potegovala dva demokratska kandidata: prejšnji guverner Davis, protestant, nasprotnik integracije, človek “z dežele,” konservativnih nazorov, in župan mesta New Orleans Morrison, katoličan, mestni čiovek, zagovornik integracije in politik s socijalnimi nazori. Zmagal je protestant Davis. Prvi trenutek so vsi zagnali krik, da je Morrison pogorel radi tega, ker je katoličan. Podroben pregled volivnih rezultatov po posameznih volivnih okrajih tega ne potrjuje v tako ostro izraženi formulaciji. Volivni izidi povedo namreč, da so Davisa volili predvsem severni volivni okraji, ki niso samo po večini prote-stantovski, ampak tudi proti integraciji in proti mestnim politikom. Čutilo se je tudi, da so Vam volili črnci pod pritiskom belih lokalnih politikov. V agitaciji proti Morrisonu so seveda rabili vsa sredstva, tudi verski moment, dasiravno o njem ni nihče javno govoril, vsi pa so to imeli v mislih. Zato so Morrisona napadali na zunaj bolj radi tega, ker je proti segregaciji in za socijalno zakonodajo. Davisa so volili podeželski farmarji in vsi, ki so od njih odvisni gospodarsko in družabno. Volili so ga tudi delavci, dasiravno se ni nikoli resno potegoval za unijske koristi. Niso pač imeli nobene izbire. Za Morrisona so glasovali vsi volivni okraji, kjer imajo katoličani večino, zanj je glasovalo tudi dosti mestnih volivcev obeh glavnih ver in skoraj vsi črnci. Zanj so se potegnili tudi vsi nasprotniki segregacije, ki jih pa tam doli ni ravno veliko. Zanimivo je, da so se volivci srednjih stanov po mestih delili med Davisom in Morrisonom brez ozira na verskih moment. Inteligenca je glasovala za enega ali drugega kandidata in se ni ozirala na njegovo versko pripadnost. ■ Ako bi hoteli napraviti vrstni red v nagibih za glasovanje, bi morali postaviti na prvo mesto segregacijo; ta je bila največkrat odločilna za izbiro kandidata. Takoj za njo pride vera, posebno v tistih volivnih okrajih, kjer vprašanje segregacije in integracije ni lokalna bolečina prvega razreda. Šele potem so volivci gledali na to, ali je kandidat mest-ni ali podeželski človek in kakšna je njegova miselnost v socijalnih in podobnih vprašanjih. Veliko vlogo je končno igiala tudi osebnost kandidatov, kar je pri nas v Ameriki že tradicija. Oba kandidata sva priljubljena v krogih svojih prijateljev in pristašev. Davis ima več vplivnih domačinov na svoji strani kot Morrison. Tudi ta okolnost mu je pripomogla do zmage. Iz vsega tega se da napraviti sledeči zaključek: vera ne igra pri volitvah posebne vloge, ako je kdo ne vrže v volivni boj; v tem slučaju lahko postane važen činitelj za izid glaso- vanja, toda ni edino merodajen. Lahko se pa zgodi, da propaganda naveže na vero še kak poseben političen moment, takrat seveda glasuje večina volivcev po svoji verski pripadnosti, ako jo ima, in samo manjšina sodi po drugih znakih o sposobnosti kandidata. V sedanji volivni kampanji bo dosti govorjenja o veri. Govorjenju ni treba pripisovati posebnega pomena, dokler vera ne bi postala geslo za kulturni boj proti katoličanom. Upajmo, da do tega ne pride, kajti s takim potekom volivne-ga boja bi sistem naše svobodne demokracije dobil usode-poln udarec, ki bi se poznal leta in leta. Evropo je prav za prav uničil kulturni boj v preteklem stoletju. V Nemčiji in Italiji je mnogo pripomogel k preusmeritvi svobodne demokracije v divji nacijonalizem, je rodel Mussolinijevo in Hitlerjevo diktaturo. V Franciji je spremenil svobodno demokracijo v politično anarhijo, ki je pravi vzrok za prividno francosko zmago v prvi svetovni vojni in za poraz v drugi. !z evropske politične zgodovine se lahko mnogo naučijo tisti, ki hočejo pri nas po nepotrebnem vlačiti vero v politiko. I Lasallski glasovi in odmevi | I (Pile Mattvi 1* “Sunny Spot City-*”) | La Salle, 111. — Naš ameriški tisk je zopet dan za dnem poln vseh raznih političnih napoveda-vanj in prerokovanj. Stara republikanska garda (GOP), se je znebila resnega tekmeca za dosego nominacije na njeni listi, to je newyorškega governerja Nelsona A. Rockefeller-ja, ki je podal izjavo, da nima namena kandidirati za nominacijo predsedniškega kandidata. S tem so se oddahnili stari konservativni republikanski prvaki, ki so pri krmilu odločevanja v stranki, Ti so kajpada na vsej črti za sedanjega podpredsednika Nixona, ki je konservativno usmerjen in udan vsem političnim smernicam stare garde. Vrhovno vodstvo stranke je Rockefellerja dvomljivo gledalo, ker je pač bolj iz mladih vrst in zato menda bolj demokratično navdahnjen in širokogrudno usmerjen politik, kakor pa so stari republikanski prvaki nepopustljivega konservativnega duha. Kot taki ne merejo prenesti, da bi kdo mlajših po svoje novotaril v imenu stare garde. Iz tega sklepam, da je Rockefeller zelo ustregel vodstvu stranke. Ali je to tudi dohrb za stranko, to je seveda druga zadeva. Za deželo in narod, bi vsaj jaz sodil, da ne. Verjetno je tudi, da so stari kratkovidni konservativci s tem morda (nezavedajoč se tega) ravno sami poskrbeli za poraz stranke v prihodnjih volitvah. S prevelikim zaupanjem gledajo, da jim bo zmaga dana na krožniku vsled velike popularnosti. Eisenhowerja, ki je s svojo osebnostjo in popularnostjo postal precej upoštevan in priljubljen. Najbrže se ne zavedajo vsaj dovolj, da stranka sama vsaj pri širokih masah manj imovitih slojev ni priljlubljena, ker se ne more oprostiti spon-starega konservativnega duha. Saj za mnoge stare republikance je še Ike preveč demokratičen in novotarski politik. Stara garda ni nikoli trpela kakega razboritega predsednika, ki naj bi bil njim neposlušen sluga in da bi ne delal tako ,kakor bi mu diktirali. Zato mladi Rockefel-er ni med njimi preveč priljubljen, ker preveč po svoje misli, kaj bi bilo boljše za deželo in narod. Zato so za kulisami uspeli s pritiskom, da vodstvo stranke ne želi tpkme v lastnih vrstah, ki naj bi pocepila razdore in spore v stranki sami. A Lo so le izgovori. Po vsem tem in z ozirom na okoliščiine in razpoloženje v javnosti bi sodil, da v prihodnjem predsedniškem terminu bo sedel v Beli hiši demokrat. niso preveč zadovoljni s sedanjo administracijo. Ne godi se jim ravno preslabo, a zadovoljni niso, ker jim tu in tam ne pade toliko “mane,” kakor bi radi. In sodobni farmar ni več nekdanji starega tipa farmar. Tisk, radio, televizija in šole so tudi farmarja obdelale in razvile, da gleda in razumeva vse drugače, kakor nekoč. Tudi tu je dvomljivo, da bi v jeseni volila večina za republikance. Dalje iso še drugi razlogi, ki precej jasno kažejo, kaj se bo najbrže zgodilo v jeseni. Samo Ikova popularnost bo težko zadostovala, da bi bila republikanska žetev v jeseni obilna. Le morda kaki izredni dogodki bi znali te domneve spremeniti. To se pa le malokaterikrat zgodi. Sicer pa počakajmo. Prihod-njost bo nam na vse to odgovorila, ali znamo kaj gledati v njo ali ne?! * “MENI LUC — TEBI KLJUČ,” so povdarjali včasih naših stari očanci, kadar so jim mladi silili na vodstvo pri gospodarstvu. Yes, starost je tudi trmasta in se ne umakne rada vsepovsod, zlasti ne, dokler še dobro diha. Seveda, ko pa sape zmanjka, takrat pa že: “meni luč — tebi ključi” Mladost je pa na drugi strani nepočakana. Njej poteka čas prepočasi naprej. Kaj jutri — danes hočem! Mladini se stari prepočasi umičemo po vseh uradih in vsepovsod. To dejstvo je v zadevah našega življenja večkrat zelo neprijetno. Tako je tudi v političnem življenju. Stari politiki se krčevito držijo v svojih uradih, mladi bi pa radi, prišli čimpreje kam naprej, pa ne morejo, ker sedeži so še vedno zasedeni po starih. A počasi gre naprej, rado ali nerado — a gre! Naš 15. kongresni distrikt zastopa v zveznem kongresu v Washingtonu že 23 let znani Noah Mason, ki je zdaj že 78 let star. Tik pred božičem je zopet prijavil svojo kandidaturo za kongresnika za bodoči termin. Zvezni kongresniki (poslanci) se volijo vsake dve leti. V letošnjem aprilu bodo primarne volitve, v katerih se izbira in nominira v strankah kandidate strank za končne jesenske volitve. Mason bo letos že trinajstič kandidat. V vseh dosedanjih volitvah ni imel preveč resnih kandidatov. Letos pa pravijo, da bo drugače. V republikanski strani tega distrikta se je za nominacijo prijavil tudi 52 let stari Louis F. Bottino iz Lockport-a pri Johetu. O katerem pravijo, da je zelo podjeten in delaven Razlogi: Delavske organizacije majo danes velik vpliv na svoje članstvo, katero ni preveč za-oovoljno, da ue milo izrazim, s sedanjo republikansko admini-iiracijo radi vladne pasivnosti v jeklarski stavki in nekaj radi drugih delavcev tikajočih se zadev. To ni v politično korist republikanski stranki. Delav- politik. 15. kongresni district obsega .sledeče okraje (counties): La Salle, Boone, De Kalb, Grundy, Kendall in Wil okraj. Po teh okrajih živi mnogo naših slovenskih rojakov, posebno v La Salle okraju in v Will okraju. Republikanci so v teh okrajih navadno vedno v večini in zato stvo, kakor zgleda po izjavah njihovih voditeljev bo odgovarjalo na vsa vabila: Kolikor ste bili vi za nas, toliko bomo zdaj mi za vas! Drugi razlog: Farmarji tudi bo borba za nominacijo gotovo živahna, ker kdor bo nominiran v aprilu med republikanci, bo skero gotovo bodoči kongresnik (poslanec) za naš 15. kongresni distrikt. * PO ČEM BODO HRUŠKE, [KLOBASE IN POGAČE v tem letu? Statistikarji so se pred božičem spravili skupaj in so “rajtali in rajtali” ter s številkami dognali, da ne bo res tako “hudo” pri draginji in višanju cen za življenske potrebščine, a njihovi primerki kažejo, da povprečno se bodo življenjske potrebščine in vse drugo v zvezi podražilo v tem letu za okrog iy2%. Vprašanje je pa seveda če bo to določilo obstalo? Na drugi strani pa napovedujejo, da bodo šle cene najemninam za stanovanja navzgor. Razlog za to navajajo vedno višje davke. V nekaterih krajih so se davki v zadnjih desetih letih več kakor podvojili. Torej sitne inflacije se ne bomo še znebili. Ta nadloga bo ostala med nami najbrže še dolgo, dolgo . . . Pri vsem pa nas “troštajo”: Saj ne bo tako “hudo” ... So kakor iz starih časov, navihani zoboderci. Za hrbtom so držali klešče in “tro-štali”: ne bo tako hudo . . . Potem je sledil krepak prijem s kleščami, zob so parkrat sem in tja zaobrnili — potem pa “ruk!” in zdelo se ti je ivčasih, da so ti glavo trgali proč. Tako zna biti tudi S tem “tro-štanjem,” ne bo tako hudo . . .” — a v naših žepih bo pa bolelo in še kako! Dovolj za zdaj, pa še drugič kaj. Vse iskreno pozdravljam! Matevž. -----o------ Slovenec tekmuje na olimpijadi med -Argentinci CLEVELAND, O. — France Jerman, slovenski izseljenec v Argentini, je bil izbran v argentinsko moštvo, ki se bo udeležilo zimske olimpiade v Squaw Valley. Pretekli teden je priletel v Združene države in že vežba | za nastop v Squaw Valley. Tekmoval bo v teku na 15, 30 in 50 milj, med tem ko bodo ostali štirje argentinski zastopniki nastopili v alpških disciplinah. France bo ostal v Squaw Valley do konca meseca, nato pa sporoča, da se bo po možnosti preko Clevelanda in New Yorka vrnil domov. Kdor bi mu želel pisati, naj pismo naslovi na F. J. Argentine Ski Team, Olympic Village, Squaw Valley, Calif. AD. ------o------ Popravek Duluth, Minn. — V mojem poročilu z dne 22. januarja t. 1. o smrti pok. župnika č. g. Michaela Papeš, ki je umrl pred kratkim v Towerju, Minn., se je vrinila neljuba pomota. Tam sem poročal po napačni informaciji, da: “. . . ko je leta 1954 v Towerju umrl župnik č. g. Jerše, je bil imenovan župnikom fare sv. Martina v Towerju, zdaj umrli č. g. M. Papeš.” To je bila napačna informacija in po isti napačno omenjeno v mojem poročilu. Č. g. župnik John Jerše, ni umrl, ampak še čil in krepak župnikuje v Evelethu, na fari sv. Družine. Moj znanec, ki mi je to napačno omenil, pravi, da je imel v mislih pok. veleč. g. župnika Aloisa Pirnata. Tako je prišlo do te neljube pomote, kateri naj se blagovoli oprostiti. Naj ho s tem ta neljuba pomota popravljena. Prosim! —And. Faranom sv. Jožefa na Velikih Poljanah Cleveland, O. — Cerkveni ključarji z Velikih Poljan pri Ribnici so se obrnili na rojake v Združenih državah in Kanadi za pomoč cerkvi sv. Jožefa. Rigler Franc, Novak Jernej, Čampa Jože, Andolšek Filip in Prijatelj Janez pišejo: “Dragi rojaki! Obračamo se na Vas s prošnjo za prispevke, da nam bo možno popra viti našo farno cerkev sv. Jožefa. Radi bi Škof Irenej Baraga - indijanski misijonar Pretekla nedelja je bila “Baragova nedelja.” Za to priložnost je priredil Prosvetni odsek Baragovega doma posebno proslavo, na kateri je imel pisatelj Karel Mauser sledeče predavanja. memben dan — staro onstran oceana — novo pred njim, v samotnih gozdovih. Bodoči apostol Indijancev je stal na taistem mestu kakor mi pred desetimi leti — v New Yorku. Prepričan sem, da je tudi nas takrat nevidno sprejemal duh tega velikega moža. Jasno, da je bila prva pot U škofu Fenwicku. Tam ga je že čakalo mesto —- k Indijancem pojdeš. In je šel s tako srečo, da je ni mogel pričakati. Vags-nakisi — Krivo drevo — je bilo prvo njegovo mesto. Gotovo ni mogoče v tem kratkem govoru obširno naštevati, kaj vse je storil, kaj vse obhodil. Dovolj nam bo, če vse to samo orišemo. Tedaj ni bilo mest kakor danes, ni bilo vlakov in avtobusov in avtomobilov. Bili so ogromni gozdovi, velike planjave in indijanska naselja ob rekah in jezerih. Zime strašne, veter da je rezal do kosti. Na širokih krp' Ijah se je Baraga poganjal po sneženih ravninah in če ga je ujela noč, se je bilo treba zviti (Nadaljevanje.) Premeščen je bil za tretjega kaplana v Metlike. Tudi todle se je ljudem takoj prikupil kakor v Šmartnem, čeprav sta ga oba kaplana hudo ovirala, posebno kaplan Sadavin, ki se je nekoč tako spozabil, da je Barago s škornjem udaril po glavi. Ta udarec mu je po dolgih letih Baraga vrnil z ganljivo< ljubeznijo. V tistem času cerkev v Metliki ni imela križevega pota. Baraga, ki je bil dosti dober slikar, ga je sam naslikal, toda takega, kakor ga danes poznamo tudi mi. Jožefinci tudi križevemu potu niso prizanesli in so postaje malo spremenili. Ko je župnik videl, da križev pot ni tak kakor bi moral biti, je bruhnil jezo iz sebe, oba kaplana sta mu pridno pomagala. Dobri Baraga, ves še novomaš-niški, je strahovite trpel. In mu je Bog poslal žterek. iz daljne dežele žarek, ki ga je presijal s tako silo, da je odločil celo njegovo življenje. Tisto leto, ko je Baraga stopil v semenišče, je bila v Arne-1 kakor jež in gledati, da ne zmrz-riki ustanovljena cincinatska neš. Oh poletnih nevihtah mU škofija, ki je štela v letu 1830 je dež 1*1 skoz streho iz lubja nekaj nad 30,000 vetnikov in 5 *n sam ie ne^°č zapisal, da mo 18 duhovnikov. Misijonska Leo- ra nad sv°jim ležiščem kaj raZ; poldinska družba na Dunaju je Peti> da vsaj Pri sPanJu ostane izdala drobno knjižico in to ško-1 ma^° ;su ... . . t . t • Indijanci so preživljali tezKe ftjo opisala. In la knj.s.ca je dobai ko s0 bili prišla v roke trdo preizkušene- v ,. . . , v. ^ , v. . se prosti sinovi obširne zemlja mu Baragi. Plaz v duši se je združene države so od juga rini- sprostii. Po dveh mesecih pre-|levnjih ,ozemlje Kako bridko- mišljevanja je prosil tedanjega J je sjjga^ govor starega Očipvej" ljubljanskega škofa za odpust-1 ca; ki ga je goVoril pred Barago* nico iz škofije, v istem času pa | 0če ozri se po obrazih svojega zaprosil cincinatskega škofa djudstva. Bolezen in lakota, žga' Fenwicka za sprejem v njegovo'nje jn vojska nas hitijo ugonab- škofijo. Iljath Umiramo in venemo. Pa' Dobil je odpustnico in spre-| damo na tla kakor dre vesa poC* jemnico in Baraga se je poslav- (sekiro belokožcev. Mi smo sla' Ijal od Metlike. Duhovniki so ! bi, vi ste močni. Mi smo le ne' se hladno, celo grdo poslovili ocl | vedni Indijanci, vi imate ved' njega. Mladi Baraga z lesenim J nost in znanje v glavi. Radi b* kovčkom, v katerem je imel svojo beračijo, je sedel na voz, ^ od vas pomoči in zaščite. Nima; mo ne hiš ne govedi ne zernlj®’ ljudje pa so z rokami zavirali j Pa Gai vse&a dolgo ne boiflj kolesa in držali voz nazaj. Nek-iveč Potrebovali. Vetrovi bob danji graščakov sin je kot berač kmalu šumeli okoIi zadnJe k°C odhajal v tujino za dušami. Še se je ustavil na Dunaju, še obiskal kraj, kjer je srečal svetnika Klemena Hofbauerja, nato je odšel v Francijo in jadrnica ga je na Silvestra leta 1830 postavila na ameriška tla. Po- nabavili tudi novo bandero, ker je staro že zelo preperelo. Izde- tvojih rdečekožnih otrok. Srce mi je težko, a ne' morem odvrni' ti naše zle usode. Tako zei° ljubimo sonce, mesec, reke gozdove, pa jih bomo zapustit*1 ko bomo kmalu spali v zemlji ^ se ne bomo več prebudili. To nič drugega ti nimam povedat*’ oče. — Usoda Indijancev je bila zape' čatena. Beli ljudje so zel^' lano je bilo pred sto leti in pre- zemlje in pravilo je bilo: nešeno v našo cerkev od podru-(ber Indijanec je mrtvi Indij3' žnice sv. Tomaža pred 60 leti. !nec. Toda Baraga jih je ljnbi| Naša Poljanska fara ni obšir- \z vso dušo, želel jih je rešiti vsal na, zato ne zmoremo sami vseh za večnost. Vedel je, da čas3 stroškov za popravila, ki so nuj- samega ne more ustaviti. NaJ' na, če nočemo dospustiR, da bo hujša muka zanj so bili be*‘ cerkev razpadla. | prekupčevalci kož, ki so prib3' Dragi rojaki Poljanci, darujte jali med Indijance z žganje11*' sarhi, kolikor le morete, obrnite Z ognjeno vodo so jih zastmP' pa se za pomoč še na svoje pri- Ijaljali, z njimi pa so marsikdaj jatelje in znance. Vsak dar bo prihajali tudi pastorji razu*3 hvaležno sprejet. Imena daro- protestantovskih sekt, ki so valcev bodo oznanjena v cerkvi ragi škodovali, kjer so le mogb' sv. Jožefa v Vel. Poljanah. . .” ! Toda Baraga je potoval, učil, $ Podpisani sem bil lani na ščeval, hodil na oblasti, prosil i*1 obisku v domovini in sem se moledoval, sestra Amalija ^ osebno prepričal, da je naša far- Leopoldinska družba sta mu P0' na cerkev resnično potrebna po- šiljala darove za nove cerkv*^’ pravda. Streha pušča, omet od- ki jih je postavljal in da bi I*1^ pada, okna so v slabem stanju, jance odvrnil od pijače, se F Potreba je res tu in prav je, če sam pijači popolnoma odp<>v^ se prošnji odzovemo. j dal. Bridek udarec zanj je b* * Ko bo nabirka končana, bomo smrt škofa Fenwicka. imena darovalcev objavili z da- škof, pod katerega je prišel, ** rovi vred. Vsem že v naprej imel več tistega srca zanj. iskrena hvala za vsak dar! Darove sprejemajo: Joseph Drobnich 917 E. 73. St. Cleveland 3, Ohio Steve Pirnat Co. 6516 Ct. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Louis Prijatelj 6507 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio I leta 1835 so Otavani pr°a j svojo zemljo Združenim drž3 vam. Dobili so na glavo , deoet dolarjev, država pa s* , 'pridržala pravico, da jim odk3 že bivališče, kjer se ji bo zdel0, (Dalje sledi.) Steklene smuči $ Neka tovarna na Francosk je začela že lani izdelovati s^ klene smuči. Baje so- boljš6 lesenih, ker so prožnejše. AMERIŠKA DOMOVINA, - U r , krvave zarje MEHIŠKI ROMAN Priredil Kolenc Franc Spot 1 v 0ma ^'orres doznal, da e dlalonga dal razstreliti ku-1 etskega Kristusa. Radi tega čet an*S ^ruz naPadel njegovo e ° in jo je pregnal iz sosedne-a mesteca. Vojska pa je pre- nik 3 vs^e i-e vasi. Polkoiv-Je vojakom dovolil, da sme-ropati in se krvavo maščeva-vsemi vstaši. 'pr 0^0Vniiia so našli na trgu. jo nudil grozno sliko. Na revesih so visela človeška, tru-a> bili So rnožje in žene. Na ugi strani je stalo do 40 Iju-0^roženih z vojaki. V sre- 1 je sedel polkovnik in je za-sbseval. ro^ cerkvijo se je vršila su-C°V® Zabava: vojaki so nosili iz ^er ve svete posode in cerkve-0 obleko in so vse onečaščaii. nik0rres st0Pil Pred polkov-kr Se mu Predstavil. Na šef ° Povedal, kako je prida fem in Prosii> naj mu °nja ali avto, da bo lahko Potoval dalje. D ,, ^Se dobite -- je odvrnil pre'0Vn*k — Porna2aji;e mi eJ> da v vasi vse uredim. Dnm 0d. enim P°fiojem, gospod ____ ovnik — je odvrnil major 2 9 0 vojaki takoj prenehajo Ropanjem in ako bodo krivci znovani le po razsodbi red-vojaškega sodišča. resa°^0vnik je premeril Tor-, • Od začudenja ni našel e» da bi odgovoril. 2^ ^a’ gospod polkovnlik; to šui eVa Za^on- ^'e mi ne izvr-zahT**0 Za^ona> kako moremo ^eva.ti kaj takega od drugih. v°jak ^j mislil, da niste Se je naposled oglasil eoveljnik -7 . . te ti J K- — Zakaj zagovarja- e’ ki so vas bili zaprli. Več 6 2ag°Varjam jih, mar-Pravico in čast vojske, ki — Zade 6 Vrneaavajte se v moje PovelfnijT ga Je iezno Prekinil ka t0lri ^renutku sta dva voja-pred polkovnika etnega fanta. fant.?OSpod, Polkovnik, tega om-v- Sm° naah pod mostom z p]em v roki. ip i° ^0Vn^k je premeril farna v0 P°kazal na najbližje dre- Voi°!res se je zgrozil, in s,Jaka sta napravila zanjko ^ a vlekla fanta k drevesu, Vešif i.11'1 njem viselo že več člo-trupel. la c iVe* Kristus Kralj! Žive-tek Vabocla! " je zaklical fan-ato je vse utihnilo. i -JV ; Mm,' • - -m is spomin p, ^bS~.bNaSga kfank Benigar f6 l>reminul 3. februarja 1945 Pa svež! Šel cd nas- kot bil ip pomin na Tebe je, 011 )e prvi čas ..tali: '1'A;iTl«NlcAR, mati NTH0NV- ___’ Ol"0> 3. febr. I960. Polkovnik je mirno kadil in se je obrnil k nekemu kaplarju. —Duhovnik ni priznal ničesar? —Ne. g.. ipolkovniEk. Venomer je naglašal, da ni imel z vstaši nič skupnega. —Duhovnika jaz poznam — se je oglasil Torres. — Peljite me tja, jaz bom že govoril z njim! Ni bilo treba daleč, iti. Na vrtnih vratih pred župniščem je visel duhovnik. Privezan je bil za r6ke, noge pa je imel do kolen gole. Obkolila ga je četa vojakov. Ko se je Torres pre-ril skozi vojake, je zagledal grozen prizor. Pod duhovnikovimi nogami je gorela suhljad in plamen mu je lizal noge do kolen. Vojaki so se režali. Torres se je divje ozrl po vojakih. —Kaj je to? — je zakričal srdito. — Odvežite duhovnika! V tem je skočil k ognju in ga je razbrcal. En kaplar je stopil pred njega- -To se vrši na polkovnikovo povelje. Duhovnika moramo prisiliti, da pove, kdo se je udeležil vstaje. A on je trdovraten in noče ničesar izpovedati. —Poberite se! — je zaklical Torres. — Duhovnik je moj jetnik. Kaplar je skomiznil in jezno zabrundal. —No, kaj takega pa še nisem videl! Koliko duhovnikov smo že spražili pa se ni nihče zmenil zanje. Čudno, čudno! —Molči in poberi se! — se je zadrl nad njim Torres. Kaplar in vojaki so odšli, Torres pa je odnesel duhovnika v župnišče. Tam mu je povezal opekline. Čez čas se je duhovniku vrnila zavest. Mučenec se je bolestno nasmehnil in je stiskal Torresu roko. —Gospod major — je šepetal — polkovnik se bo najbiž maščeval nad vami. —Ne verjamem — je odkimal Torres. — Sicer pa se zase ne bojim. Le vas bi rad spravil na varno. Šel bom iskat avto in vas odpeljem v Viktorijo. Tam se lažje skrijete. Duhovnik je prikimal in zaprl oči. Torres v vasi ni našel niti avta niti voza. Trg je bil tih. Polkovnik in vojaki so odšli. Ostali so samo obešenci Hipoma so se zaslišali streli Major se je podal v tisto smer. V ozki ulici je srečal vojaka. —Kje je polkovnik? — je vprašal. Vojak je skomizgnil. Torres je hitel dalje. Kmalu je srečal polkovnika,. Hotel ga je ustaviti, a ta je hitel dalje Streljanje je postalo silnejše. Torres se ni zmenil zanj. Njegove misli so bile pri Guadelu-pi. Devet dni je že na potu in med tem se je lahko mnogokaj zgodilo. Odpotovati ni mogel, ker v vasi ni bilo nikakega prevoznega sredstva. Ves žalosten se je | vrnil v župnišče. Na pragu je našel staro župnikovo gospodi njo Krčevito je jokala in vzdihovala: —Ustrelili so ga! Torres je hitel v sobo. Duhovnika je na,šel mrtvega, z rano na čelu. —Kdo ga je ustrelil? — je divje vprašal. —Tisti debeli častnik, ki je prej na trgu sodil — je odvrnila starka. —Polkovnik! — je zasikal Torres. — Vražji pes. (Dalje prihodnjič) Pepsi-Gola dobila nov glavni urad v New Yorku V ponedeljke je bil odprt nov glavni urad Pepsi-Cola Company na 500 Park Ave., New York City. Enajst nadstropij visoka zgradba je stala $7,799,000 in bo poslej središče skoraj ves svet obsegajoče mreže za prodajo Pepsi-Cole. NEW YORK, N. Y. — Miss Amerika 1960 Lynda Lee Mead iz Natchez, Miss., je kot pred-stavca javnosti pritisnila na gumb in svetloba je preplavila velikansko znamenje rasti družbe v zadnjih 10 letih. Pri slovesni otvoritvi novega glavnega stana Pepsi-Cole je bil navzoč tudi podžupan mesta New York Paul O’Keefe. Z njim sta bila predsednik družbe Herbert L. Barnet in podpredsednik Emmet R. O’Connell. Odprtje novega -glavnega urada v lastni 11 nadstropij visoki palači na 500 Park Ave. je del sposeda konvencije Pepsi-Cola Co., ki se tod vrši. Okoli 2000 udeležencev konvencije je gledalo odprtje preko televizije. Novo poslopje je eno najmodernejših svoje vrste v vsem mestu in ima klimatske naprave za ce • letno zgradbo. Pepsi-Cola je v zadnjih 10 letih silno napredovala. Prodaja njenih izdelkov se je početverila, dobiček pa se je skoro pode-setoril. V preteklem letu je prodala skupno nekako za $155,-000.000 svojih izdelkov in brez dvoma dosegla tudi nov rekord v čistem dobičku, ki je že 1. 1958 dosegel $11,500,000. Pepsi-Cola ima sedaj svoje podružnice v 80 deželah krog in krog sveta. pini, imajo pa vrste dragocenih lastnosti, saj ustavljajo in celijo skorbutne krvavitve, zmanjšujejo pa tudi število tistih, ki trpijo zaradi možganskih krvavitev. Seveda snovi iz limonove lupine niso “čudežne”, čeprav bolnikom lajšajo težave. Raziskave so pokazale, da izvlečki iz limonove lupine ščitijo zdravo tkivo v nekaterih primerih pri obsevanju z rentgenskimi žarki. Morda bodo limonove lupine ustavljale krvavitve v črevesju in preprečevale razpadanje krvničk zaradi radioaktivnega sevanja, vendar je to domneva, ki jo še raziskujejo. Limone pa so uporabne še za druge reči. Ker je v ZDA med drugo svetovno vojno primanjkovalo kositra, je bila nevarnost, da bo vojska ostala brez zbiralnikov za bencin. Znastve-niki so našli zasilno rešitev v mezgi limonovega pektata. Z njo so premazali papirnate vrečke, iz katerih potem ni pronicalo prepotrebno gorivo. Limone so preprečile tudi nevarnost lepljenja sintetičnega gumija na stene posod, v katerih so ga prevažali. Če omenimo najrazličnejšo rabe limon v domači medicini, še zdaleč nismo našteli vseh koristnih lastnosti tega rumenega sadu, o katerem bomo v prihodnosti slišali nemara še marsikaj zanimivega. Oglašajte v “Amer. Domovini” Ženske dobijo delo Išče tajnico Pravniški urad v St. Clairski naselbini išče tajnico z znanjem angleške stenografije in tipkanja. Delna zaposlitev za pol dneva. Pismene ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod značko “Secretary”. (27) Limona koristi zdravju in industriji Limone so mnogostransko u- trla pot v živilsko industrijo. perabne, saj odstranjujejo ma deže črnila in rje, ustavljajo krvavitev, nadomeščajo plazmo in preprečujejo skorbut. Morda bodo postale pomembne tudi v boju proti posledicam radioaktivnega sevanja. V limoni okopano jeklo otrdi, vrečke, ki jih prepojijo z eno izmed snovi v limoni, pa ne prepuščajo bencina. Mrzla limonada nas osvežuje v poletni vročini, topla pa je domače zdravilo za nahodne ljudi. Ne vedo natanko, kje je limona doma. Menda se je iz Burme razširila po Srednjem vzhodu. V Evropo so jo prinesli kri-ŽBrji. Zgodovinski zapiski povedo, da se je pomorščak Kolumb ustavil na Kanarskih otokih in tam dobil semena, ki jih je potem posadil v Novem svetu- Med naj večjimi sodobnimi pridelovalci limon sta razen tropskih dežel Italija in Kalifornija. Zanimanje sveta za limone je kmalu preraslo možfnosti zasebnikov, ki so le malo vedeli o teh sadežih. RazviM se je industrija za predelavo limon. Znanstveniki so ugotovili, da skriva limona še druge, doslej neznane lastnosti, ki bi jih mogli s pridom uporabiti. Leta 1921 so izdelali kemik: cenen postopek za pridobivanje citronske kisline iz limon. Bela kristalna kislina je postala osnova različnih limonovih pijač, farmacija jo je uporabljala kot odvajalno sredstvo, slaščičarji pa kot nadomestek za limone. Kakih pet let pozneje si je kristalna kislina u Moški in ženske Išče se zakonski par ali mošKi in ženska za čiščenje uradov ponoči, izkušeni, blizu mesta. Kličite HE 2-0233 med 2. in 4. uro Pop (23) MALI OGLASI Iz leta v leto je bilo več rumenih plodov, z limonami so se začeli ukvarjati znanstveniki. Sledila so presenetljiva odkritja. Pri prvih nemških ujetnikih so našli mod drugo svetovno vojno zavojčke zrnatega prahu. Ujetniki so povedali, da so jim priporočali, naj si s tem prahom posipljejo rane, češ da se bo kri hitreje strdila. Tej snovi so pravili pektin, pridobivali pa so jo iz limon. Pri nadaljnem proučevanju te nemške iznajdbe so ugotovili ameriški znanstveniki, da pek-tinska raztopina lahko v nekaterih primerih nadomesti določeno množino krvi. Plazma kot nadomestek za kri je pektin zrinila iz te rabe, njegova veljava pa se je ohranila v številnih drugih primerih. Industrija rib je tesno povezana z limonami. Ko so ugotovili, da pasteriziran limonov sok preprečuje oksidacijo m močne vonje, je začela predelovalna industrija zelo povpraševati po kislih rumenih plodovih. S sokom poškropljene ribe so v ledenicah ostale dlje časa sveže, ohranile pa so tudi prijeten vonj. Bioflavonidi so med poglavitnimi sestavinami limone, ki uspešno konservirajo ribe. Gospodinje jih že dolgo poznajo kot limonov sok- Če že- j lije, da jabolka in banane ne1 bi potemnile, jih obrizgajo s tem sokom. Prav ta lastnost je 1 , I napotila znanstvenike, da so limono natančno raziskali. V ( njej so našli vitamin C in bio'-flavonide. Ti zadnji so predvsem v lu- Apartmcnt v najem Lake Shore, 363 E. 152 St., 4 moderne sobe, na novo deko-rirane, gorkota, $80. Kličite WY 1-6363 ali EV 2-7622. (X)- E. 185 St. $16,900 Nov bungalow, 2 spalnice, zgoraj za razširjenje, polna klet, blizu vsega. Se lahko takoj vselite. RAY NAUSNER REALTOR 27950 Lake Shore Blvd. AN 1-1990 ali RE 1-7084 (3,5,feb) _ . - —- V -1 v X ■ - -i k ' REŠITELJICA — Mrs. Barbara Bradley v Win-throp. Mass., je nataknila visoke gumijaste čevlje in šla reševat 'svojega psička, ko je vsled viharnega morja voda zalila dvorišče in si psiček ni znal poiskati poti na varno. .... -j.h,.. ^»*«»*** ; 122# Euclid Avmu* Order efter 9 e.m. Cel) MAin 1.2700 ¥(ie Italic Jiros. Co. ! downstairs stare pralna, vezilna rayon-plalnena PLAŠČ-0BLEKA 9.95 C Očarljiva, kot pomlad sveže krojena obleka za močne postave. Izdelana pri Toni Todd, je pralna, se ne mečka, sipredaj prerezana za lahkotno oblačenje, nabran hrbtni nastavek, laskav V-izraz, barve se ujemajo z vezenino na životu. Peščene ali rožnate barve. Mere 14i/2 - 24V-3. DOWNTOWN FASHION DRESSES ONLY ■ , i1.. .. mm Potrebujemo 4 podjetne prodajalce hiš GLOBOKAR REALTY 986 E. 74 St. HE 1-6607 (X) NAPRODAJ Stanovanjska hiša z dobrim dohodkom v bližini E. 185 St. Blizu cerkve in trgovin. Nobenih posrednikov. Za pojasnila kličite KE 1-7326 (23) Naprodaj Velika enodružinska hiša s 4 spalnicami in dvema polnima kopalnicama. Vse na novo prenovljeno. V udobni soseščini. Velik lot. MU 1-3100. (3,5,8,10,12 feb) Ravno na seznamu Velika 6-sobna Colonial hiša, lot 300 čev., blizu cerkve Marije Pomočnice. Oglejte in dajte ponudbo. DE VANNA REALTY 535 E. 185 St KE 1-2227 Sobe se odda Dve lepo opremljeni sobi se odda za. eno ali dve osebi. Privatna kopalnica in vhod. Kličite HE 1-7597. (3,5,8 feb) Hiša naprodaj 7-sobna hiša za eno družino, med Superior in St. Clair Ave. $8500. Kličite Gabriel Realty Co. EX 1-5647. X(WTF) POPRAVLJAMO FENDERJE IN OGRODJE SUPERIOR BODY S PAINT 00. 6605 St. Clair Ara. EN 1-1633 Oglašajte v “Amer. Domovini” ameriška domovina, usta so tako odločna, ne, tu ni jo ji uropali rablji, in bom raz-znamenja, da bi se vdal. Napra- 1 pršil laži, ki jih trosijo o Vas.” vil si mu dosti bolečin, toda vo-1 “Tako! Veš li tudi, da o meni Ije mu ne moreš upogniti, ta ne ^ lažejo in psujejo? In ti jih hobo prosil odpuščanja. In zopet češ kaznovati, ha ha, moram se je sodniku potemnelo čelo. Ce smejati; si-li včeraj kaj druge-mi prideš in porečeš: Prav sem ga počel kakor oni?’ HANDEL - MAZZETTI: Junakinja iz Štajra storil, potem proč od mene, jaz sem tvoj gospod. S kazalcem na tla kažloč, prav “Za božjo voljo,” je mrmral Gifin. “Ne tako!” Kakor kladivo je bilo Henri- * S§ kakor se zapoveduje hlapcu, je kovo srce, kakor razbeljeno že- dal sinu znamenje, naj obstoji.jlezo so ga pekle očetove bese Pa še marsikaj drugega j “Da, da, to vemo, Vaša be-ni bilo prav ne zamerite mi mo- seda dr.li;” veselo je stotnik po- Stotnika je poklical na svojo stran. Zapovedujoče je rekel sinu: de; zato je rekel: “Gospod, nisem Vas psoval, nisem zoper Vaš lagal. In ako je odkritosrčnosti. Vi sami ste dal svojo roko sodniku. “Hva-1 “Tvoj stotnik me je popro- drugi kaj takega storijo, ne bom pripravili papežnike do teh la Vam, gospod Fendel. Vedno naj te izpustim, ker se v tega trpel, dokler bom dihal, in skrajnih korakov. Bili ste pre- ste bili moder mož!” Z meče v: gtajru upirajo papežniki. Veš li ako me kakor divjo zver vkle-trdi. Vsak moški, vsaka ženska rožljaje in žvenketaje je odko- za ^0?>> | nete v verige, bom izkušal jih “Da, vem,” je odvrnil Hen- raztrgati, če bom slišal, da Vas v Stajru pomiluje ubogo deklico, ki leži zelo bolna. Tega bi ne bili smeli storiti!” “Že zopet začenjate z ubogo rakal stari stotnik. Henrik Hendel je prišel iz' rik. “Slišal sem o uporu in tudi psujejo. Večje je moje spošto svoje ječe. Dva strelca sta sto- , vem, da prva kompanija potre- vanje do Vas, kakor je Vaša pala pred njim, dva pa za njim, buje častnika, zato prosim, iz- strogost do mene. deklico, vi ste res ubog stotnik>’: I stotnik pa je korakal spredaj; pustite me, da odkorakam ž njo Gvfin si je z roko, ki je tičala je zarežal Hjendel z divjim, žu- 1^ kakor hudodelca v Štajerdorf, sedež zarote.” |v železnih rokavicah, gladil bra- ---- junaka, ki je s svojim drznimi Stotnik je natiho mrmral in do in je zamolklo zamrmral: naj sin še tako zvesto prisega, j riov'k povelj.” |daj, ko si dobrotljiv, postajaš | Sodnik govori še vedno za j Henrik je povesil svojo tem- | najbolj krut. | no glavo na prsi in je s svojo j “Henrik! Henrik!” je rota I prazno, neoboroženo desnico su- stotnik. ‘“Daj, daj, moraš.” kal prstan na prstu. O oče, se- j (Dalje prihodnjič.) povedujoče in umerjeno, toda iz glasu mu je spoznati, da se v njem bori ljubezen s strogostjo: “Ako, kakor praviš, res ljubiš očeta, in jaz ti verjamem, ker do sedaj še nisi nikoli lagal, potem 1 veš, kaj zahteva časf od moža in 1 ljubezen od sina, ki je bil očetu nepokoren v važni reči, in mislim, da mi ne bo treba, dajati ti GRDINA POGREBNI ZAVOD 10.13 East C2 St. 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene /' /vv • J, ■ % v v».r gajočim pogledom. “Že dosti farjev in smrkavcev mi je reklo, da nisem prav storil, tudi par luteranskih hinavcev, predvsem moj nečak, Bertold iz Piraha. Sto sramotilnih pisem gori doli v kuhinji. Kdo si upa reči Hendelnu: Slabo si naredil? Kdo more pokazati enaka dela, kakor jih je dovršil Hendel? — Ubogo dekle! Naj bd bolno! Ce umrje, naj umrje! Kaj nam je zanjo? Jaz in moje delo je vredno več kakor življenje tisoč vrlih deklet, kamo-li kakor življenje farške vlačuge.” “Seveda, gospod. Toda prosim ,za to ne gre1” je trmasto odgovoril stotnik “Ne gre za dekle, ne gre za Vaša dela, gre za Štajer! Štajer za Štajer, ki je, kakor pravite, Vaša edina ljubezen — pa vidim, to so samo besede, prav nič Vam ni za Štajer.” Sodnik je z dvema prstoma useknil plamen sveče, ki je mrtvaško brlela v jutrajnem svitu, nato pa je rekel v za-molkn jezi: “Niso to prazne besede. Še res ne morete ničesar opraviti brez mojega fanta, potem pojdite gori v sobo, odprite jo in ga pripeljite doli. Tu, kjer vi stojite, naj stbji in naj prosi odpuščanja za svoj nesramni čin. Ako to stori, je prost in naj gre k svoji kompaniji; ako se obotavlja naprej, ostane ujei Moja beseda je beseda.” činom vžgal ljudstvo. Ko je oče je prikimal s svojo Goliatovo t “Dobro, vrlo dobro.” Strelcem videl, kako mu vodijo sina, mu glavo. ' so se iskrile oči. je bilo skoro žal, da je tako kru- Železnotrdo, mrzlo je vprašal Sodniku se je razjasnilo tem-to ravnal ž njim. Z žarečim po- sodnik: no čelo. Srce se mu širi veselja, gledom ga je opazoval, kakšnih' “Kaj boš. počel v Štajer- ponosen je, da ima v težki uri, misli da je, se bo li sedaj poni- dorfu?” j ko vse okoli njega bevska, pri- žal; rad bi mu vzel z usten be-1 “Storil bom svojo dolžnost kot jatelja v svojem ponižanem o-sedo, rad bi ga pritisnil na svo- štajerski vojak!” je odločno od- troku, ki mu ostane zvest in se je srce . . Toda na tem obrazu govoril. “Udušil bom zaroto; ne gane od njega. Toda sramo- zrejo oči tako kljubujoče, ta vrnil bom deklici lastnino, ki so, ten čin zahteva zadoščenja, pa CHICAGO. ILL V blag spomin OB ENAJSTI OBLETNICI SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA IN NIKOLI POZABLJENEGA SOPROGA MATIJA HITI ki je umrl 3. februarja 1949 Leto za letom se v večnost izliva, Luč naj nebeška za vedno Ti sije, s prahom pozabe pokriva stvari, v mislih mi boš, dokler srce mi ljubav do Tebe še vedno je živa, bije, v mojem srcu kot lučka gori . . . dokler ne pride naše smrti dan, ki mi od Boga je zaznamovan. V raju pa prosi zdaj Boga, da raj nebeški meni da, tam bova zopet zdru'zena, nebeško veselje vživala! Žalujoča soproga FRANCES Cleveland, Ohio, 3. februarja 1960. MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE BREZPLAČNO PARKIRANJE PRI DVEH MAY ZNAMKE TRGOVINAH Pričetek četrtek ob op. Kupujte v mestu .do 9. zvečer Na Heightsu do 9:30 zvečer 2 velika Dr. Marko Yovanov Yovanovich zdravi vse bolezni, resne in kronične, želodčne čire, raka, revmatizem, srene bolezni in želodčne težave brez opera-cij in brez uporabe nevarnih kemic-nih lekov, z osteopatičnim in kiroprak-tičnim postopkom, kot naš slavni slavonski doktor Vašo Pelagich, zdravnik naravnega zdravljenja, kot so tudi priporočali naši stari filozofi in apostoli za zdravo in dolgo življenje. Naprodaj je: Health Book on Na-tural Therapeutics Philosophy—' 2.(0. Dr. Marco Yovanov Yovanovich, c.o. Dr. A. Wood 1608 W. Madison St.—3rd Floor Chicago, 111. Telefon SEeley 3-4268 Milijon Dolarska BUSINESS OPPORTUNITY LOUNGE — Combination Snack shop and Pizzeria. 5405 W. Addison. — Call Keystone 3-4585 between 10 a.m. and 5 p.m. (23) GROCERY — School Store, across from school. Established over 20 years. Excellent neighborhood business. 7 days. Good lease. Low rent. Reasonable. EVerglade 4-8977. (24) Razprodaja! TAVERN — 7718 So. Halsted. Established over 20 years. Excellent neighborhood business. Widow will sacrifice for immediate sale. , 30 stool bar. RAdcliffe 3-5518. (23) REAL ESTATE FOR SALE SUBURBAN PRIHRANITE 20% do 50% PRI OBLAČILIH ZA VSO DRUŽINO PRIHRANITE 20% do 50% PRI POTREBŠČINAH ZA DOM PRIHRANITE 20% do 50% PRI GOSPODINJSKIH STROJIH SLOVITIH ZNAMK PRIHRANITE 20% do 50% PRI MODNIH PRITIKLINAH PRIHRANITE 20% do 50% PRI GOSPODINJSKIH POTREBŠČINAH MUNDELEIN Walking Distance to Chtfrch - School CAPE COD HOME 5 bedrooms, 1 full -bath and 2, '/2 baths, full basement. Recreation room. 2 car garage. Only $22,900 MUNDELEIN 6-6391 Prihranite 20% do 50% pri vseh predmetih te milijon dolarske razprodaje ... v vseh zgor. in kletnih oddelki h - Eagle znamke so dodatni prihranki! MAY’S IMA KREDITNI NAČRT PRILAGODLJIV VSAKEMU PRORAČUNU 1. ODLOŽLJIVA PLAČILA '2- NAKUPI Z NAPLAČILI 3. REGULARNI KREDITNI RAČUN