OCENE - ZAPISKI - POROČILA - GRADIVO
O NAGLASNIH ZNAMENJIH V BR1ŽINSKEM SPOMENIKU Г
Nosni samoglasniki so v BS redko nakazani; edini primeri so I 23 vu'ensih, II 19 sunt (kar imam za latinski pravopis), 48 mogoncka in 105 vuerun. Ker je bila nosnost nedvomno prisotna, ko so bili BS zapisani, ta primanjkljaj v pisnem sestavu zahteva razlago.
Nosni samoglasniki pred izgubo šibkih polglasnikov niso bili fonemsko različni od sklopov samoglasnik + istozložni nosni zvočnik. Zaradi tega je zanimivo videti, kako so bili ti sklopi v BS pisani. Dva primera sta istozložnega nośnika, ki nista zapisana kot nosna soglas-nika, namreč I 6 uzë vsem in II 69 niklse za nikimže. To nas vodi k domnevi, da bi lahko bila dolžina redno sredstvo za nakazovanje nosnih samoglasnikov v izvirniku BS. Ko so BS prepisovali, se je bil jezik spremenil, morda ob izgubi šibkih polglasnikov, zaradi česar to sredstvo ni bilo več primerno. To morda razlaga pomanjkljivi pravopis.
Kako pa je prepisovalec obravnaval znamenja nosnosti? V BS I jih je očitno pomešal z drugimi nadčrtnimi znamenji. Ker je bil BS II prepisovalcu verjetno bran, so bila znamenja preprosto neupoštevana, kakor so bila tudi v BS III.
Vlogo naglasnih znamenj v BS I je na široko pojasnil J. Schaeken, ki je opozoril na staro-visokonemški običaj ločevanja med uu /w/ od naslednjega samoglasnika z naglasnim znamenjem ' (1987: 348, opomba 5). Njegovi sklepi so naslednji:
1.	Ostrivec med predslonskim veznikom i in naslednjo besedo ter ostrivec med sklopoma vu, uv in naslednjim samoglasnikom sta razmejevalna znaka, preprečujoča napačna branja.
2.	Ostrivec nad o, e in nad u, v v končnem zlogu zaznamuje nosni samoglasnik.
3.	Ostrivec nad u, v v začetnem zlogu zaznamuje ustničnonosnični /w/ ali pa je razme-jevalni znak začetnih u-, v-.
Ta pravila jasno odsevajo dvojni izvor naglasnih znamenj. Z ene strani predstavljajo stvn. rabo naglasnih znamenj kot razmejeval za uu /w/, kar je bilo morda do določene mere posplošeno. Z druge strani po vsem videzu odsevajo rabo dolžine kot sredstva, ki nakazuje nosne samoglasnike. Zanimivo je, daje poševnica v I 6 Hzëbolj podobna določenim naglasnim znamenjem, kakor so le-ta podobna eno drugemu.
Da bi ovrednotili razlagalno vrednost Schaeknovih sklepov, sem primerjal dejansko pojavljanje naglasnih znamenj v faksimilu (SAZU 1993) z njihovimi možnimi pojavljanji v skladu z zgoraj podanimi pravili. Rezultat podajam spodaj. V levem stolpcu sem naznačil števila dejanskih pojavljanj skladno s Schaeknovo listo (1987: 350f). V desnem stolpcu sem nakazal nosne samoglasnike s pridvignjenim n, predsamoglasniški in začetni /w/ s krožcem, in začetne morfeme i, u, v z naglasnim znamenjem. Določen komentar zahtevajo naslednje odločitve.
Schaeken ima primere #15 I'meti in #18 ime ti za "očitne napake" (1987: 348). Jaz bi raje predlagal, da bi te oblike brali / jméti, prim. I 7 lté be bosirabe, 25 Idabim nazem zuete, 31 Ida-bim uzlissal. V primeru #37 miloztivi se strinjam s Schaeknom, da bi bilo v izvirniku miloztuvi, prim. #1. Tudi se strinjam, daje bilo naglasno znamenje prestavljeno na levo stran pri #17, #42, #47, #50, #63 in #71, in bi menil isto za #66 tvo'imi, prim. III 51 tuuoiu, in tudi za #29, kar se zdi, daje bilo popravljeno v #28.
Preostali primeri #14, #16, #34, #49 in #53 so manj jasni. Ti so v moji razčlembi nakazani z zvezdico. Mogoče je, da je #16 razmejevalni znak, kakor predlaga Schaeken. Ne morem pa
+ Prevod iz angleščine v slovenščino J. Toporišič.
580
Slavistična revija, letnik 42/1994. št. 4, oktober-december
podpisati njegove misli, da bi #49 cicose in #53 narod služili kot nasprotje ra/.mejevalnega znaka. Zdi se mi mogoče, da #49 nakazuje nosni samoglasnik predhodne besede v'zel, ki je bil v izvirniku morda pisan na isti črti. Podobno ima #53 morda isti izvor kakor #52 vu 'iz, prim. #29 in #28. Nasprotno pa #14 oń morda spada k sledeči besedi zuet, prim. I 12 zvuet, III 69 ZUU&. Razlage za #34 77 nimam.
Primerjajoč dejansko in možno pojavljanje naglasnih znamenj, ugotovimo, daje razmerje zaznamovanih nosnih samoglasnikov 14/45 = 31%, razmerje zaznamovanih /w/ 30/69 = 43 %, in razmerje zaznamovanih /-, it-, v-je 24/44 = 55 %. Ta rezultat je družljiv s podmeno, da se je nosnost redno (vendar ne dosledno) mešala z razmejevalnim znakom, kar je bilo posebno pogosto po predslonskem vezniku i (18/33 = 55 %) in predlogu i' (4/7 = 57 %).
Nanosnice
Brižinski spomeniki', 1993 (Znanslvenokritična izdaja). Ljubljana: SAZU.
J. SCHAEKEN, 1987: Die akzentzeichen im 1. Freisinger Denkmal. Zeitschrift für slavische Philologie XXXXVII. 346-351.
Brižinski spomeniki
I
GLAGOLITE PONAZ REDKA ZLOUEZA.
Bofe gozpodi miloztiuv'i. oize bofc. tcbc izpovuede.
2 1 vuez moi greh. 1 zuetemu crczlu. I zuetci
mari i. l4/.ue
temu michaelu. I uuizem crilatcem bofiem. I zuclemu pc
tru. 1 u zem zelom bofiem. I u6zem mufcnicom bofiem.
I u7zem vuernicom bofiem. I uxzem. devu9am praudnim. I
praudnim. 1 lebe bofirabe. choku". bili.
izpovueden. uzch. moih
12	13
grell. I vueruiu '. dami. ie. nazem zuete.
beufi. iti fe. na on14
zuet. pakife uztati. nazod "' den. Izmeti mi ie.l6fivuot17
i K
pozem. I me ti mi ie. ot puztic moih grechou. Bofe
miloztiuvi. primi moiv. izpovued. moih grechou. Efe
iezem ztuoril zla. pot den pongefe bih nazi zvuet.
vl9uuraken. ibih crifken. Efe pomngu. ili ne
pomngu. Iii 20 ~>2 vu" olu. ili ne vu" olu, Iii vu" ede. ili ne
vir 'ede. Ili u24ne praud
GLAGOL'ITE PO NAS REDKA SLOVESA.
bože, gospodi milostiv°y, otče bože, tebe ispov°ëdë
v°os moj grëh, i' sv°e"temu krostu, i' sv°e"tčj mariji, i' sv°en~
temu mihaelu, i' v°osčm krilatcem božjem, i' sv°entemu petru, i' v°sčm salom božjem, i' v°sčm mo"čenikom božjem,
i' v°sëm v°ërnikom božjem, i' v°sčm dëv°am pravdnym, i' v°sëm
pravdnym. i' tebe, boži rabe, hot'o" byti ispov°ëdon v°sêh mojih grëh, i' v°ërujo", da mi je, na sem sv°ëté bčvši, iti že na on*
sv°ët, paky že v°stati na so"dn'i don. i' jmčti mi je *živ°ot
po sem, i' jmčti mi je odpustok mojih grehov, bože
milostiv°y, prijmi mojo" ispov°čd mojih grehov: eže
jesom stv°oril zla po t don, pon'eže byh na si sv°et
u'v°rat'en i' byh kroSt'en, eže pomn'o" ili ne pomn'o", ili
v°ol'on ili ne у°оГо", ili v°čde" ili ne v°čde", ili v' nepravd-
Frederik Kortlandl, O naglasnih znamenjih v Briiinskem spomeniku /
581
nci rote, iii iTSlfi. lii tatbe. iii zavuizti. iii v2(' uzmazi.
lii vziniftue. iii efe mizetomu. chotclo. emufe mihi, ne doz
talo. cholcti. Iii vpoglagolani. iii zpe27. iii
28 29,r nezpe . lii efe
iezem. ne zpazal. nedela, ni zuweta 31
vu ecera. m mega
-o
pozta. I . inoga. mnogoga. efe protiubogu i44protiu me
mu creztu. Ti'14 edin bofe. vu <<;е/.. caco mi iega polic
ba vu^'elica. Bofe gozpodi miloztivi37. tebe ze mil
38	39
tuoriv" . od. zih poftenih greh. I . odi neh
mnozeh.
I. vu40enfih. i'" minfih. Efe iezem ztvoril. teh ze. 42tebe
miltuoriv4 '. I44. zuetei marii. 14S. v4f'zem
■ 47 zvetini .
I öabim nazem zuete. tacoga grecha 48 ,
pocazen v zel.
a49cofe ti mi zadenef. ia co Je tua5<> milozt. itebe liubo.
Bofe ti pride zenebeze. v51fe ze da vmoku.
52-za vu iz
na53rod. Dabini zlodeiu ote54!. otimime vzem zlo
öciem. Miloztivui bofe. tebe poronfo mc telo. I55.
mo%. dufu?7. 1. moia zlovueza. I,smc delo. Is9 mo60 vuoliu.
I6', mo vueru. i62moi fivuot''1.1 dabini uzliffal. nazodni
den tuo64 milozt vueliu. ztemi iefe vh5zo vucf . 66-tvo i
mi vzti. Pridete ot za mega izvuolicni. pri
67 r 68 ,• -69 70 r •
mete vu eefne vu ezelie. i vu eefni fivuo7't Efev
72
lezt. ugotoulieno. iz uueka v uuek. a men.
nčj roté iii v' Iži. iii tatbč iii zav°isti, iii v' v°zmazi
iii v' saničtvč, ili eže mi se" tomu hotelo, emuže mi bi ne dostało hoteli, ili v' poglagolan'ji, ili spe" ili ne spe", ili eže
jesom ne spasał nedela, ni sv°e"ta v°ečera, ni mega
posta i' inoga mnogoga, eže protiv bogu i' proti v memu krostu. ty* edin, bože, v°čs, kako mi je jega potreba v°elika. bože, gospodi milostiv°y, tebe sc" mil
tv°orjo" od sili poćtcnyh greh i' od inch mnozčh,
i' v°c"čih, i' man'sih, eže jesom stv°oril. teh se" tebe
mil tv°orjo", i' sv°e"tčj mariji, i' v°sčm sv°e"tym.
i' da bim na sem sv°čtč takoga grčha pokazon v°ze"l,
a kože ty mi zadeneš i' akože tv°a milost i' tebč 1'ubo.
bože, ty prijde so ncbesc, u'že se" da v' mo"ko" za v°as
na rod, da bi ny zlodčju ote"l, otmi me" v°sčm zlo-
dčjem. milostiv°y bože, tebč porončo" me telo i'
mo" dušo" i' moja slov°esa i' me delo i' mo" v°ol'on
i' mo" v°čro" i' moj živ°ot, i' da bim u'slysal na so"dn'i
dan tv°o" milost v0el'o" s temi, je"ž.e v°zov°eš tv°oji~
mi usty: prijdčtc otca mega izv°ol'eni, prij-mčte v°ččne v°csclje i' v°ččny živ°ot, eže v°y
jest u'gotovl'eno iz v°čka v' v°čk. amen.
Frederik Kortlandl Univerza v Lcidnu