LETO VI ŠTEVILKA 13 30. SEPTEMBER 1985 aaoL občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE IZREDNA SEJA IS: VSO PODPORO DELAVCEM RUDNIKA rta Izredni seji Izvršnega sveta SO Krško, ki Je bila dne 25. 9- 1966 v Izobraževalnem centru Rudnika rjavega premoga Senovo (sodelovali so še predstavniki občinskih vodstev DPO, predstavniki Rudnika, dopisnik Dela in predsednik centralnega delavskega sveta elektrogospodarstva) Je Izvršni svet razpravljal o nastali situaciji v Rudniku, in sicer je bil s strani predstavnikov Rudnika podrobno seznanjen o posledicah vdora mulja v Rudnik. Do vdora mulja Je prišlo večkrat na istem mestu, kar so delavci Rudnika sanirali sami brez širše pomoči, razen stanje po vdoru mulja z dne 3.9. 1985, ko so morali na pomoč poklicati Republiškega gospodarskega inšpektorja. Pred nekaj dnevi, to Je 18. 9. pa je prišlo ponovno, in to do večjega vdora mulja na istem mestu, kar so skupaj z republiškimi strokovnjaki ocenili za nevaren pojav in da Je stanje resno. Republiški rudarski inšpektor je prepovedal izkopavanje premoga na tem deloviscu, dokler se ne proučijo vse sltuacijske nevarnosti in se sprejmejo taki ukrepi, Id bodo zagotavljali maksimalno varnost delavcev In omogočili nadaljnjo eksploatacijo premoga. Posledica vseh teh nezgod pa je izpad proizvodnje za več kot 20 procentov ali več kot 2.5X> ton premoga na mesec. Motnje pa Je pričakovati še v naslednjih mesecih, dokler se ne bo saniralo stanje. Po širši predstavitvi stanja in posledic vdora mulja v Rudniku, Je Izvršni svet sprejel naslednja stališča in sklepe: 1. Izvršni svet ugotavlja, da so delavci Rudnika pri V3eh nezgodah vdora mulja vr udnik storili vse z vidika varnosti, kar potrjuje to, da poškodb ni bilo, kakor tudi z vidika hitrega In strokovnega aktiviranja za sanacijo stanja. Za vse to izreka Izvršni svet pohvalo in priznanje in hkrati daje podporo vsem njihovim nadaljnjim aktivnostim, da se čimprej sanira stanje in se vzpostavi normalna proizvodnja premoga. Izvršni svet ugotavlja, da pomeni ta nezgoda za Rudnik še dodatno povečanje izgube, saj je v okviru Elektrogospodarstva SRS Rudnik doslej posloval z negativnim poslovnim izidom -- vzroki za ttf%Lršega družbenega izvora, kar Je splošno znano. Izguba pa se bo se povečevala dokler ne bo stanje sto-odstotno sanirano. Delavci Rudnika pa že vse leto vlagajo maksimalne napore za čimvečji izkop premoga, saj delajo vse sobote pa tudi nedelje, da bi zadovoljili potrebam široke potrošnje, ta nezgoda pa Jim je podrla vsa njihova prizadevanja. Zato Je Izvršni svet mnenja, da delavci Rudnika nikakor ne smejo biti prikrajšani pri izplačilu osebnih dohodkov, kar Je na podlagi pozitivne zakonodaje logična posledica, če OZD posluje z izgubo. Glede na to se Izvršni svet obvezuje, da z združenimi močmi v občini in po potrebi 3 širšo družbeno pomočjo Rudniku Senovo zagotovi dodatna sredstva za pokrivanje osebnih dohodkov delavcev Rudnika, kot tudi za pokrivanje materialnih stroškov, ki bodo nastali ob saniranju stanja zaradi navedene nezgode. Glede zagotovitve potrebnih sredstev bo Izvršni svet stopil v kontakt tudi s pristojnimi republiškimi organi (komite za energetiko, komite za finance idr.), skratka potrkati je potrebno na vsa vrata, Jasno pa je, da bomo morali največje breme nositi sami v naši družbenopolitični skupnosti. 2. Glede problematike pokrivanja potreb široke potrošnje s premogom, ki se Je zaradi nezgode v Rudniku Še poostrila, Je Izvršni svet dal naslednja izhodišča: - Rudnik Senovo zmanjša maksimalno možno količino dobave premoga individualnim potrošnikom iz 5 ton na 2,5 toni. - Rudnik al naj prizadeva, da v maksimalni možni meri izdobavlja premog nosilcem preskrbe v drugih občinah, 3 katerimi ima v skladu s svojim planom proizvodnje sklenjene sporazume, oziroma pogodbe. Občani iz teh območij se za dobavo premoga obračajo na preskrbovalne OZD iz svojega območja. Dobavo premoga potrošnikom iz naše občine pa še nadalje izvaja Rudnik Senovo, vendar v zmanjšanih količinah. V oskrbo z energetskimi dobrinami se morajo maksimalno vključiti nosilci preskrbe z iskanjem dodatnih količin premoga iz drugih rudnikov in z drugo vrsto energije, in sicer to velja za obe TOZD GG Brežice. Občane pa je treba opozoriti, da skrajno racionalno ravnajo z energetskimi dobrinami in da po možnosti uporabljajo druge vrste energije (drva). Na podlagi teh izhodišč se strokovne službe Rudnika Senovo in občinskega komiteja za družbeno planiranje in gospodarski razvoj dogovorijo za ustrezen način prodaje premoga na drobno in napravijo program prodaje. Za naslednjo kurilno sezono pa bo potrebno v sodelovanju z nosilcem oskrbe M.-Preskrba poiskati ustrezno sistemsko rešitev glede distrlbuiranja premoga med individualne potrošnike. 3. JULIJ 1986 190 LET RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO X VEZI, KI JIH NI MOČ PRETRGATI Stojan TUTIČ — predsednik SO Bajina Bašta — o sodelovanju pobratenih občin Krško in Bajina Bašta — ob 10-letnici podpisa listine o pobratenju Prijateljstvo in bratstvo slovenskega in srbskega naroda seje ustvarilo v najtežjih vojnih dneh, v času, v katerem so izgnani Slovenci in Srbi doživljali svoje najtežje dni v boju z mnogo močnejšim sovražnikom. Toda moči ne merimo samo s številkami -— kar je dokazala tudi zadnja vojna, v kateri so Nemci hoteli germanizirati slovensko ozemlje in slovenski narod. To je preprečila močna ljudska volja, da se upre, volja slovenskega, srbskega in vseh drugih naših narodov in narodnosti. Z izgnanimi Slovenci so sočustvovali vsi, ki so jim ponudili zatočišče, z njimi skupaj trpeli, se borili in skupaj umirali. V trpljenju in hudem so bili postavljeni trdni temelji našega bratstva in enotnosti. NAS GLAS 13 2 Prijateljstvo slovenskega in srbskega naroda, ustvarjeno v zadnji svetovni vojni, smo obeleževali in negovali z mnogimi manifestacijami. Prvi prihod naših občanov v Krško, z vlakom »Bratstva in enotnosti«, bo ostal v neizbrisnem spominu. Vse pogostejša srečanja med predstavniki obeh občin so končno privedla do podpisa listine o pobratenju, 7. 6. 1975 v Krškem in 12. 9. 1975 na »Dan osvoboditve« v Bajini Bašti. O našem bratskem 10-letnem sodelovanju lahko danes govorimo s posebnim spoštovanjem, saj se le-to ne osredotoča samo na izmenjavo različnih skupin in delegacij, marveč je preraslo vse bolj v pomembne oblike gospodarskega sodelovanja. Mladina naših dveh občin je ustanovila skupno delovno brigado, osnovnošolci iz Krškega so večkrat gostje v Bajini Bašti in obratno, vse pogostejše je sodelovanje kulturnih, izobraževalnih, zdravstvenih in drugih ustanov. V okviru gospodarskega sodelovanja naj še posebej omenimo tisto na področju gostinstva in turizma, tradicionalno izmenjavo slovenske in srbske kuhinje, ki je pomenila pravzaprav začetek gospodarskih stikov in ostaja še danes ena izmed temeljnih in trajnih oblik. Najbolj uspešno in najbolj obsežno je sodelovanje tekstilno predelovalne industrije in trgovine. Konfekcija Tarateks je v Krškem odprla lepo urejeno prodajalno, s skupnimi vlaganji Laboda TOZD Lib-na Krško, Lisce Senovo, Jutranjke Sevnica ter delovne organizacije Zvezda pa smo v Bajini Bašti zgradili sodoben prodajni prostor. Bajinobaščanski gradbinci izvajajo dela po načrtih IGM Sava Krško, Mercator Agrokombinat Krško in Kmetijska zadruga iz Bajine Bašte prav tako uspešno sodelujeta, ob tem pa POVELJU tz.sttitcmvar BRATSKOJ OPŠTINI KRŠKO %l izuzcfun domnos ^rt^t^cno-chgnoms^m i $m0twffflhumtrurtcjii> ^pstino ii.stftmkm m$^§ 9mbjiuk> gospodarstveniki obeh občin iščejo še nove oblike sodelovanja in skupnega ustvarjanja dohodka. Ta čas lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so se bratski odnosi in sodelovanje obeh občin uspešno razvijali na vseh področjih in da smo potrdili obojestransko voljo in pripravljenost, da se nadaljujejo in krepijo. Prav to zagotavlja našemu sodelovanju še lepo prihodnost, ob dosedanjih uspehih, ki bodo lahko na ta način še večji. Porok za to so dobri in trdni temelji, na katerih se bo nadaljnje bratsko povezovanje lahko samo še krepilo. POPRAVEK V zadnji številki — Naš glas 11 —je na strani 13 prišlo do napake, ki je morda ne bi bilo, če bi avtor podpisa pod fotografijo sekretarja POKZKS Krško Jožeta HA-BINCA in koordinatorja dejavnosti osnovnih organizacij ZK v TCP Djuro Salaj Zdenka PICLJA imel malo več časa za razmislek in logično sklepanje. Žal tega časa še pri nobenem zaključku redakcije časopisa ni bilo in zato tudi pogoji dela v INDOK centru niso opravičilo za take vrste napak. Torej: za tiste, ki sami ne veste, naj povemo, da je direktor TOZD Celuloza ing. Vinko BAH. Upamo, da bosta prizadeta našo napako in opravičilo sprejela z razumevanjem. Urednik ZAHVALA VALVASORJEVE ŽNICE KNJI- Valvasorjeva knjižnica se zahvaljuje delovnim organizacijam, ki so se v poletnih mesecih odzvale akciji »100.- din NA ZAPOSLENEGA ZA KNJIGE«: Skupne strokovne službe SIS (1.000 dinarjev) Pionir Krško (6.500 dinarjev) Hotel sremič (5.700 dinarjev) Delavska univerza in knjižnica (900 dinarjev) Osnovna šola dr. Mihajla Rostoharja (2.800 dinarjev) Knjižnica ima daleč prenizek osnovni knjižni fond, kar še najbolj občutijo tisti, ki potrebujejo gradivo za izobraževanje, vendar so sredstva, ki jih dobiva preko kulturne skupnosti premajhna, da bi ga lahko izpopolnila tudi za nazaj, zato ponovno prosimo vse zaposlene v občini, ki v akciji niso sodelovali, da seji pridružijo in samo s »100 dinarji iz svojega žepa omogočijo nakup knjig, ki jih knjižnica oz. njeni uporabniki nujno potrebujejo. NAŠ GLAS 13 3 SKLIC SEJ ZBOROV SO KRŠKO 30. 9. 1985 OB 15. uri V ponedeljek, 30. 9. 1985 bodo seje vseh treh zborov Skupščine občine Krško, Za delegate DPZ bo to 32. seja, za ZKS 34. ter za delegate ZZD 35. Na SKUPNO ZASEDANJE vseh treh zborov so sklicatelji uvrstili: — Slovesno podelitev plaket z listino Josipa Broza—TITA ob 35-letnici samoupravljanja — Predlog za podelitev domicilne listine SO Krško I. Dolenjskemu partizanskemu bataljonu — Poročilo o izvajanju družbenega plana občine Krško v letih 1981—1984 in vi. polletju 1985 Na ločenih zasedanjih bodo vsi trije zbori obravnavali: — Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990 — Poročilo o pripravljenosti in organiziranosti civilne zaščite in drugih struktur, ki se vključujejo v zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah — Volitve, imenovanja, predlogi in vprašanja delegatov ZZS in ZKS bosta ločeno obravnavala še: — Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Krško za leto 1985 — Predlog odloka o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju Lokvanskega potoka v delu k.o. Stolovnik in Armeško — Predlog odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč — Osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Leskovec—Gmajna ZZD in DPZ bosta ločeno obravnavala: — Problematiko in razvojne usmeritve Srednje šole kovinarske in elektrotehnične usmeritve — ZKS pa: — Predlog odločbe o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Lokvanjskega potoka v delu k. o. Stolovnik in Armeško ter ponovno (na predlog IS SO): — Predlog odloka o ureditvenem načrtu ožjega ureditvenega območja I. — zgodovinskega jedra Krško Povzetki delegatskih gradiv IZ ZAPISNIKA 34. SEJE (29. VII. 1985) ZZD l Vodil jo je namestnik predsednice zbora Stane Baje, udeležilo pa se je je 27 (od 46) delegatov. Zasedanje je minilo brez posebne razprave, delegacija DO »KOSTAK« Krško pa je imela na »Osnutek dolgoročnega družbenega plana občine Krško« pismene pripombe, ki jih povzemamo v skrajšani obliki. Ne strinjajo se s predvideno »lokacijo«, ki naj bi jo po tem osnutku imeli v industrijski coni na levem bregu reke Save in menijo, da bi bila zanje primernejša tista v Žlapovcu, ker je že delno opremljena in bliže mestnemu središču. Po njihovem mnenju bi morali v planu natančneje opredeliti razvoj toplotne oskrbe (z načrti in izvedbo večjih-cenejših sistemov). V program naj bi po njihovem mnenju vključili tudi regulacijo Starovaškega potoka ter delne regulacije Starograjskega, Dolenjevaškega in potoka Motnik. Hkrati predlagajo načrtovanje ukrepov za odpravo divjih odlagališč smeti in odpadkov, v ukrepe naj bi vključili tudi organizirano zbiranje ta-koimenovanih »sekundarnih surovin«; problem odlagališča radioaktivnih odpadkov naj bi reševali na državni ravni, drugih nevarnih odpadkov pa na regijski ravni. Ob ugotovljeni vse večji nevarnosti onesnaževanja rezervata pitne vode na Krškem polju bo po mnenju delegacije DO »KOSTAK« treba načrtovati vrsto ustreznih ukrepov za zaščito podtalnice, ob tem pa za nemoteno oskrbo s pitno vodo iskati in usposabljati »dodatne« oziroma »nadomestne« možnosti. Zato predlagajo raziskave globinskih voda ter »sanacijo« nekaterih manjših vodovodov. Opozarjajo tudi na to, da bo potrebno ob spremembah namembnosti zemljišč (za kmetijske namene) temeljito proučiti posege, s katerimi ne bi smeli ogroziti vodnih virov. V okviru preskrbe s pitno vodo naj ne bi »pozabili« na zaščito in vzdrževanje opuščenih virov in vodnjakov, ki bi bili ob raznih »izrednih razmerah« še kako potrebni in dobrodošli. IZ ZAPISNIKA 33. SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Zasedanje je vodil predsednik zbora Franc Rakar, udeležilo pa se ga je 18 (od 31) delegatov. ZAVRNJENA OSNUTKA DVEH ODLOKOV: — Predlog odloka o ureditvenem načrtu ožjega ureditvenega območja I. zgodovinskega jedra Krško —je dobil ob glasovanju le 5 glasov »za« in tako ni bil sprejet. S tem odlokom naj bi prižgali »zeleno luč« pozidavi kompleksa med ulico Pod goro ter Valvasorjevim nabrežjem, v skladu s srednjeročnim planom občine Krško in SKIS, ki predvidevata, zaradi splošnega pomanjkanja gradbeneg prostora v mestu Krško, pozidavo vseh »praznih prostorov«, ki so sicer že komunalno opremljeni, kar seveda zmanjšuje stroške gradnje. Na območju, ki ga vključuje predlog odloka o ureditvenem načrtu, prevladujejo vrtovi in bi bili z načrtovano pozidavo njihovi lastniki (uporabniki) resnično prizadeti. Sicer pa je imelo prebivalstvo tega mestnega dela k ureditvenemu načrtu še vrsto pripomb, ki pa po besedah delegatov KS Krško na seji ZKS, niso bile upoštevane, zato smo slišali tudi predlog, da bi ofljh ponovno razpravljali. Po drugi strani so predstavniki predlagatelja osnutka odloka poudarjali, da je bilo vse gradivo dovolj dolgo v javni razpravi, v kateri pa vseh »interesov« do tega prostora, predvsem »zasebnih«, ni bilo moč vskladiti. Znova so opozorili na to, da tudi v Krškem potrebujemo nova stanovanja (novogradnje), da ima zanje stanovanjska skupnost tudi denar, ki seveda s časom izgublja na svoji vrednosti. Potemtakem se postavlja vprašanje, ali bi veljalo upoštevati v tem primeru »širši družbeni interes« ali ne in za kakšno ceno in s kakšnimi posledicami. K temu naj dodamo, da je Zbor združenega dela »Predlog odloka« sprejel in da je na predlog IS SO KRŠKO le-ta ponovno uvrščen na zasedanje delegatov ZKS, po tem, ko je IS med obema sejama s »prizadetimi« opravil še dodatne pogovore. Za »Osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Leskovec — Gmajna« je prav tako glasovalo le 5 delegatov in tako ni bil sprejet. Razumljivo je, da je imela nanj pripombe delegacija KS Leskovec, ki je najprej poudarila, da se skica razlastitvenega območja ne ujema z zazidalnim načrtom, ki naj bi bil osnova vsem postopkom; opozorili so še na to, daje predlagatelj pomotoma posegel tudi na kmetijska zemljišča II. kategorije, (kar je po zakonu nedopustno) in na to, da z večino lastnikov, ki bi jih z odlokom razlastili, niso opravili pogovorov. Hkrati je ista delegacija menila, da je v osnutku odloka toliko pomanjkljivosti, da bi jih morali nujno vskladiti. NAŠ GLAS 13 4 PREDLOG ZA PODELITEV DOMICILNE LISTINE SO KRŠKO »I. DOLENJSKEMU PARTIZANSKEMU BATALJONU«. Odbor I. Dolenjskega partizanskega bataljona, ki deluje v okviru ZZB NOV Slovenije, je 31. 1. 1985 naslovil naSkupščino občine Krško in njenega predsednika pismeno vlogo s prošnjo za podelitev domicilne listine tej partizanski enoti V krški občini, po tem, ko so ji ga podelili že v občinah Novo mesto in Trebnje. Pobudo sta že obravnavala Predsedstvo SO Krško ter O O ZZB NO V Krško, jo podprla in zato delegatom vseh treh zborov Skupščine občine Krško predlagata, da sprejmejo sklep o podelitvi domicila. OBRAZLOŽITEV: Že junija 1941 leta je na območju Frate (današnja občina Novo mesto) nastalo prvo partizansko taborišče — prva partizanska skupina desetih ljudi, med katerimi je bila tudi narodna herojina Milka Kerinova (iz Velikega Po dloga). Tem prvim borcem so se postopno priključevali še novi in je do začetka marca 1942 njihovo število že tako naraslo. daso3. 3. 1942 na Gornji topli rebri ustanovili dve četi. Ta datum je hkrati »rojstni dan« Dolenjskega partizanskega bataljona (V. Slovenski bataljon NOVJ), ki je tedaj štel več kot 170borcev, njegov komandant pa je bil Ivan More — Rome. Kmalu so ustanovili še 3. četo, vse pa so—posamično ali kot bataljon — marca in aprila izvedle veliko število borbenih in propagandnih akcij ter akcij zbiranja orožja in streliva. Že ob koncu aprila 1942 je štab III. grupe odredov odredil, naj bi iz treh čet tega bataljona, ki je tedaj štel okoli 360borcev, ustanovili »Dolenjski partizanski odred«, do česar je prišlo 9. maja 1942 na Blatnem klancu. I. Dolenjski partizanski bataljon je od 3. 3. do 9. 5. 1942 nadzoroval obsežno območje Dolenjske, Bele krajine in Gorjancev in s svojo dejavnostjo prisilil italijanskega okupatorja, da seje utrjeval le v večjih krajih Kot borbena enota, kljub neizkušenosti borcev, ni bil nikoli razbit in je njegovo delovanje pomenilo preobrat v partizanskem boju na Dolenjskem, saj je postalo prvič ofenzivno. Čeprav dejavnost bataljona neposredno ni posegla na območje današnje krške občine, pa je zanjo pomemben zategadelj, ker je bilo po zbranih podatkih v njem 70 borcev z njenega območja predvsem iz Kostanjevice. Podbočja in okoliških naselij. Tradicije in izročila I. Dolenjskega partizanskega bataljona nadaljuje »Odbor« s sedežem v Ljubljani, ki so ga ustanovili 1980. leta. V njegovem okviru delujejo 3 pododbori (tudi za Gorjansko območje) ter dve komisiji, med katerima ima še posebno pomembno vlogo tista, ki skrbi za pisanje zgodovine bataljona in spomeniška obeležja. S podelitvijo domicilne listine naj v krški občini ne bi dali samo dolžnega priznanja bataljonu in njegovim borcem, marveč prispevali k negovanju borbenih vrednot in izročil vsega našega narodno osvobodilnega boja ter neposredno in posredno pomagali pri vseh pomembnih akcijah, kijih načrtuje in uresničuje »Odbor I. Dolenjskega partizanskega bataljona.« 35 LET SAMOUPRAVLJANJA V »DJU-RO SALAJU«! IZ ZAPISNIKA 31. SEJE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Vodil jo je namestnik predsednika Vinko Zupančič, udeležilo pa se je je 15 (od 25) delegatov. NAJVEČ POZORNOSTI OSNUTKU DRUŽBENEGA PLANA 1986 — 2000 V razpravi so delegati (pa tudi uvodničar, predsednik IS Igor Dobrovnik) znova ugotavljali, da odnos strokovnih služb in vodstvenih kadrov do planiranja še vedno ni zadovoljiv in je marsikje premalo odgovoren. Čeprav sedanje gospodarske razmere zagotavljajo krški občini zadovoljivo osnovo za smelejše razvojne načrte, pa bo vse bolj pomembno vanje v večji meri vključevati strokovne in poslovodne kadre in jih hkrati tesneje povezati. Ob tem so poudarili, da v OZD in drugje še kako primanjkuje strokovnih kadrov. Ta ugotovitev ni nova, kar kaže na to, da problemu v preteklih letih, kljub večkratnim opozorilom v OZD, niso posvečali dovolj pozornosti. Seveda bi take kadre potrebovali povsod, še največ pa tam, kjer že nekaj let zapored »škriplje« — v OZD, v katerih se ubadajo s težavami, iz katerih zgolj sami, tako kaže, ne najdejo pravih poti. Da bi tam razmere enkrat za vselej spremenili, so delegati DPZ pritrdili predlogu, da bi jim bilo potrebno nuditi širšo neposredno strokovno pomoč. Ponovno smo slišali tudi mnenje in opozorilo, da so v nekaterih kolektivih vse preveč »apatični« in da ne kažejo prave volje in zagnanosti, da bi razmere v lastnih okoljih v večji meri reševali sami. Ker v prihodnje tudi v gospodarstvu krške občine ne moremo pričakovati izdatnejših naložb in posledičnega napredka, bo nujno v večji meri zagotavljati pogoje za obnovo tistega, kar že imajo. Uresničevanje ciljev dolgoročnega družbenega plana občine Krško bo potemtakem v večji meri zahtevalo naslonitev na lastne sile in sposobnosti. Kljub temu pa uresničitev nekaterih med nalog nikakor ne bo odvisna zgolj od »občinskih« prizadevanj. Pri tem mislimo na razvojne cilje PTT, na plinifikacijo in podobne programe, ki zahtevajo, ob skupnem posavskem načrtovanju, tudi ustrezno mesto v družbenem planu v SRS. In če smo že zapisali, da se v občini ne moremo pohvaliti s pretiranim številom strokovnih kadrov, so delegati DPZ opozorili na to, da bi tiste, ki jih imamo in ki so povezani v razna strokovna združevanja (n.pr. ekonomisti, inženirji in tehniki), morali poslej v večji meri vključevati v načrtovanje našega prihodnjega razvoja. IZPOSOJENO ZA VAS: MED PRVIMI V JUGOSLAVIJI 9. september je za našo tovarno prazničen dan, letos pa še posebej, ker mineva 35 let, od kar je predstavnik delavcev prevzel ključ tovarne, s čimer je bila simbolično ponazorjena predaja takratne Tovarne celuloze Videm — Krško v roke delavcem. Med 215 podjetji v Jugoslaviji, ki naj bi postavila temelje delavskemu samoupravljanju (slovenskih je bilo 47), je bila izbrana tudi naša tovarna, ki je tedaj l zaposlovala 324 delavcev in imela letno proizvodnjo 15.000 ton celuloze ter nekaj lesovine in papirja. Najprej poizkusni delavski svet V Sloveniji so bile volitve v poskusne delavske svete izvedene januarja in februarja 1950. Kot 4. so izvolili poskusni delavski svet v tovarni celuloze Videm — Krško, in sicer 18. januarja 1950. Njegov predsednik TONE MOLAN se tega spominja takole: »To je bil za vse nas velik praznik. Vsi smo bili navdušeni, ko smo NAS GLAS 13 5 izvedeli, da bomo med prvimi podjetji z delavskimi sveti. To je bila velika sprememba, pomemben preobrat. Vsi izvoljeni smo svojo odgovorno dolžnost sprejeli sila resno...« Prvi delavski svet in upravni odbor Po sprejetju ustreznega zakona so v naši tovarni tudi uradno izvolili prvi delavski svet in upravni odbor. Prva seja delavskega sveta je bila 7. septembra 1950, za predsednika so izvolili MILANA ZGOMBO, za predsednika upravnega odbora pa JOŽETA KOLŠKA. 9. septembra 1950 je bila druga seja delavskega sveta in tedaj je predsednik upravnega odbora kot predstavnik delavcev prevzel ključ tovarne, kar je pomenilo, da bodo poslej delavci samoupravno odločali o vseh zanje pomembnih zadevah. Začetki samupravljanja so imeli na vse PLA KETE JOSIP BR OZ TITO — 35 LET SAMOUPRA VUAN.IA Delegati vseh treh zborov občinske skupščine — najvišjega samoupravnega organa v naši družbenopolitični' skupnosti bodo na svoji seji (30. septembra) navzoči pri slovesni podelitvi »Plaket Josip Broz Tito ob 35-letnici samoupravljanja«. »Plaketa« je namenjena obeležiti 35. obletnice socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji in zgodovinskega prispevka tovariša Tita pri graditvi tega sistema. Prejmejo jo lahko OZD. DPO. KS. druge samoupravne organizacije in skupnosti ter posamezniki. Kriteriji za dodeljevanje tega priznanja enkratne vrednosti in pomena seveda terjajo tudi izbor takih dobitnikov, ki so prispevali resnično izjemno velik delež k razvoju in napredku gospodarstva v naši družbi, utrjevanju delegatskega samoupravljanja in dvigu samoupravne zavesti delovnih ljudi, utrjevanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, negovanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ter negovanju in razvijanju revolucionarnih tradicij. »Plaketo Josip Broz Tito — 35 let samoupravljanja« bodo tokrat prejeli: — RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO zaposlene izreden deloven in moralen vpliv. Razmahnile so se ustvarjalne sile kolektiva in mnogi do tedaj nerešeni problemi so bili kmalu odpravljeni. Prehod od državnega upravljanja podjetij Delavsko samoupravljanje je bil tako korenit preobrat, da sprva marsikdo kar ni mogel verjeti, kako se lahko dogodi, da mora direktor poročati delavcem o uspešnosti proizvodnje, načrtih itd. V 35 letih je bil napravljen velik premik v samoupravnem življenju naše tovarne, o čemer lahko pričajo veterani. Ne glede na občasne zastoje se vsi zavedamo, da je naša edina pravilna pot le delavsko samoupravljanje, pri čemer je primerno, da ga skušamo čimbolj dosledno uresničevati ter se zavedati vseh dolžnosti in pravic, ki nam jih omogoča. OB 35 LETNICI SAMOUPRAVLJANJA PO SKLEPU ŠT. mjaS. Z DNE fll-V- 1985. PODELJUJE PLAKETO L IS TINO JOSIP BROZ TITO-35 LET SAMOUPRAVLJANJA ZA IZJEMNE DOSEŽKE PRI DELU IN ZA POSEBEN PRISPEVEK K RAZVOJU SAMOUPRAVNIH ODNOSOV — ELEKTRARNA BRESTANICA — TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA »DJURO SALAJ« KRŠKO Izmed posameznikov so si s svojim dolgoletnim, neprekinjenim delom pri snovanju in izgradnji naše socialistične samoupravne družbe pridobili: — EMIL ŽVEGLIČ —nadzornik v rudniku rjavega premoga Senovo, rojen leta 1934 — ALOJZ VOLARIČ — vodja proizvodnje v Kovinarski Krško, rojen leta 1931 — ADAM VAHČIČ — inženir organizacije dela, vodja splošnega oddelka v TOZD Elektrodistribucija Krško, rojen leta 1930 — MARJAN MARKL — strojni ključavničar, vodja proizvodnje pare in električne energije v TCP »Djuro Salaj« Krško TOZD Energetika, rojen leta 1935 — KAREL BRENCE — stikalec v Termoelektrarni Brestanica, rojen leta 1927 PROGRAMSKE VOLILNE SEJE SZDL Predsedstvo OK SZDL Krško bo na svoji seji 26. septembra obravnavalo gradivo za 32. sejo Družbenopolitičnega zbora SO Krško. Seveda pa ima posebno vsebinsko težo druga točka dnevnega reda, v okviru katere bo tekla beseda o pripravah na letošnje programske volilne seje konference SZDL. Osnova za razpravo bodo »Izhodišča iz K S SZDL Slovenije za pripravo sej«, posebne poudarke in pobude za dejavnostim vsebine dela krajevnih konferenc iz krške občinske konference pa bodo udeleženci izoblikovali na napovedani seji. DELAVSKI KULTURNI DOM EDVARDA KARDELJA KRŠKO KRŠKI KINO FILMSKI PROGRAM V OKTOBRU 1985 torek, 1. 10. ZATOŠIŠČE IZGUBLJENIH, drama, italijanski, 19.30 sreda, 2. 10. PEVEC JAZZA, glasbeni, ameriški, 18.00 nedelja, 6.10. ZAROTA V SAN FRANČIŠKU, akcijski, ameriki, 18.00 torek, 8. 10. EDEN IN DRUGI, drama, ameriški 19.30 sredda, 9. 10. DEKLETA S PLAŽE, komedija, ameriški, 18.00 petek, 11.10. DAN PO—TEM, film katastrofe, ameriški 19.30 nedelja, 13.10. DAN PO—TEM, film katastrofe, ameriški, 18.00 torek, 15.10. GOSPA IN NJENA NEČAKINJA, seksi komedija, nemški, 19.30 sreda, 16. 10. OTOK SMRTI, grozljivka, ameriški, 18.00 nedelja, 20. 10. PSI VOJNE, avanturistični, ameriški, 18.00 torek, 22.10. NEMIRNA MEJA, akcijska drama, ameriški, 19.30 sreda, 23.10. TARZAN, pustolovski, ameriški, 18.00 nedelja, 27.10. MEČ BARBAROV, avanturistični, italijanski, 18.00 torek, 29.10. POROČNA LADY, avanturistični. Velika Britanija, 19.30 sreda, 30. 10. BES SHAOLINOV, kung fu, hongkonški, 18.00 NAS GLAS 13 6 leto 1957 omenjam kot pomembno leto zaradi prvih začetkov uvajanja samoupravljanja v Lisci. Izvoljen je bil in se prvič sestal delavski svet Lisce, kateri je prevzel upravljanje tovarne v svoje roke. 1959.leta se je pričelo s pridobivanjem novih proizvodnih in poslovnih prostorov. Zgrajeni so bili povsem novi poslovni prostori v Sevnici, ki so bili pretežno rezultat naporov takratnih delavcev. Proces izgradnje novih delovnih površin se je nadaljeval že leta 1961 z drugo etažo gradnje v Sevnici. Pomemben korak naprej je Lisca naredila leta 1962, ko je prestopila krajevne meje in se naselila tudi v Krmelju. Že naslednje leto so si podali roke delavci Lisce in delavci Save v Zagorju ter nadaljevali s skupnim delom. Leto 1964 je prelomno v poslovnem smislu zaradi vključitve naših proizvodov v mednarodno menjavo. To leto smo nadaljevali z dograjevanjem proizvodnih prostorov v Sevnici in se naselili tudi na Senovem. V obdobju od leta 1965 do 1968 so se investicijska dela nadaljevala v Sevnici. 1969 smo razmišljali tudi o bogatitvi svoje ponudbe in v ta namen kupcem ponudili kopalne obleke. Velik obseg proizvodnjejevletu 1970 zahteval nadaljne posodabljanje. Tudi mi smo stopili v obdobje računalništva in povsem na novo organizirali celoten proizvodni proces. Pridobili smo velike proizvodne prostore v Sevnici — novi obrat. Naš je postal tudi Tončkov dom na Lisci. V obdobju od leta 1970 do 1974 smo skrbeli za nadaljne izboljšanje delovnih pogojev zlasti z investicijo v Krmelju, Zagorju inTna Senovem. Občinski sekretariat za občo upravo in upravno pravne zadeve razpisuje na podlagi 13. čl. zakona o postopku z najdenimi predmeti (Ur. 1. SRS, št. 31/76) JAVNO DRAŽBO najdenih predmetov, ki jim je potekel rok hrambe. Na javni dražbi se prodajajo kolesa, kolesa z motorjem, ročne ure, plinotesni elektromotorji 0,55 KW in drugi predmeti po spisku št. 7/2-21-1/85 z dne 17. 9. 1985 od 1—24. Javna dražba bo v TOREK, dne 1. 10. 1985 ob 9,00 uri pred garažnimi prostori so Krško (Bohoričeva ulica). Ogled dražbenih predmetov bo možen uro pred pričetkom javne dražbe. Pri dražbi se bodo upoštevale samo ponudbe, ki dosegajo najmanj cenilno vrednost predmetov. Prodaja na dražbi se vrši po sistemu »ogledano — kupljeno«. Pravico do udeležbe na dražbi imajo vse fizične in pravne osebe. Prometni davek plača kupec. Oseba, ki predmet izlicitira, gaje dolžna plačati vceloti takoj po licitaciji in prevzeti, sicer ji pravica odkupa propade. REFERENT ZA PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE Jože Kos Ob 30. obletnici obstoja sevniške Lisce je tudi delavski svet Liscine šivalnice na Senovem imel slavnostno sejo 11. septembra. Slavnostni govornik je bil tamkajšnji direktor TOZD Šivalnice Senovo, Stanislav ČUBER. Trideset let snovanja je že tak jubilej, da se izplača pokukati tudi v zgodovino take delovne organizacije. Pomembne prelomnice te zgodovine je v svojem govoru opredelil tudi tovariš Čuber: Leto 1955 je rojstno leto Lisce. Takrat seje z odločbo občinskega ljudskega odbora ustanovila mala obrtna delavnica, v kateri je začelo preiskušati svojo voljo, pridnost in moč pet ljudi pri preoblačevanju gumbov, popravljanju nogavic, prikrojevanju kravat, šivanju pasov in kasneje nedrčkov. Začela se je nepretrgana in težka pot iskanja, ustvarjanja in graditve, ki ima danes svojo podobo v dvatisoč članskem kolektivu, ki dosega lepe poslovne in delovne rezultate. Na tej poti so zlasti pomembni naslednji mejniki: NAŠGLAS 13 7 A I Slavnostni govornik na seji delavskega sveta, ki je bila v prostorih senovskega kegljišča, je bil seveda direktor TOZD — Stanislav ČUBER Zoran ŠOLN je, tako kot vsi ostali gostje, izrazil kolektivu — slavjencu v imenu kolektiva, ki gaje predstavljal (Rudnik rjavega premoga) in v imenu Krajevne skupnosti senovo, voščilo ob jubileju in najlepše želje za prihodnost, hkrati pa dodal: »Srečo imamo, da med kolektivi naše krajevne skupnosti zadostuje le dogovor in da se vsi zavedamo potrebe po sodelovanju pri reševanju skupnih problemov. Le tako namreč danes še karkoli dosežemo.« Decembra 1973 smo tudi mi sledili našim družbenim tokovom. Sprejeti so bili sklepi o organiziranju temeljnih organizacij. Tako smo šli narazen, vendar močno združeni v delovno organizacijo nadaljevali skupno pot dalje. Bogatejši v smislu ponudbe smo postali tudi leta 1977, ko smo uvedli proces termičnega oblikovanja košaric. Dobili smotudi nov računalnikin navezali stike z delavci v Babušnici. Že naslednje, 1978.leto so se stiki poglobili in tako smo dobili novo temeljno organizacijo v Babušnici. 1979 smo delovne pogoje izboljšali na novo v Krmelju in na Senovem. 1982 in 1983 sta tudi pomembni letnici. Velike ekonomske težave v družbi so tudi nas prisilile v iskanje novih poti in rešitev. Razširili smo svoj poslovni predmet, ki se v praksi odraža z uvedbo proizvodnega programa ženskih bluz. V letu 1983 so se zaključili večletni napori v izgradnji Inpleta — ustanovljenega ob sodelovanju Jut-ranjke in Kometa. Z njim smo prišli do domačih surovin, kar je bila naša dolgoletna želja in naloga. - Investicija iz preteklega leta nam je omogočila preselitev delavcev TO-KOSA in skladišča v nove prostore ter izboljšal a pogoje dela delavk v stari šivalnici. ¦ V času praznovanja naše obletnice pa je stekla proizvodnja v novih prostorih v Babušnici, ki pomeni bistveno izboljšanje pogojev dela in zaposlitev novih delovnih moči. S temi podatki sem skušal našteti le najpomembnejše dogodke v našem preteklem razvoju. 30 let ni dolgo obdobje, vendar če je vsebinsko bogato, in naše je, je zato ta obletnica kar častitljiv praznik. Našo zgodovino so oblikovali delavci vsakodnevno, ljudje s svojo zagnanostjo, delavnostjo in s skrbjo za dobre medsebojne odnose. Pisati so jo začeli Valant Katica, Božič Dora, Lisec Pavlica, Božič Vinko in Novšak Jožica. Prag Lisce je od takrat pa do danes prestopilo veliko delavcev. Danes nas tu dela 1985 delavcev. Velika je tudi številka tistih, ki so delali tu in se kasneje vključili v delo drugje. Posebej pa, bi rad poudaril prispevek delavcev, ki ne delajo več med nami zaradi zaslužene upokojitve in kateri ste danes obogatili ta skupni praznik s svojo prisotnostjo. V dosežkih, ki jih danes poudarjamo na ves glas je vtkano vaše dolgoletno delo oziroma puščena v njih vaša delovna moč. Aktivni delavci se tega globoko zavedamo in smo zaradi praznovanja 30-letnice običajno srečanje z vami malce spremenili. Ne moremo vam izraziti vsega spoštovanja in pozornost^kot bi mi to radi in zato prosim, vzemite te dobljene nagrade kot majhno pozornost. V teh dneh vsi razpravljamo o tem, kaj smo dosegli v tridesetih letih. Delamo najrazličnejše obračune s preteklostjo in vsi ti obračuni veliko povedo. Povedo nam,da lahko poslovne prostore štejemo z več desettisoči kvadratnih metrov, letno število izdelkov z milijoni, katere prodamo doma in daleč v svet. Obračuni kažejo tudi to, da posvečamo ogromno skrbi delovnem človeku, torej sami sebi. Pokažemo lahko na naše število stanovanj — 281, kakor tudi na to, da lahko letujemo.oziroma nabiramo nove delovne moči na Tončkovem domu, Ljubelju in treh krajih na morju. Imamo urejeno prehrano med delom, prevoz na delo in z dela, skrbimo za šport in rekreacijo, kulturo in za reševanje drugih najrazličnejših problemov delavcev. Obveščanju namenjamo veliko pozornost, saj je le-to predpogoj za pretehtane samoupravne odločitve. Liščani tudi dobro sodelujemo s svojim okoljem, kar dokazujejo številna priznanja, ki smo jih prejeli. Poslovni rezultati so bili vedno solidni in dosegljivi ravno zaradi jasnih usmeritev in doslednega dela. Pot za doseganje teh rezultatov pa je pogosto tekla skozi težke preizkušnje. Premagovali smo jih z zavzetejšim delom in enotni vsi v tem, da najdemo pot iz njih. Posameznih takih situacij ne bom navajal, saj ne bi rad grenil svečanosti teh trenutkov. Za konec bom povezal našo preteklost še s prihodnostjo. Podoba Lisce se bo v prihodnosti prav gotovo še močno spreminjala in dograjevala. Naši proizvodi bodo še v bodoče ljudem potrebni, zato bomo ob dobri organizaciji, poslovnosti in modrosti lahko našli svoj prostor na trgu, doma in sirom po svetu. Naj bodo fireiskušnje v prihodnosti še tako hude, iščani smo jih sposobni premagovati. Garancije za to nam daje naša zgodovina, isjjušnje prehojene poti in ustvarjalna moč sedanjosti. NAS GLAS 13 8 POROČILO O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO V LETIH 1981 —1984 IN V PRVEM POLLETJU 1985 I. GLOBALNA OCENA URESNIČEVANJA SREDNJEROČNIH RAZVOJNIH USMERITEV 1981 —1985 V LETIH 1981 — 1984 1. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 so bili poglavitni napori naravnani na razvoj družbenoekonomskih odnosov s tujino. Za to obdobje je značilno izredno zaostrovanje razmer gospodarjenja.predvsem v ekonomskih odnosih s tujino.ter nepravočasno in neučinkovito prilagajanje gospodarstva spremembam v svetovnih gospodarskih gibanjih. Sprejeta je bila vrsta ukrepov in predpisov, ki naj bi zagotovili redno odplačevanje zapadlih obveznosti do tujine, čim večjo dinamiko proizvodnje in čim večji izvoz na konvertibilno področje, kar vse je še dodatno spremenilo in zaostrilo razmere gospodarjenja. Pri tem je uvoz opreme že od leta 1980 omejen z administrativnimi ukrepi tak o, da t o povzroča čedalje večja neskladja med potrebami in možnostmi. Zaostrovanje gospodarskih razmer, slabšanje oskrbljenosti proizvodnje z reprodukcijskimi materiali in trganje reprodukcijskih verig so povzročali pojave, ki so negativno vplivali na ure-sničevnje zastavljenih ciljev, odražali pa so se tudi v izredno močnih pritiskih na rast cen. Pri izvajanju razvojnih usmeritev zato srednjeročno obdobje so bistveno spremenjeni razvojni pogoji močno ožili razvojne možnosti. To je na eni strani pomenilo (v skladu s potrebo dolgoročne gospodarske stablizacije) hitrejšo rast obrestnih mer, realnejši tečaj dinarja, po drugi strani pa zaostritev pogojev, ki jih vsiljujejo težje gospodarske razmere in kopičenje učinkov problemov iz prejšnjih obdobij. Intenzivna inflacijska gibanja v srednjeročnem obdobju 1981—1985, ki so integralni kazalnik neusklajenosti preteklega razvoja in sedanjih gospodarskih težav, pospešujejo neurejeno tržišče, saj na visoko rast cen vplivajo poleg ekonomskih elementov tudi psihološki faktorji. Kvalitativni dejavniki (produktivnost, ekonomičnost, akumulativna ter repro-duktivna sposobnost gospodarstv in drugo) kažejo nekatere pozitivne trende, skupni učinki šopa premajhni,da bi zaustavili naraščanje infalcije, utrdili in pospešili proces prestrukturiranja gospodarstva in bistveno pripomogli k preseganju možnosti omejenega razvoja. Kvaliteto gospodarje- nja pa zmanjšujejo tudi disparitete cen, saj nekatere dejavnosti niso uspele vselej kompenzirati stroškovnih pritiskov vhodnih cen T" prodajnimi cenami svojih proizvodov. 2. Kazalci učinkovitosti kažejo, da reproduktivna sposobnost gospodarstva občine Krško v obdobju 1981—1984 kaže trend rasti, na kar je imela vpliv predvsem višje obračunana amortizacija. Kazalci ekonomičnosti, rentabilnosti in akumulativne sposobnosti gospodarstva pa kažejo, po padanju vprvihtreh letih, v zadnjem letu rahel porast. 3. Industrijska proizvodnja se je v letih 1981—1984 povečevala poprečno po 2,5% letno. Pri tem pa ugotavljamo upadanje proizvodnje pri organizacijah združenega dela, ki so poslovale z motnjami in zmanjšujejo skupni učinek fizičnega obsega industrijske proizvodnje v tem obdobju. 4. Finančni kazalci gospodarjenja v letih 1981—1984 so varljivi zaradi velikih inflacijskih gibanj. Realna rast družbenega proizvoda je; po nazadovanju vletu 1981 obrnil a trend v pozitivno smer, tak o da se je v obdobju 1981—1984 povečevala po 1,4% poprečno letno (načrtovana rast družbenega proizvoda v spremenjenem in dopolnjenem dogovoru o temeljih družbenega plana za obdobje 1981—1985 je 2,2%). Delitev razporejenega dohodka po letih kaže, da naraščajo pogodbene, zakonske in druge samoupravno dogovorjene obveznosti in vplivajo na hitrejše upadanje deleža sredstev za bruto osebne dohodke in bruto sklade. Na zmanjšanje deleža sredstev za osebne dohodke je vplival tako višji delež sredstev za pogodbene, zakonske in druge samoupravno dogovorjene obveznosti ter delež sredstev za bruto sklade in izgube. Nekatere organizacije združenega dela izkazujejo izgubo v več letih. Ugotavljamo, da delež sredstev za obresti konstantno narašča, na kar vplivajo tako povečane obrestne mere kot večje zadolževanje gospodarstva. Delež ostalih obveznosti v strukturi razporejenega dohodka pa je v upadanju. Struktura delitve razporejenega dohodka v letih 1981—1984 kaže, da je delež sredstev za bruto osebne dohodke močno upadel. Gibanje osebnih dohodkov smo usklajevali zdogovorjeno politiko razporeditve dohodka za osebne dohodke. Indeksi rasti poprečnih čistih osebnih dohodkov in cen življenjskih potrebščin: 1980 1981 1982 1983 1984 Poprečni čisti osebni dohodek — občina 121,1 132,0 123.5 131,4 149,2 — SRS 118,6 130,1 126,0 127,1 152,0 Cene živiljenjskih potrebščin 129,8 142,6 130,1 140,3 153,7 Realni osebni dohodki . — občina 93,3 92,6 94,9 93,7 97,1 — SRS 91,4 91,2 96,9 90,6 98,9 Iz podatkov izhaja, da so nominalni osebni dohodki v občini in vSRSodleta 1980 dalje zaostajali za rastjo ceno. Življenjski standard je nazadoval zaradi zmanjševanje realnih osebnih dohodkov, saj je, ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin, realni osebi dohodek v letu 1980 znašal 7.001 din, medtem ko je bil vletu 19 84 vreden samo še 5.010 din. Delež sredstev za bruto sklade V strukturi delitve razporejenega dohodka se povečuje prav tako pa tudi delež sredstev za akumulacijo. Kljub povečanju deleža sredstev za akumulacijo v razporejenem dohodku, pa so organizacije združenega dela iz leta v leto razpolagale z manjšimi sredstvi, ker so se močno povečale obveznosti do združevanja sredstev za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in ostala združevanja; tako so predstavljale te obveznosti in združevanja v letu 1984 že 916.071.000 din ali 51,5% celoletne akumulacije našega gospodarstva. 5. Zaposlovanje se je v obdobju 1981-1984 povečevalo po 1,5% poprečni letni stopnji rasti in tako ne dosegamo predvidene rasti zaposlovanja s spremenjenim in dopolnjenim dogovorom o temeljih družbenega plana občine Krško za obdobje 1981-1985 (1,9% rast). Ob umirjenem zaposlovanju v gospodarstvu občine je bila vseskozi v porastu NAŠ G LAS 13 9 tudi brezposelnost, kije vse bolj pogojena s strukturnim neskladjem med usposobljenostjo iskalcev zaposlitve in potrebami združenega dela. 6. Na področju ekonomskih odnosov s tujino so se pogosto spreminjali s sistemskimi rešitvami oblikovani pogoji gospodarjenja, kar je zmanjševalo učinkovitost strategije izvoza v posamezni organizaciji združenega dela. Ugotavljamo, da se realizacija tako pri izvozu kot uvozu odvija na nižji ravni od predvidevanj. Vrednost izvoza na konvertibilno področje seje v letih 1981 -1984 povečevala po 2,3% poprečni letni stopnji. Ob takih gibanjih izvoza in uvoza je bilo doseženo ugodno pokritje (v letu 1984 je bilo doseženo 193,8% pokritje uvoza z izvozom). 7. Zaradi večletnih restrikcij na investicijskem področju se je uresničevanje planiranega obsega investicij v osnovna sredstva odvijalo v znatno težjih pogojih, kot smo jih predvideli s srednjeročnim družbenim planom za obdobje 1981-1985. Zaradi omejitev na tem področju in drugih pogojev na svetovnem in domačem tržišču.je močno pojenjalo snovanje novih prodornih proizvodnih programov. Ob težavah z uvozom opreme za obnovo in modernizacijo se je iz leta v leto povečevala odpisanost opreme. V letu 1980 je znašala stopnja odpisanosti opreme 58,6%, v letu 1984 pa že 68,8%. Tudi delež investicij v osnovna sredstva v družbenem proizvodu občine je padel od 9,2% v letu 1981 na 8,3% v letu 1984. Pri virih sredstev za investicije so prevladovala lastna in združena sredstva, delež sredstev bank pa je padel od 9,2% v letu 1981 na 6,9% v letu 1984. 8. V letih 1981-1984 je bilo v občini Krško zgrajenih 314 stanovanj in je bilo tako v celoti realiziran srednjeročni plan. Vlaganja na področju vodooskrbe so bila v obdobju 1981-1984 nižja od predvidenih s srednjeročnim planom. Pretežni del vlaganj je bil v vodovode, ki so že v upravljanju DO Kostak Krško. Na področju kanalizacije so bila izvajana dela na osnovi urejene dokumentacije in to v krajevnih skupostih: Krško, Leskovec, Senovo, Brestanica, Kostanjevica in Podbočje. Realizacija nalog je v letih 1981-1984 dosegla 35% petletnih predvidevanj. Na področju cestnega gospodarstva je bila v naši občini opravljena kategorizacija, s katero seje omrežje lokalnih cest v občini povečalo za 40 km cest, in sicer izključno cest v hribovitih predelih Gorjancev, Velikega Trna, Zdol in Bohorja. V obdobju 1981-1984 so investicije obsegale pretežno večja vzdrževalna dela, in sicer na: mostu Brod, cesti Podbočje — Kostanjevica z izogibališči, cesti Libna, Kostanjevica — Grad in nadomestni gradnji mostu v Anžah. S tem so bile naloge iz srednjeročnega plana realizirane okoli 20%. 9. Na področju splošne in skupne porabe seje uresničevala delitvena politika, začrtana z vsakoletno resolucijo. Dodatno pa so bila limitirana sredstva z zakonskimi predpisi. Tako se je delež splošne porabe v družbenem proizvodu gospodarstva občine zmanjševal, in sicer od 2,6% v letu 1981 na 1,7% v letu 1984; delež skupne porabe pa od 12,2% v letu 1981 na 8,4% v letu 1984. V prilogi gradiva so po letih prikazane nominalne vrednosti in rasti finančnih kazalcev, izgube, delitev razporejenega dohodka, obveznosti do združevanja sredstev v SIS materialne proizvodnje in ostala združevanja ter fizični obseg industrijske proizvodnje. II. GLOBALNA OCENA URESNIČEVANJA RESOLUCIJE V L POLLETJU 1985 občine Krško v letu 1985 smo se zavezali, da bomo dosegli močnejšo izvozno naravnanost in večjo proizvodnjo, pridobili nove proizvodne programe, predvsem izvozno naravnane, uvajali sodobno tehnologijo ob večjem uveljavljanju znanja in inventivnega dela, ustvarjali pogoje za bolj umirjeno inflacijo, prilagajali vse oblike porabe razpoložljivemu dohodku. II. GLOBALNA OCENA URESNIČEVANJA RESOLUCIJE V I. POLLETJU 1985 1. Ob presojanju doseženih rezultatov poslovanja organizacij združenega dela v 1. polletju 1985 ne smemo pozabiti, da so pogoji gospodarjenja v letu 1985 dokaj trdi. Nadaljuje se restriktivna kreditno denarna politika; obrestne mere se usklajujejo s stopnjo inflacije; manjša je dostopnost ugodnih izvoznih kreditov; prilagajanje tečaja je relativno prepočasno; razpolaganje z devizami v organizacijah združenega dela seje zožilo. Za ublažitev močnega naraščanja cen pa je Zvezni izvršni svet sprejel in napovedal vrsto ukrepov. Z Resolucijo o politiki uresničevanja družbenega in gospodarskega razvoja Gospodarska gibanja pa kažejo, da celotni instrumentarij ekonomske politike še ne spodbuja dovolj organizacij združenega dela za uresničevanje gospodarskih ciljev, kar nadalje zaostruje pogoje gospodarjenja. Izvajanje resolu-cijskih ciljev je povezano z inflacijskimi gibanji, ki sproti razvrednotijo delovne rezultate ter hromijo prizadevanja za produktivnejše delo, smotrnejše gospodarjenje in večje vključevanje v mednarodno delitev dela. Največja odstopa- Med povabljenimi na slovesni seji delavskega sveta Šivalnice na Senovem so bili tako upokojenci te TOZD, kot predstavniki matične (sevniške) organizacije tudi ostalih organizacij združenega dela iz KS Senovo. Upokojenke so si zaželele skupinsko fotografijo... NAŠ GLAS 13 10 nja od dogovorjenih ciljev za letošnje leto so v zaostajanju konvertibilnega izvoza ter prešibkem uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja. Pri proizvodnji pa se približujemo načrtovanemu fizičnemu obsegu proizvod- nje za leto 1985 in rasti produktivnosti, ki seje povečala za 1,8%. V nadaljevanju so prikazani podatki z NE Krško in brez NE, ker prikaz podatkov z NE zamegli sliko o gospodarjenju ostalih organizacij združenega dela. v 000 din Gospodarstvo brez NE Nuklearna elektrarna Gospodarstvo z NE Družbeni proizvod 12.895.938 Amortizacija 2.212.161 Dohodek 10.683.777 Del dohodka za obresti 1.746.314 Vir: ZR 84 Iz prikazane tabele je razvidno, da predstavlja družbeni proizvod same Nuklearne elektrarne 85,7% družbenega proizvoda gospodarstva občine brez NE. Amortizacija v NE je za 2,3 krat večja kot v ostalem gospodarstvu skupaj. Dohodek NE predstavlja 55,8% dohodka gospodarstva občine brez NE. V tem pa je več kot polovico sredstev ¦61,1%) namenjenih obresti, ki predstavljajo samo polovico (slovenski del) celotnih obresti v NE. Obresti v NE so 2,3 krat višje kot obresti ostalega gospodarstva občine. Zato menimo, da bo tudi v bodoče potrebno pri posameznih kategorijah prikazovati podatke tudi brez NE. 2. Na izkazovanje finančnih rezultatov poslovanja v I. polletju 1985. leta so. vplivali sprejeti novi predpisi koncem leta 1984 in v začetku letošnjega leta, in sicer: Zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka, Zakon o amortizaciji družbenih sredstev in Zakon o revalorizaciji družbenih sredstev ter spremembe in dopolnitve Zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, Zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino, Zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela, Zakona o sredstvih rezerv ter drugi predpisi, ki onemogočajo primerljivost finančnih rezultatov I. polletja 1985 z enakim lanskim obdobjem. Najpomembnejše razlike v obračunskem sistemu so naslednje: 2.1. V načinu ugotavljanja celotnega prihodka sta dve bistveni spremembi, ki pomenita zmanjševanje obsega prihodkov, ki jih organizacije združenega dela lahko vštevajo v celotni prihodek, in sicer: — organizacije združenega dela smejo ugotoviti celotni prihodek iz naslova izvoza šele takrat, ko ustvarjene devize prodajo banki ali pa jih uporabijo za poravnavo obveznosti do tujine; 11.055.810 5.089.846 5.965.964 4.003.656 23.951.748 7.302.007 16.649.741 5.749.970 — organizacije združenega dela, ki opravljajo izvozne in uvozne posle za druge organizacije združenega dela, ugotavljajo celotni prihodek le na podlagi plačanih nadomestil za opravljanje storitve. 2.2. V porabljena sredstva organizacije združenega dela vštevajo nekatere izdatke, ki so jih po starem obračunskem sistemu krile iz dohodka, in sicer: obresti za kredite za obratna sredstva, sredstva za amortizacijo, obračunano po stopnjah, ki so višje od predpisanih stopenj, plačila za bančne storitve in storitve plačilnega prometa in plačila materialnih stroškov delovnih skupnosti. Med porabljena sredstva vštevajo organizacije združenega dela tudi celotne izdatke za prehrano delavcev med delom (topli obrok); po starem obračunskem sistemu so del teh stroškov krile iz sredstev skupne porabe. Organizacije združenega dela morajo razen izdatkov, ki so iz dohodka preneseni v porabljena sredstva, v celoti nadomestiti iz celotnega prihodka tudi: izdatke za dnevnice za službena potovanja, nadomestila prevoznih stroškov na službenem potovanju, nadomestila prevoznih stroškov na delo in z dela, izdatke za propagando, reklamo in reprezentanco. Ob vsakokratnem finančnem obračunu morajo organizacije združenega dela kriti v breme celotnega prihodka tudi vse nastale negativne tečajne razlike (razen za osnovna sredstva) ne glede na to, ali je obveznost že zapadla ter eno desetino ob zaključnem računu za leto 1984 razmejenih negativnih tečajnih razlik. Vse naštete spremembe v obračunu porabljenih sredstev povečujejo obseg porabljenih sredstev. 2.3. Organizacije združenega dela morajo obvezno usklajevati vrednost surovin in materiala na zalogi in vsebovanega v zalogah nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov z njihovo tržno ceno zadnjega dne obračunske dobe v primeru, če je tržna cena najmanj za 5% višja od knjigovodske cene. Revalorizacija nabavne vrednosti blaga na zalogi pa se opravi ob vsaki spremembi tržne cene, ne glede na odstotek njenega povečanja. Revalorizacija zalog pomeni povečanje obsega porabljenih sredstev ob porabi revaloriziranih surovin in materiala ter prodaji revaloriziranih proizvodov in blaga. Vse navedene obračunske spremembe imajo namen pridobiti realnejše osnove za ugotavljanje dohodka, zmanjšati fiktivne vire dohodka in tako pridobiti realnejšo osnovo za obračun obveznosti iz tega naslova. Po drugi strani pa obračunske spremembe, poleg visokih cen, otežkočajo oziroma zmanjšujejo primerljivost finančnih rezultatov z rezultati v preteklih obdobjih. Poleg obračunskih sprememb so se organizacije združenega dela srečevale z visoko rastjo cen, saj so se cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v I. polletju 1985 v primerjavi z enakim obdobjem lani povečale za 89,5%; cene na drobno skupaj za 77,8%, v teh so cene blaga porasle za 78,1%, cene industrijskih izdelkov za 80,6% in cene kmetijskih proizvodov za 62,8%. Cene življenjskih potrebščin so v tem obdobju(v primerjavi z enakim obdobjem lani porasle za 75,8%. ' KRŠKI LITERARNI KLUB VABI V poznem poletju že razmišljamo o jesenskih in zimskih večerih, ko bo več časa za kulturno dejavnost, naj bo glasba, dramatika, ples ali tudi literarno snovanje. Naj vas ne moti naše ime, saj smo v krškem literarnem klubu tako literati kot ljubitelji drugih dejavnosti, prav to je morda listo, kar nas loči od drugih: pestra druščina različnih generacij in interesov, med katerimi pa je skupna želja po aktivnem in prijetnem preživljanju prostega časa. Vabimo torej vse, ki ste morda že nekoč recitirali, igrali, peli, slikali, fotografirali ali pisali stihe, da se nam pridružite že pred novo sezono. Poskusite — še vedno se lahko odločite drugače! Člani LK Beno Zupančič Krško NAS GLAS 13 11 SREDNJEROČNO USKLAJEVANJE ZA VSO SRS OBRAZLOŽITEV K OSNUTKU DOGOVORA O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE ZA OBDOBJE 1986 — 1990 Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986— 1990 je pripravljen na osnovi 12. člena zakona o davkih občanov, ki določa, da se okvirne davčne stopnje predpisujejo praviloma za srednjeročno plansko obdobje. Tako bodo zavezanci še v naprej seznanjeni s svojimi obveznostmi pa tudi z ukrepi za spodbujanje opravljanja posameznih dejavnosti. Pobudo, da bi se dogovor sklenil za srednjeročno obdobje so dale posamezne občinske Skupščine in delegati Skupščine SR Slovenije, ki le-tega dokončno tudi sprejemajo. Vsebina predmetnega dogovora temelji na rešitvah: — zakona o davkih občanov, — zakona o davkih na promet nepremičnin, — zakona o posebnem, republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, — medrepubliškega dogovora o temeljih davčne politike ter — na predlogih in stališčih občinskih uprav za družbene prihodke ter odbora udeleženk. V dogovoru so obravnavane davčne stopnje oziroma razponi davčnih stopenj in osnov, davčne oprostitve in okvirna merila za priznavanje davčnih olajšav po vrstah davkov, upoštevano je izhodiščno načelo, da se obveznosti plačevanja davkov določajo tako, da se z njimi trajno vzpodbujajo zavezanci k večji produktivnosti dela ter da občani prispevajo k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi. V osnutku dogovora so v pretežni meri povzete rešitve, ki so bile predmet usklajevanja v obdobju do leta 1985 oziroma rešitve iz spomladanskega usklajevanja oziroma dogovora, kije letos v veljavi z manjšimi dopolnitvami. Na novo so v osnutek dogovora vneseni kriteriji za določitev pavšalnega letnega zneska davka za vse tiste, pri katerih se ta rešitev uporablja; novost so določbe glede stopenj davka na promet nepremičnin in določbe o kriterijih za začasne odloge plačil in obročno odplačevanje davčnega dolga. 1. Davek od osebnega dohodka delvacev Za davek iz osebnega dohodka je pred- lagana veljavna ureditev, po kateri občine, katerim se odstopa del posebnega republiškega davka od prometa proizvodov in občine, ki prejemajo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna, podpišejo stopnjo v višini 0,35%, ostale občine pa v razponu do tega procenta. 2. Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti Pri davku iz kmetijske dejavnosti, kise odmerja po KATASTRSKEM DOHODKU se, bodisi da gre za gozdne ali neg-ozdne površine združujejo veljavni razponi davčnih stopenj. Enako se pri davku iz kmetijsktva, ki se odmerja po DEJANSKEM DOHODKU od ostanka čistega dohodka, v predloženem osnutku združujejo že sedaj veljavne proporcionalne stopnje v razponu med 25% in 30%. V dogovoru so vsebinsko povzeta vsa veljavna merila za priznavanje davčnih oprostitev, olajšav ter doba trajanja leten. Novost, ki jo predloženi osnutek prinaša pa je obveza, da bodo občinske skupščine letno valorizirale katastrski dohodek ter skladno s tem tudi dohodkovne cenzuse. 3. Davek iz dohodka iz gospodarske in poklicnih dejavnosti Pri obdavčevanju dohodkov iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti po DEJANSKEM DOHODKU se v skladu s sprejetimi spremembami zakona o davkih občanov združujejo v osnutku srednjeročnega dogovora veljavne rešitve. Enake rešitve kot doslej se predlagajo tudi za zavezance, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, ki s predpisi niso prepovedane. Pri obdavčenju pri PAVŠALNEM ZNESKU rešitve v dogovoru propuščpajo občinskim skupščinam, da le-te skladno z merili iz zakona določajo stopnje obdavčitve, s tem da naj znaša za gospodarske dejavnosti najmanj 5% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v SRS v preteklem letu, za poklicne dejavnosti pa najmanj 2% tega. Novost pri obravnavanju pavšalne obdavčitve po predloženem osnutku so kriteriji za določitev višine pavšalnega zneska ovrednoteni s številom točk. Predlagana je spodnja iri zgornja meja, v okviru te pa občine, upoštevajo dejanske razmere, določijo konkretnejša merila, s tem se želi ugotoviti, da bi bili zavezanci, ki opravljajo določeno dejavnost v približno enakih ali podobnih pogojih, tudi približno enako obdavčeni. V osnutku dogovora so povzeti tudi kriteriji, vrste in višine ter dobe trajanja davčnih olajšav in oprostitev, ki so bile predmet usklajevanja že v preteklih letih, še zlasti pa spomladi letos. Konkretneje kot doslej je definirano priznavanje nekaterih olajšav (izraz, umetna obrt). Zadržan je dosedanji limit skupnih možnih olajšav v višini 80% od odmerjenega davka s tem, da se olajšave za dodatno zaposlene delavce in 100% olajšave za začetek opravljanja dejavnosti v ta limit ne vštevajo. 4. Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav Pri obdavčevanju teh dohodkov se predlagajo stopnje po zakonu in spomladanskem usklajevanju s tem daje uvedena OPROSTITEV DAVKA od dohodka od nadomestil za odstop izkoriščanja patenta oziroma uporabe tehnične izboljšave DOMAČI organizaciji združenega dela ali DELOVNEMU ČLOVEKU, ki s SAMOSTOJNIM OSEBNIM DELOM in z lastnimi sredstvi opravlja dejavnost. 5. Davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic V skladu s sprejetimi usmeritvami dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, da je potrebno dohodke, ki ne izvirajo iz dela, ostreje obdavčiti, je bilo ocenjeno, da valorizacija davčnih osnov in spremembe višina davčnih stopenj ne bi bila utemeljena. Zato je predlagano zadržanje veljavne davčne lestvice, po kateri je pri osnovah do 50.000 določena stopnja v višini 15%, pri osnovah nad 300.000 din pa med 60 in 70%. 6. Davek od premoženja Pri obdavčevanju stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž je predlagano zadržanje davčnih stopenj, veljavnih za leto 1985. Pavšalni letni znesek davka za plovne objekte je valoriziran s stopnjo rasti poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji, to je 52,0%, ki gaje za leto 1984 objavil Zavod SR Slovenije za statistiko (Uradni list SRS, št. 7 in 8/85) in se zvišuje od sedanjih 20.000 din na 30.400 din (za plovni objekt od najmanj 8 do 9 metrov dolžine) oziroma od 8.000 din na 12.000 din (za vsak nadaljnji meter dolžine). Na ta način naj bi se izvajala vsakoletna valorizacija tega davka. 7. Davek na dobitke od iger na srečo Stopnja davka na dobitke od iger na srečo, po kateri se plača davek v primerih, ko vrednost posameznega dobitka presega 10.000 din, je zadržana v sedanji višini, to je 15%. NAS GLAS 13 12 8. Davek na promet nepremičnin Sistem in višina stopenj davka na promet nepremičnin je usklajen s predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona o davku na promet nepremiočnin in medrepubliškim dogovorom o temeljih davčne politike. Za promet s kmetijskimi zemljišči, za katere je osnova prometna vrednost m2, je predlagana proporcionalna stopnja v razponu od 10% do 15%, za gradbena in druga zemljišča, ki ne služijo za kmetijske namene, za katera je prav tako osnova prometna vrednost m2, pa progresivne stopnje. Te naj bi pri osnovi 50 din znašale 15%, pri osnovi nad 500 din pa 60%. Konkretno višino davčne stopnje oziroma progresivno davčno lestvico bodo, po predhodnem usklajevanju v regionalnih okvirih, določile občine. Za gradbene objekte je na prometno vrednost gradbenega objekta predlagana enotna proporcionalna stopnja v višini 25%, na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo pa progresivne stopnje iz medrepubliškega dogovora o temeljih davčne politike. 9. Davek od prometa proizvodov in storitev Stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač, ki so bile predmet usklajevanja v letih 1981 do 1985 so predlagane v naslednji višini: — za vino, vinsko-sadne pijače in peneče vino v višini 6% — od medicine 15% — od naravnega žganja in vinjaka 40% — od piva 30% — od drugih alkoholnih pijač najmanj 50% Zaradi uskladitve z zveznim in republiškim predpisom o prometnem davku je predlagano, naj bi bila tudi za posebni občinski davek od prometa alkoholnih in brezalkoholnih pijač osnova prodajna cena, od katere bi se obračunaval davek po benificiranih stopnjah v višini 30% od stopenj predpisanih z občinskimi odloki. Ostale določbe so povzete v dosedanji vsebini. 10. Druge določbe V novem 31. členu dogovora so predlagani enotni kriteriji za odlog plačila davka in obročnega odplačevanja davčnega dolga. Predlagatelj osnutka dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 — 1990 obema zboroma delegtske skupščine je izvršni svet. Krško, september 1985 Obrazložitev pripravila Uprava za družbene prihodke PREVENTIVA JE NAJUČINKOVITEJŠA ZAŠČITA POROČILO Sekretariata za ljudsko obrambo SO Krško o pripravljenosti in organiziranosti civilne zaščite in drugih struktur, ki se vključujejo v zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah navaja v svojem uvodu, da so te nesreče človekov stalni spremljevalec. Ob njih je potrebna organizirana in hitra pomoč, da bi z njo posledice vsaj delno omilili in preprečili širjenje. Pri tem pa moramo izhajati iz dejstva, daje predvsem preventivno delovanje in pripravljeost vseh družbenih dejavnikov za izvajanje ukrepov in "dejavnosti izjemnega pomena, predpogoj za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov v konkretnih situacijah. Nekaterih nesreč ni mogoče preprečiti, pač pa je njihove posledice mogoče omiliti, če vemo, kako moramo ravnati, kaj je ob njih treba storiti in če smo kot družba ustrezno organizirani. Preventivi, kot najbolj učinkovitem ukrepu za preprečevanje in zmanjšanje posledic je potrebno posvetiti vso pozornost. Da bi celoviteje opredelili sistem organizacije, odgovornosti in obveznosti v primeru naravnih, in drugih hudih nesreč v občini Krško je občinska skupščina v letu 1980 sprejela Odlok o delovanju enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti v primeru naravnih in drugih hudih nesreč v občini Krško. Poročilo zajema stanje organiziranosti in pripravljenosti civilne zaščite in drugih struktur za reševanje ljudi in materialnih dobrin ob naravnih in drugih hudih nesrečah v občini Krško. V poglavju »OCENA STANJA« gradivo navaja podatke o stanju kadrov, opreme in materialov ter pripravljenosti in učinkovitosti organizacije enot Civilne zaščite po posameznih okoljih. V »ZAKLJUČKU« avtorji gradiva ocenjujejo, da bi: »1. Kljub vsem pomanjkljivostim v organizaciji CZ, kadrovski sestavi enot in štabov CZ, opremljenosti in us-posobljeosti enot in štabov CZ v pripravah OZD, ki se po naravi svojega dela vključujejo v akcije zaščite in reševanja in drugih OZD, organizacij in društev, zaščita in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah bila zadovoljiva. Več pozornosti je potrebno posvetiti preventivi, tako da bi bila operativno-mobilna pripravljenost vseh družbenih subjektov stalno prisotna. S tem bi se preprečilo zakasnelo ukrepanje, zaščita in reševanje pa bi bilo učinkovitejše.« 2. Izvršni svet je pri razpravi o poročilu obravnaval tudi vprašanje ekologije in ugotovil, da je onesnaženost zraka zelo velika. Med nalogami, ki izhajajo iz analize stanja je zapisano: »Delovanje vseh družbenih subjektov v enotnem sistemu organizacije, odgovornosti in obveznosti v primeru naravnih in drugih hudih nesreč v občini Krško je izjemnega pomena. Dejstvo, da je območje občine ogroženo, ne samo v primeru naravnih nesreč, temveč v veliki meri tudi od drugih hudih nesreč, ki lahko ogrožajo zdravje in življenje ljudi ter povzročajo znatno materialno škodo in posledice, ter da je izbruh nekatere od nesreč samo funkcija časa, nam narekuje, da vložimo še več naporov v nadaljnji izgradnji delovanja enotnega sistema. Za zagotovitev teh ciljev. Izvršni svet predlaga naslednje: NAS GLAS 13 13 1. Občinski štab za civilno zaščito in štabi za civilno zaščito v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samouravni organi in strokovne službe morajo izdelati načrte zagotovitve ma-terialno-tehničnih sredstev in rezerv drugih materialnih sredstev za uspešno izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov za primer vseh nesreč. Organe in organizacije rednih dejavnosti, ki se po naravi svoje dejavnosti vključujejo v zaščito in reševanje, morajo v svojih razvojnih načrtih planirati mate-rializacijo in izvajanje namenskih nalog ob naravnih in drugih hudjh nesrečah. Pri tem imajo posebno obveznost Zdravstvena skupnost, SKIS in SIS za varstvo pred požari ter njihovi izvajalci. 2. Večjo pomoč za delovanje in opremljanje je potrebno nameniti planski, taborniški in radioamaterski organizaciji, organizaciji RK in gasilskim društvom. Navedene organizacije in društva predstavljajo široko zasnovo za usposabljanje in opremljanje delovnih ljudi in občanov za uspešo izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov v primeru naravnih in drugih hudih nesreč. 3. Organizacije združenega dela, v katerih lahko pride do kakršnekoli vrste nesreč, ki lahko ogrožajo prebivalstvo v okolici, morajo izdelati konkretne programe aktivnosti in ukrepov za preprečevanje in odpravljanje posledic eventuelne nesreče. 4. Izvršni svet bo še nadalje posvečal ustrezno pozornost, razvoju in izgradnji sistema obveščanja in alarmiranja iz zvez, ki sta pomemben element za uspešno delovanje sistema, organizacije, obveznosti in odgovornosti za primer naravnih in drugih hudih nesreč. . 5. Izvršni svet ponovno ugotavlja potrebo po spremembi zakonske regula- tive — Odlok o razvrstitvi območij v SR Sloveniji v območja onesnaženosti zraka za potrebe varstva zraka (Ur. list SRS, št. 21/75) Izvršni svet bo preko Zdravstvene skupnosti Krško proučil primerjalne podatke obolelosti prebivalstva med občino Krško in npr. občino Metliko oziroma Črnomelj. Izvršni svet ugotavlja potrebe po preverki lokacije merne postaje za SO: in potrebo po doslednih meritvah in obveščanju o stanju. 6. Izvršni svet bo tudi v bodoče spremljal stanje na obravnavanem področju ter tekoče obveščal občinsko skupščino in njene organe.« ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1985 V odloku o proračunu občine Krško za leto 1985 (Skupščinski Dolenjski list, štev. 8-102/85) se 2. člen spremeni tako, da glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1985 znašajo 410.909.000,00 din in se razporedijo: — za splošne družbene potrebe navedene v posebnem delu občinskega proračuna 410.909.000,00 din Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihove razporeditve v posebnem delu proračuna po izvršeni spremembi, je zajet v bilanci, ki je sestavni del tega odloka. Iz REKAPITULACIJE te bilance lahko razberemo naslednji razpored: PRIHODKI: — Prihodki od davka iz dohodka POZD 15.000,00 172.000,00 — Prihodki od davkov iz OD 117.400.000,00 154.410.000,00 — Prihodki od davka od prometa proiz. in storitev ter davka od prom. neprem. in pravic 167.322.000,00 — Prihodki od davka na prih. od premož. in premoženjskih pravic ter prih. od drugih davkov — Prihodki od taks — Prih. po pos. predp. org. in org. DPS — Prenesena sredstva Skupaj vsi prihodki: ODHODKI: — sredstva za delo UO — Sred. za pos. in druge namene za delo UO — Sredstva za LO in DSZ — Sredstva za spodbujanje razv. in intervencije v gospodarstvu — Sredstva prenesena drugim uporabnikom DPS in SIS — Sredstva za družbene dejavnosti — Sredstva za druge splošne družbene potrebe — Izločanje sred. rezerv Vsega razporeditev: 13.630.000,00 15.300.000,00 27.900.000,00 341.567.000,00 154.866.000,00 35.492.000,00 11.633.000,00 2.228.000,00 67.112.000,00 34.044.000,00 32.777.000,00 3.415.000,00 341.567.000,00 180.164.000,00 15.833.000,00 17.000.000,00 39.950.000,00 3.380.000,00 410.909.000,00 183.026.000,00 57.731.000,00 12.153.000,00 2.932.000,00 77.577.000,00 37.162.000,00 36.253.000,00 4.075.000,00 410.909.000,00 OBRAZLOŽITEV K SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1985 Pri sestavi odloka o proračunu občine Krško za leto 1985. ki ga je sprejela skupščina na sejah zborov 28. 3. 1985. je bilo upoštevano izhodišče, da bo znašala minimalna rast dohodka v občini 56,3%. Ob upoštevanju republiških in občinskih resolucijskih usmeritev o 10% zaostajanju splošne porabe za rastjo dohodka je to pomenilo 50,7% minimalno rast splošne porabe. Na osnovi teh podatkov je bil opravljen izračun, kije predvideval za namene splošne porabe v občini Krško 341.567.000,00 dinarjev. Če ne upoštevamo nelimitiranih sredstev (pomoč družinam kadrovcev, priznavalnine), za katere se višina usklajuje z republiškim predpisom, so bila na ta način uporab- NAŠ GLAS 13 14 nikom občinskega proračuna zagotovljena sredstva, ki so bila za 47% večja glede na preteklo leto. Že v prvem polletju letošnjega leta pa smo lahko ugotovili, da so inflatorna gibanja presegla predvidevanja, in da sredstva, ki so bila z odlokom dodeljena posameznim uporabnikom ne zadostujejo za normalno poslovanje. Primanjkljaj sredstev je tolikšen, da jih ni mogoe nadomestiti samo s stabilizacijskimi prizadevanji posameznih proračunskih uporabnikov, zato je potrebno nujno pristopiti k spremembi odloka o proračunu občine Krško za leto i 985. Iz analiz, ki so bile opravljene, je razvidno, da znaša celotna rast dohodka v SR Sloveniji 80%, v občini Krško pa 85%. Glede na sprejete resolucijske usmeritve o 10% zaostajanju, se obseg splošne porabe vs-klajuje naindeksu 172 po podatkih za SR Slovenijo, oziroma na 176,5 za občino Krško. Ob upoštevanju rasti dohodka v občini Krško in določil Dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1985, bi splošna poraba v občini Krško lahko znašala 410.909.000.- dinarjev, kar pomeni 69.342.000.- dinarjev več kot je predvideno z odlokom. Vsi inflacijski tokovi se močno odražajo tudi v proračunski porabi. V spremembi odloka je predvidena valorizacija osebnih dohodkov za vse proračunske porabnike na indeks 170. Prav tako je zajet tudi poračun osebnih dohodkov za leto 1985 glede na končno objavljeno stopnjo rasti osebnih dohodkov v občini. Materialni stroški so zaenkrat preračunani na indeks 180, kljub temu, da bo do konca leta stopnja rasti materialnih stroškov verjetno še višja. Tako rubrika »sredstva za delo upravnih organov« vsebuje celotno valorizacijo osebnih dohodkov, sklad skupne porabe, materialne stroške in amortizacijo. V rubriki — »sredstva za posebne in druge namene za delo upravnega organa« je pri sredstvih za osebne dohodke in druge prejemke funkcionarjev in delegatov zajeto izplačilo osebnih dohodkov v skladu z družbenim dogovorom o sku-pniho snovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji. V skladu s 14. členom odloka o proračunu je del prihodkov, kijih ustvarijo upravni organi s svojo dejavnostjo, namenjen za modernizacijo dela uprave za družbene prihodke. Rubrika »sredstva za LO in DSZ« ostane nespremenjen. Rubrika »sredstva za spodbujanje razvoja in intervencije v gospodarstvu« se povečajo za sredstva za intervencije v drobnem gospodarstvu in valorizacijo osebnih dohodkov pri veterinarsko higienski službi. Rubrika »sredstva drugim uporabnikom« so v pretežni večini predvidena v višini kot za vse organe (indeks 170), s tem, da so posebej upoštevana sredstva, ki so bila dodeljena za poračun OD v letu 1984. Med sredstvi za družbene dejavnosti so sredstva povečana enako kot za ostale, za priznavanine borcem NOV pa po republiškem izračunu. Sredstva za druge splošne družbene potrebe so povečana za osebne dohodke zaposlenih pri družbenopolitičnih organizacijah. Med letom so se pojavile še dodatne naloge na področju splošnih komunalnih potreb, zato so tudi tu predvidena dodatna sredstva (urbanizem, prostorsko planiranje, geodezija, popis stanovanj). Zaradi povečanih obveznosti na prejšnjih področjih, bi bilo potrebno zmanjšati sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč iz prvotno planiranih 6.127 milijonov na 4 milijone dinarjev. Izločanje sredstev v stalno proračunsko rezervo je v skladu z zakonsko zahtevo, medtem, ko proračunske rezerve zaradi pomanjkanja sredstev tudi v rebalansu ni moč planirati. Predlagani rebalans proračuna občine Krško za leto 1985 temelji predvsem na zagotavljanju sredstev za nemoteno delo vseh porabnikov proračunskih sredstev. Zaradi limitiranih proračunskih sredstev pa vseh potreb nikakor ni možno pokriti, zato bo vsekakor potrebno letos do konca leta opraviti še eno sprememboodloka o proračunu. Izvršni svet skupščine občine Krško je na svoji seji dne 4. 9. 1985 obravnaval predlog rebalansa in ga posreduje skupščini v razpravo in sprejem. Krško, 6. 9. 1985 130 UREDITEV OKOLICE LOKVANSKEGA POTOKA A) MELIORACIJA Iz obrazložitve k predlogu odloka o uvedbi melioracijskega postopka, načinu izvedbe melioracije in o rabi kmetijskih zemljišč po opravljenih melioracijah na melioracijskem območju Lokvanjskega potoka v delu k.o. Stolovnik in Armeško Na podlagi 62. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81) se melioracije štejejo med agrarne operacije. Na podlagi 101. člena navedenega zakona lahko občinska skupščina z odlokom predpiše obseg in način izvedbe predlaganega posega v kmetijska zemljišča, če je predlagana melioracija v skladu z družbenim in prostorskim planom občine, če je urejen režim površinskih voda, ter je pobudo za melioracijo obravnavala Kmetijska zemljiška skupnost, razen sama predlagatelj melioracije. Srečanje na senovskem kegljišču so seveda popestrili najmlajši s svojim nastopom NAŠ GLAS 13 15 V melioracijo je vključenih 42 ha kmetijskih zemljišč, ki so v večini v zasebni lasti. Melioracija kmetijskih zemljišč ob Lokvanjskem potoku je v skladurdružbenim in prostorskim planom občine Krško za obdobje 1981 — 1985, odvodnja površinskih voda bo urejena z regulacijo Lokvanjskega potoka, melioracijo kmetijskih zemljišč pa je predlagala Kmetijska zemljiška skupnost občine Krško. Investitor del iz prvega člena tega m ietne proizvodne programe sprejema odloka je Mercator — Agrokombinat Krško TOK Kmetijstvo, trgovina in storitve. Investitor zagotovi sredstva za melioracije za zemljišča v lastnini kmetov in drugih občanov na podlagi pogodbe z lastniki oziroma uporabniki zemljišč ter iz drugih virov. Če ni mogoče skleniti pogodb, se izvedejo dela na račun lastnika oziroma uporabnika zemljišča na podlagi odločbe, ki jo izda za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ. Lastnik ozirpma uporabnik lahko poravna svoje obveznosti tudi z odstopom ustreznega dela svojega zemljišča. Če se za dela iz tega odloka uporabijo tudi sredstva, ki se zbirajo na podlagi 1., 2. in 3. alineje 1. odstavka 7. člena in 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljnjem besedilu: zakon), se za višino teh sredstev članom melioracijske skupnosti ustrezno zmanjša neposredna lastna udeležba pri naložbi v zemljišča, na katerih se izvajajo melioracije. Določbe iz prejšnjega odstavka ne veljajo za lastnike zemljišč, ki niso kmetje po 4. členu zakona, prav tako pa tudi ne za kmete, ki svojih zemljišč po izvedeni melioraciji ne bodo izkoriščali po programu kmetijske strokovne službe. Za izvedbo melioracijskih del se zagotavljajo sredstva Zveze vodnih skupnosti Slovenije, ki so nepovratna, iz kreditnih sredstev banke, lahko pa se v ta namen zagotovijo tudi sredstva, ki se zbirajo na podlagi 1., 2. in 3. alineje 1. odstavka 7. in 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, in sicer od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in od prodaje zemljišč. Z uvedbo melioracijskega postopka je prepovedan promet z zemljišči, parcelacija ter spreminjanje kultur in gradnja objektov, kot to določa 82. člen zakona o kmetijskih zemljiščih. Pogodba, sklenjena v nasprotju z določilom zakona in tega odloka je nična, lastnik in uporabnik zemljišča pa ni upravičen do odškodnine za sredstva, vložena v gradnjo in spremembo kultur. V skladu z 18. členom zakona o kmetijskih zemljiščih mora lastnik oziroma uporabnik kmetijskega zemljišča na melioracijskem območju zemljišča obdelovati kot dober gospodar v svojem kakor tudi v splošnem družbenem interesu ter se ravnati po zastavljenih proizvodnih programih, ki jih sprejema pristojni organ investitorja, v sodelovanju z melioracijsko skupnostjo. Kultura in način rabe melioriranih zemljišč mora ustrezati kvaliteti zemljišč po izvedenih melioracijah. Dolgoročne pristojni organ investitorja ob sodelovanju z melioracijsko skupnostjo. Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč so vezani pri rabi na določbe sprejetega proizvodnega programa, ne glede ali so sklenili pogodbe o trajnem proizvodnem sodelovanju. Lastniki oziroma drugi uporabniki zemljišč, katerim služijo hidromelioracijske naprave in objekti, zgrajeni iz sredstev po 7. in 14. členu zakona, plačujejo investitorju uporabnino. Uporabnina se računa le od tistega dela sredstev, ki so bila zbrana po 7. in 14. členu zakona in so bila uporabljena na njihovih zemljiščih. Višina uporabnine je enaka amortizaciji tega dela vrednosti objektov in naprav, obračunani po amortizacijski stopnji, predpisani za tovrstne objekte. Za redno vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav, razen za osnovno odvodno mrežo, skrbi investitor melioracije. Lastniki in uporabniki zemljišč na me-lioriranem območju morajo v skladu s programom investitorja redno vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabni. V ta namen morajo prispevati sorazmerni del sredstev, ki so potrebna za skupna vzdrževalna dela na melioriranem območju. O materialnem in finančnem poslovanju s sredstvi, ki se uporabljajo za izvedbo del za namene iz tega odloka ter za vzdrževanje objektov in naprav, se vodi evidenca materialnega in finančnega poslovanja. Lastniki in uporabniki zemljišč na me-lioracijskeitiobmočju so dolžni sami posekati in odstraniti drevje in grmičevje z zemljišč, ki jih imajo v lasti oziroma v upravljanju. Roke za izvedbo del po prejšnjem odstavku določi investitor v programu izvedbe melioracijskih del. Investitor je dolžan obvestiti lastnike in uporabnike zemljišč na melioracijskem območju o rokih izvedbe melioracijskih del. Če las-tnik.oziroma uporabnik .zemljišča na melioracijskem območju ne izvede potrebnih melioracijskih del. odredi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v skladu s 109. členom zakona izvedbo potrebnih ukrepov na stroške lastnika oziroma uporabnika zemljišč. Izvršni svet ugotavlja, da so podani pogoji za sprejem odloka in predlaga skupščini občine — zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, da predlog odloka sprejme. B) KOMASACIJA Kmetijska zemljiška skupnost Krško je 15. 7. 1985 predlagala uvedbo postopka za komasacijo kmetijskih zemljišč na komasacijskem območju Lokvanskega potoka, v delu k.o. Stolovnik in Armeško, ki so v lasti občanov. Z odločbo je označena naslednja meja komasacijskega območja: V k.o. Stolovnik na južnem delu od Lokvanskega potoka po južni meji pare. št. 194/3 v smeri proti zahodu do ceste Brestanica — Stolovnik, ob cesti do mostu preko Lokvanskega potoka, nato proti severu gorvodno ob potoku do pare. št. 282, nato po njeni jugozahodni meji do pare. št. 277 ter do poti pare. št. 625/3, nato proti severu ob poti po zahodni meji pare. št. 102 in 98 do pare. št. 97 po njeni zahodni meji, kjer v ravni črti preseka parcelo št. 79 do pare. št. 80, zavije proti zahodu, v ravni črti zopet preseka pare. št. 79, nato zavije proti severu po zahodni meji pare. št. 78, kjer preide v k.op. Armeško do pare. št. 397, nato po njeni zahodni meji ter po zahodni meji pare. št. 412 in 410 do zožanega dela pare. št. 411, kjer jo v smeri proti zahodu preseka, nato po južni meji pare. št. 414, ter dalje obrne proti severu po zahodni meji pare. št. 414 in 415 do poti Armeško — Stolovnik, zavije proti vzhodu ob poti do Lokvanskega potoka, nato proti jugu dolvodno ob potoku do pare. št. 385, nato po vzhodni meji pare. št. 385 in 401 do pare. št. 391/1 zavije proti vzhodu do Lokvanskega potoka, nato dolvodno ob potoku do mostu preko Lokvanskega potoka na cesti Brestanica — Stolovnik zavije proti vzhodu ob poti do vzhodne meje pare. št. 447 po meji te parcele do pare. št. 451, jo v ravni liniji proti vzhodu preseka, nato po severni in vzhodni meji pare. št. 465, 397, 399.400, 403,404,400 in 409 do južne meje pare. št. 400, zavije proti severozahodu do pare. št. 411, nato po jugovzhodni meji pare. št. 411, 412, 424, 423, 422 in 327/1, nato zavije proti jugu po vzhodni meji pare. št. 326/1 do poti pare. št. 623/1. zavije ob poti zahodno do Lokvanskega potoka ter po južni, in jugozahodni meji pare. št. 303 do mesta, kjer smo z opisom meje pričeli. Pod naslednjo točko so nanizani lastniki parcel poimensko in ozemlja, ki jih bo komasacija zajela, sledijo pa še navodila: • Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči in njihovo parceliranje, prepovedana pa je s tem tudi graditev in spreminjanje kultur do ponovne razdelitve zemljišč na tem območju. • Podatki o parcelah, zajetih v komasaciji so na vpogled na občinski geodetski upravi Krško in v zemljiški knjigi NAS GLAS 13 16 Temeljnega sodišča Novo mesto — Enota v Krškem. • Idejna zasnova ureditve komasacijskega območoja bo razgrnjena mesec dni na sedežu krajevne skupnosti v Brestanici, in sicer v roku, ki ga bo določila komisija za izvedbo komasacijskega postopka. • Komasacijski udeleženci in drugi, ki imajo na tem območju kakšen na. zakon oprt interes, so pozvani, da dajo pripombe na idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja v času njene razgrnitve. • Izvajanje ureditvenih del na komasacijskem območju in dolžnosti strank v zvezi z deli se urejajo v okviru melioracijske skupnosti. • Vrednotenje komasacijskega sklada bo izvršeno po določilih navodil za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč. • Pri razdelitvi zemljišč bodo poleg določil 88. člena zakona o kmetijskih zemljiščih upoštevana (v primerih, če bo za neko zemljišče več interesentov, oziroma za katerega ne bo interesentov), naslednja načela: — prednost ima lastnik — uporabnik, ki je imel na spornem območju pred komasacijo v posesti večji del zemljišča; t— prednost ima lastnik — uporabnik, ki ima večjo tržno proizvodnjo; — prednost ima lastnik — uporabnik, ki ima bliže svoj dom; — lastniki — uporabniki, ki živijo v sosednjih naseljih izven komasacijskega območja, imajo prednost na robu komasacijskega območja bližje svojemu domu. Iz idejne zasnove ureditve komasacijskega območja in tudi iz seznama zemljišč je razvidno, da so na tem območju manjše parcele. Zaradi razdrobljenosti zemljišč in njihove neprimerne oblike, teh ni možno intenzivno obdelovati niti na njih dobro gospodariti. Z uvedbo melioracijskih del se je število manjših parcel še povečalo, nastale pa so tudi nove manjše parcele, čo katerih ni dostopa z javne poti. Po 79. členu zakona o kmetijskih zemljiščih, po 5. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih in po navodilih za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč se komasacijski postopek uvede, če je komasacija predvidena v dogovoru o temeljih družbenega plana in družbenem planu občine, če je izdelana idejna zasnova ureditve komasacijskega območja, če je izdelan okvirni predračun in porazdelitev stroškov med komascijske udeležence, če so dogovorjeni roki in sredstva za izvedbo prostorsko ureditvenih operacij, ki so predpogoj za izvedbo komasacije. Predlagana komasacija je v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Krško sprejetega 26. 12. 1980 in družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 85, sprejetega 15. 5. 1981. Predlagatelj je predložil okvirni predračun za izvedbo komasacijskega postopka in razdelitev stroškov med komasacijske udeležence ter izdelano idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor. Upravni spor se sproži z vložitvijo tožbe pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v tridesetih dneh po prejemu te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno ali ustno na zapisnik pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije ali pa pri kateremkoli drugem temeljnem sodišču. ODLOK o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Leskovec — Gmajna Skupščina občine je na seji z.bora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. 7. 1985 obravnavala osnutek tega odloka, v katerem pa meja območja, na katerem naj bi prenehala lastninska pravica, zaradi objektivnih okoliščin ni bila dokončno opredeljena. Čeprav je bilo delegatom na zboru krajevnih skupnosti, predtem pa tudi predsedniku sveta KS Leskovec posebej poudarjeno in obrazloženo, da bomo mejo do faze predloga preverili in uskladili z zazidalnim načrtom Leskovec — Gmajna, delegacija KS obrazložitve ni sprejela in je vztrajala, da se osnutek predlaganega odloka vrne predlagatelju z zahtevo, da se še v osnutku meje natančno določijo, kar je zbor KS tudi sprejel. Tako je prišlo do neenotno sprejetih sklepov na obeh zborih, saj je zbor združenega dela brez pripomb sprejel predlagani osnutek odloka. Predlagatelj odloka je upošteval zahtevo zbora KS in je osnutek odloka dopolnil, tako daje v popolnem skladju z zazidalnim načrtom. Dopolnjen osnutek izvršni svet ponovno predlaga SO — zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela v razpravo in sprejem. Zemljišče, predvideno za realizacijo zazidalnega načrta Leskovec — Gmajna, ki prehaja na osnovi tega odloka v družbeno lastnino v upravljanju občine Krško, je omejeno z naslednjo mejo: — izhodiščna točka meje je ob ulici Anke Salmič, pare. št. 1243/1, v stičišču pare. št. 531/20 in 531/34, teče nato po meji prej navedenih pare. št., nato pa v Ob 30-letnici svojega obstoja so delavke iz Šivalnice Senovo pripravile skromno razstavo — pregled svoje dosedanje zgodovine sedanjega dela in načrtov za v prihodnje. Razstava je postavljena v avli Liscine Šivalnice na Senovem. j NAS GLAS 13 17 smeri severa v pare. št. 531/14 cca 35 m, od tu se obrne proti vzhodu v približni izmeri 28 m do pare. št. 531/47 in teče po severnih mejah pare. št. 531/47,./48,./42,. /41,./40,./29, prečka občinsko pt pare. št. 1243/2, kjer se zamakne za 3 m v južni del pare. št. 540 in poteka ravno do poti, pare. št. 1244/2, kjer se vrača nazaj do severne meje proti pare. št. in po severni meji pare. št. 633/2 v razdalji cca 41 m od občinske poti pare. št. 541/2 ter se tu obrne pravokotno na pot, pare. št. 1244/2 v smeri jug prečka pare. št. 633/2 in pare. št.635/2 in seže v pare. št. 653/1 cca 14 m globoko, kjer se obrne proti zahodu in poteka vzporedno z mejo med pare. št. 635/2 in 635/1 do poti 541/2. Tu se obrne proti jugi in poteka po vzhodni meji poti pare. št. 541/2 in 1243/2, do ulice Anke Salmi>, pare. št. 1243/2 in se obrne proti zahodu ter poteka po severni meji ul. Anke Salmič v izhodiščno točko. Vpogled v katastrski načrt območja v k.o. Leskovec, na katerem preneha lastninska pravica, je možen pri upravnem organu, pristojnem za premoženjskopravne zadeve SO Krško. Osnutek odloka določa stavbno zemljišče, določeno za stanovanjsko graditev z zazidalnim načrtom Leskovec — Gmajna, ki ga je izdelala IGM Sava Krško pod št. 388/80 in je bil sprejet z odlokom SO Krško dne 15. 12. 1982. Z uveljavitvijo predmetnika odloka preidejo zemljišča v družbeno lastnino oziroma na njih preneha lastninska pravica, pravico uporabe pa pridobi občina. Odlok vsebuje tudi točen opis meje območja, na katerem preneha lastninska pravica, zemljiško knjižne in katastrske podatke o posameznih parcelah, ter določbe o pravicah prejšnjih lastnikov, dokler se stavbno zemljišče na podlagi prostorskega načrta ne uporabi za graditev objektov in naprav. Prejšnji lastnik stavbnega zemljišča ima pravico uporabljati to zemljišče do dneva, ko ga mora po odločbi upravnega organa, pristojnega za premoženjskopravne zadeve, izročiti občini Krško. Prejšnji lastnik stavbnega zemljišča ne sme menjati oblike in svojstva zemljišča-. Vlaganja v zemljišča iz 3. člena tega odloka, ki bi povečala vrednost zemljišča, se ne bodo upoštevala pri določitvi odškodnine. Samoupravna stanovanjska skupnost Krško je naročila izdelavo zazidalnega načrta za zazidavo enodružinskih stanovanjskih hiš v Leskovcu, ki jo je skupščina občine Krško sprejela z odlokom dne 15. 12. 1982. Ta zazidava je tudi v skladu s spremembami in dopolnitvami družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985 (prostorski del), sprejetimi na zborih skupščine občine 26. 3. 1984. Strokovna služba samoupravne komunalne interesne skupnosti Krško je vodila postopek za sporazumno pridobitev zemljišča, vendar pa sporazuma ni dosegla. Zato je vložila 9. 8. 4984 predlog za sprejem odloka o penehanju lastniške pravice na območju zazidalnega načrta Leskovec — Gmajna. NAŠ GLAS - SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izdaja: INDOK center Krško - Naklada: 1000 izvodov - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic Uredništvo: CKŽ 12, 68270 Krško, tel. 71-768 -Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani I NAS GLAS 13 18 IZBRALI SMO ZA VAS: ZA 4% POVEČANA PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE Poraba električne energije v Sloveniji je bila v letošnjih prvih osmih mesecih za 4 odstotke večja kot v istem času lani. Tako so uporabniki v Sloveniji od začetka letošnjega leta pa do konca avgusta prejeli in potrošili 5.935 milijonov kilovat ur električne energije. Z 8-mesečno proizvodnjo so elektrarne v SRS presegle z elektroenergetsko bilanco začrtani obseg za 1,9 odstotka. Pri tem posebej izstopa količinski dosežek hidroelektrarn. Te so ob boljših vodnih razmerah, kot smo jih imeli lani, za 10,5 odstotka presegle plan in dale kar za 12 odstotkov večjo količino električne energije kot lani v prvih osmih mesecih. Ob že omenjenem porastu porabe za 4 odstotke in proizvodnje za 1,9 odstotka bi brez dodatne energije ne mogle biti SEPTEMBRSKO OSKRBO BO KR-^_ OJIL DEŽ INFORMATIVNI BILTEN pokrite vse elektroenergetske potrebe uporabnikov. Upoštevati pa je potrebno, da je Slovenija iz drugih republik lani v prvih osmih mesecih prejela 483 milijonov kilovat ur, letos v enakem času pa 617 milijonov kilovat ur. Pri tem je letos svoj delež prispevala tudi že skupna elektrarna obeh republiških elektroenergetskih sistemov v Ugljeviku. Ta elektrarna je med poskusnim obratovanjem zadnje mesece Sloveniji že dobavila 110 milijonov kilovat ur. Na zadovoljitev uporabniških potreb v republiki in seveda tudi na obremenjevanje termoelek-tarn in njihovo proizvodnjo pa je seveda vplival tudi obseg izvoza. Tako je šlo v prvih osmih mesecih lani iz Slovenije v Avstrijo, Italijo, Grčijo in Švico 366 milijonov kilovat ur, letos v tem času pa 164 milijonov. Za celovitejšo predstavitev tokov električne energije čez republiško mejo v prvih osmih mesecih letos naj omenimo, da je ob tem, ko je Slovenija z drugih območij države prejela 617 milijonov kilovat ur, tja tudi dobavila 648 milijonov kilovat ur. Ob že omenjenem izvozu 164 milijonov kilovat ur pa je tudi uvozila 44 milijonov kilovat ur električne energije. Napoved o septembrskih možnostih za oskrbo uporabnikov z električno energijo v SRS ni posebno ugodna. V elektrogospodarstvu Slovenije so, ob upoštevanju gibanja letošnje porabe električne energije ugotovili, da bo v najboljšem primeru manjkalo kakih 10 milijonov kilovat ur električne energije. To pa je 1,5 odstotka republiških potreb, če ne upoštevamo izvoza. Če pa bo padavin manj od količine, s katero računa elektroenergetska bilanca, se utegne mesečni primanjkljaj povzepti celo na 10 odstotkov potrebne količine električne energije. Za september je domača poraba v Sloveniji ocenjena na 732 milijonov kilovat ur. Ker pa bi želeli 36 milijonov kilovat ur izvoziti, znašajo torej skupne potrebe 768 milijonov kilovat ur. Po planu (elektroenergetski bilanci) ima seveda omenjena poraba tudi popolno pokritje. Tako naj bi 233 milijonov kilovat ur (30,4 odstotka količine) dale vodne elektrarne, slovenske termoelektrarne 425 milijonov kilovat ur (55,3 odstotka), aranžmaja z bosanskima elektrarnama Tuzla in Ugljevik pa naj bi prinesla 110 milijonov kilovat ur, kar je 14,3 odstotka potrebne količine. Ob ocenjevanju oskrbljenosti z električno energijo pa je seveda treba upoštevati, da že vse letošnje leto dejanska poraba električne energije presega planirano porabo. Ta zadnja naj bi se po letošnji elektroenergetski bilanci povečala le za 2,9 odstotka, dejansko pa smo v osemmesečnem obdobju zabeležili 4-odstoten porast porabe. To pomeni, da bi že ob normalnih hidroloških razmerah (kakršne so planirane) morale termoelektrarne pridobiti več električne energije, kot določa plan. To pa bodo težko zmogle, saj bodo še ves september trajala remontna dela na 4. bloku Šoštanjskih elektrarn (253 MW)na 95 megavatnem bloku Trboveljske elektrarne, in na drugem bloku (29 MW) Ljubljanske Toplarne. Ti remonti so bili z elektroenergetsko bilanco planirani, neljubo pa je, da je neplansko še vedno v popravilu tretji blok Toplarne s 45 megavati moči in da prejema po pogodbi za Tuzlo V. Slovenija zmanjšane količine električne energije. Tako je avgusta znašala dobava po tuzlanskem aranžmaju le 70 odstotkov, v prvih dvanajstih dneh septembra pa celo samo 45 odstotkov pogodbene količine. Sicer pa je že letna elektroenergetska bilanca Slovenije napovedala za september in oktober težave pri oskrbi. Zdaj številke kažejo, da bo poraba večja kot je bilo planirano, razpoložljiva energija pa manjša — predvsem zaradi pokvarjenega bloka v Ljubljanski toplarni in zaradi zmanjšanih dobav po pogodbi za Tuzlo V. Kolikšen bo dejanski primanjkljaj električne energije bo torej zares odvisno od količine padavin; če jih bo premalo, pa bodo, kot se ve, pri oskrbi prvenstveno priškrnjeni največji uporabniki, torej vse tri Železarne, Tovarna dušika Ruše in Tovarna glinice in aluminija v Kidričevem. SKUPŠČINA SR SLOVENIJE Sekretariat za informacije za uredništva tiska in RTV delegatski bilten ŠIRŠE MOŽNOSTI ZA USMERJANJE DELOVNIH IN POSLOVNIH SREDSTEV OBČANOV V PROIZVODNE TOKOVE DRUŽBENEGA SEKTORJA Zvezni zbor Skupščine SFRJ bo predvidoma oktobra obravnaval predlog za izdajo zakona o pogojih in načinih, po katerih lahko organizacije združenega dela pridobivajo delovna in poslovna sredstva od občanov z osnutkom zakona. Novi zakon bo omogočil organizacijam združenega dela pridobivanje delovnih in poslovnih sredstev od občanov, uporabile pa naj bi jih za uresničevanje naslednjih ciljev: — za razširitev in izboljšanje proizvodnje in storitev — uvajanje nove tehnologije — povečanje možnosti za zaposlovanje, torej za odpiranje novih delovnih mest. Po osnutku zakona je opredeljeno, da so delovna in poslovna sredstva občanov denarna sredstva, oprema, rezervni deli, inventar, materialne pravice in poslovni prostor, njihova vrednost pa je izražena v dinarski denarni protivrednosti. NAŠ GLAS 13 19 Medsebojne pravice in obveznosti organizacije združenega dela in občana, ki daje sredstva, se določijo s pogogdbo. Obvezno je treba določiti pogoje, pod katerimi občan daje sredstva ter roke in način njihovega vračila ter način izpolnjevanja drugih pogodbenih obveznosti. Pridobivanje delovnih in poslovnih sredstev od občanov bodo organizacije združenega dela opredelile v posebnih sklepih ali v svojih planskih aktih. Obsežen povzetek osnutka tega zakona je objavljen v Poročevalcu, štev. 31/17. 9. 1985. Informacijskim službam, uredništvom glasil ter organizatorjem obveščanja v združenem delu predlagamo, da vsebini oziroma predlaganim rešitvam namenijo ustrezno pozornost. Zbor združenega dela in Zbor občin bosta na sejah sredi oktobra obravnavala dva zakona, na podlagi katerih naj bi se tudi v prihodnjem letu zagotavljala sredstva za intervencije v kmetijstvu ter za republiške blagovne rezerve. V obeh primerih gre za podaljšanje obstoječega sistema, ki se je v preteklem letu pokazal kot uspešen in je dal dobre rezultate. Oba zakona, ki naj bi ju skupščina sprejela do konca leta — veljati bi začela 1. januarja 1986 — bi veljala le leto dni. Na ravni federacije in naše republike se namreč pripravljajo podlage za nove in trajnejše sistemske rešitve za zagotavljanje sredstev za intervencije v kmetijstvu in za zagotavljanje sredstev za blagovne rezerve. PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 z OSNUTKOM ZAKONA V obdobju 1982—1985 velja zakon o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane, na podlagi katerega seje v republiškem samoupravnem skladu za intervencije v kme- tijstvu in porabi hrane do konca leta 1984 zbralo 2.993 mio dinarjev. Glede na to, da ta zakon preneha veljati konec letošnjega leta in če upoštevamo, da bi prekinitev kontinuitete intervencij v proizvodnji hrane ogrozila izvajanje načrta proizvodnje hrane v naslednjem srednjeročnem obdobju, naj bi se sistem, ki je veljal v obdobju 1982—1985, podaljšal tudi v leto 1986. Na podlagi predloženega zakona naj bi delavci tudi prihodnje leto zagotavljali sredstva s posebnim republiškim prispevkom iz osebnega dohodka, in sicer po stopnji 0,5% (to je za 0,1% več kot lani). Prav tako pa se ohranja sistem na občinski ravni, saj bodo za svoje specifične potrebe na tem področju lahko tudi občinske skupščine z odloki predpisale posebni občinski prispevek iz osebnega dohodka delavcev. Sredstva naj bi se v prihodnjem letu nam enila predvsem za naslednje namene: — za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih; — za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi; — za pospeševanje učinkovitosti poljedelske proizvodnje in zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje; — za delovanje kmetijske pospeševalne službe in za pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo; — za kritje tečajnih razlik in dela obresti pri kreditih Mednarodne banke za obnovo in razvoj ter za nadomestilo dela obresti za kredite, dane iz sredstev hranilno-kreditnih služb do leta 1980. S temi sredstvi pa naj bi v prihodnjem letu tudi delno sofinancirali delovanje in vzdrževanje sistema obrambe pred točo na branjenih območjih v naši republiki. Delno sofinanciranje delovanja sistema obrambe pred točo se v ta program vključuje na novo, in sicer na pobudo Skupščine občine Laško in Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije, da se razširi krog zavezancev za financiranje delovanja in vzdrževanja tega sistema ter na podlagi sklepa, ki sta ga v zvezi s to pobudo sprejela Zbor združenega dela in Zbor občin. Predlog za izdajo zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 z osnutkom zakona je objavljen v POROČEVALCU, štev. 29/5. 8. 1985. PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 z OSNUTKOM ZAKONA Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa republiških blagovnih rezerv v letu 1986 se s predloženim zakonom zagotavlja kontinuiteta na tem področju iz tekočega leta. S predloženim zakonom naj bi torej tudi v prihodnjem letu uvedli poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v enaki višini — to je po stopnji 0,4%. Sredstva naj bi se v skladu s programom usmerjala za oblikovanje stalnih in tržnih blagovnih rezerv, ki so namenjene: — za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in — za intervencije, s 'katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga za osnovno preskrbo občanov. Za zagotovitev sredstev, potrebnih za izvajanje programov občinskih blagovnih rezerv v letu 1986, lahko občinske skupščine predpišejo prispevek iz osebnega dohodka delavcev. Predlog za izdajo zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 je z osnutkom zakona objavljen v POROČEVALCU, štev. 29/5. 8. 1985. Agrokombinat Krško slavi letos 20-to obletnico svojega obstoja. Osrednja proslava tega jubileja je bila 14. septembra v kostanjeviškem samostanu. Zbranim sta spregovorila Miro Goslar, generalni direktor, SOZD Mercator, v okviru katerega deluje že nekaj let tudi M-Agrokombinat Krško in direktor te OZD ing. Franc JUVANC. (Foto: M. Bodor) NAŠ GLAS 13 20 Nanino pismo iz Nemčije Stuttgart V soboto, 29. julija so nastopili učenci DDU Ljubljana, Izobraževalni center Stuttgart. Kar dosti jih je, ki obiskujejo 9. in 10. razred in izpopolnjujejo svoje znanje v zgodovini, družbeni ureditvi in slovenščini. Pouk poteka v obliki predavanj, pogovorov in usmerjanja v samostojno delo, ob sobotah, ko učenci nimajo nemške šole. Tako se mladi pripravljajo za vrnitev domov in za vključitev v srednje usmerjeno izobraževanje. Bolje spoznajo tudi domovino in vse možnosti, ki jih imajo doma. Srečajo se tudi z vrstniki s širšega področja, saj se nekateri vozijo v Stuttgart tudi po 100 kilometrov, predvsem pa je velikega pomena to, da lahko v odkritem pogovoru in razpravah, ki so tako značilne za mlade ljudi, razčistijo marsikateri problem, ki teži našo dvodomovinsko mladino. Literarni večer je imel dva dela. V prvem so mladinci izrazili svoje poglede na svet in se vprašali nad časom, v katerem živijo. Žal se razna nasprotja po svetu le še poglabljajo, zato je bila njihova osnovna zahteva želja po miru in hu-manizaciji odnosov med ljudmi. To so povedale tudi pesmi Desanke Maksimo-vič in Ivana Minattija. Medse so povabili tudi mlade iz kulturno-prosvetnega društva Mladost - Stuttgart. Prijazno so se odzvali vabilu, obiskala nas je mlada pesnica ter prebrala nekaj svojih del iz lastne pesniške zbirke. Z burnim ploskanjem smo nagradili njeno izvajanje, ki je bilo polno zanosa in mladostnega optimizma. Tudi folklorna skupina SKUD-a Triglav Stuttgart nas je navdušila. V drugem delu so učenci brali svoje spise. To sem jaz, Domovina in tujina, Rad razpravljam... takšni so bili naslovi. Za njimi pa se je skrivalo mnogo več: pogledi mladega človeka na življenje, dvomi in ideali, realno življenje v kapita-Jističnem svetu in ono drugo, doma, kamor bi se vsi radi vrnili. Zvoki flavte, ki jo je med presledki igrala učenka iz Sindelfingena, pa so še poudarili liričnost sporočila, ki se je preko raznih besed izoblikovalo v eno samo trdno: da mladi vedo, kaj hočejo in da jim moramo na njihovi poti le pomagati. Obiskovalci so bili starši, prijatelji nastopajočih, prišel pa je tudi tov. Godler, generalni konzul v Stuttgartu, predsednik združenja Pjesnik-radnik v tujini, predstavniki kluba Mladost... Po prireditvi smo se zadržali še pri krajšem pogovoru, kmalu pa smo zapustili jugoslovanski kulturno-informativni center, kjer je bil literarni večer. Marjana Požun Otroci slovenske dopolnilne šole iz Sindelfingena razmišljajo: Če bi bile zdaj počitnice... ... Šla bi v kopališče in se kopala. Prespala bi pri svoji teti in ji pomagala pomivati posodo. Tudi kuhala bi. Z mamo in očkom bi šla na sprehod in na potovanje. Jedla bi sladoled in ležala na soncu. Brigita Gruber, 4. razred ... Šla bi k svoji babici in ji pomagala kuhati. Raznašala bi mleko po vasi. Dedku pa bi pomagala pri sušenju krme. Tudi krave bi molzla in hranila prašiče. Babico bi spremljala na njivo. Tam bi delala, babica pa naj bi počivala v senci. Vsak dan bi bil lep. Darja Ficko, 4. razred Mama ne hodi v službo in tako ji ostaja veliko časa zame. Ko pridem iz šole, naredim nalogo in še učim. Potem ko končam s svojim delom, se z mamo veliko pogovarjava. Zaradi bolezni tudi oče trenutno ne dela. Morda bo šel kmalu v pokoj. Tudi on se velikokrat pridruži najinemu, klepetanju. Z očetom in mamo se lahko pogovarjam o vsem. Če imam kakšne težave, se jima potožim in vedno mi rada pomagata. Življenja brez njiju si ne morem predstavljati. Oče in mama sta najlepše, kar imam na svetu. Suzana Erman, 1. razred usmerjenega izobraževanja, slovenske dopolnilne'šole, Stuttgart ... Takoj bi šla na bazen s svojo prijateljico. Kopali bi se in lizali sladoled. Tudi igrali bi se. Človek ne jezi se, je prav zanimiva igra. Škoda, da so počitnice že minile. Erika Sternad, 4. razred Moji starši in jaz Očetu je ime Jože, mami pa Marija. Oba sta že starejša in imata razen mene še tri odrasle otroke. Rojena sta v Jurovskem dolu. Oče je mizar. Nekaj časa je bil v Duseldorfu, tam je delal, medtem ko sva z mamo ostali sami doma. Ta ločitev je bila za nas zelo huda, tako da sta se oče in mama odločila, da gremo vsi skupaj v Nemčijo. Moja domovina Doma sem v Sloveniji. Stanujem blizu Ljubljane, v Loškem potoku in rada sem tam. Kadar se peljemo v Jugoslavijo, se vedno zelo veselim. Tu v Nemčiji ni tako lepo, kot je v domovini. Doma imamo hišo. Pred dvajsetimi leti pa smo še imeli konje, krave in kokoši. Skoraj vsi ljudje v Jugoslaviji so dobri. Kadar mi pridemo, nam sosedje prinesejo meso in jajca. Zato imam rada domovino in vedno se rada vračam. Manuela Knavs, 5. razred slovenske dopolnilne šole NAS GLAS 13 21 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI: PRIREDITVE ZA PRAZNIK KS KOSTANJEVICA petek, dne 4. oktobra 1985 ob 17.00 uri Lamutov salon Igra z erotiko — slikarska razstava velikega hrvaškega umetnika sobota, dne 5. oktobra 1985 ob 18.00 uri Šolsko igrišče mali nogomet Športno društvo Kostanjevica nedelja, dne 6. oktobra 1985 ob 8.00 uri Osnovna šola Jože Gorjup streljanje z zračno puško Strelska družina Tone Kambič Kostanjevica petek, 11. oktobra 1985 ob 16.00 uri otvoritev asfaltne ceste na Gornji Prekopi sobota 12. oktobra 1985 ob 14.00 uri tek po ulicah Dolenjskih Benetk Športno društvo Kostanjevica na Krki in ZTKO Krško nedelja 13. oktobra 1985 ob 9.00 uri Osnovna šola Jože Gorjup Kostanjevica šahovsko tekmovanje Športno društvo Kostanjevica na Krki petek, dne 13. oktobra 1985 ob 15 uri Poljane v Krakovem Streljanje glinaste golobe Lovska družina Kostanjevica na Krki sobota, dne 19. oktobra 1985 ob 9.30 uri Kulturni dom promenadni koncert Godba na pihala ob 11.00 uri zbor I. Dolenjskega bataljona in III. občni zbor skupnosti borcev bataljona Ob 13.00 uri slavnostna skupščina krajevne skupnosti kulturni program podelitev priznanj in plaket mesta Kostanjevica nedelja, dne 20. oktobra 1985 ob 13.00 uri prireditveni prostor otok regata okoli kostanjeviškega otoka za vse tekmovalne kategorije. Športno društvo Kostanjevica ponedeljek, dne 21. oktobra 1985 ob 10,00 uri komemoracija na grobišču talcev na pokopališču v Kostanjevici ob 11.00 uri Lamutov salon otvoritev VIII. grafične bienala jugoslovanskih otrok ob 13.00 uri kulturni dom Janez Jemec „Solza polna smeha" Lutkovno gledališče Maribor sobota, dne 26. oktobra ob 9.00 uri Osnovna šola Jože Gorjup Kostanjevica na Krki odbojkarski turnir Športno društvo Kostanjevica na Krki ob 19. 00 uri Grad Kostanjevica jubilejni koncert ob 15. letnici kostanjeviškega okteta nedelja, dne 27. oktobra 1985 ob 10.00 uri grad Kostanjevica Otvoritev prenovljene vinarske zbirke Tehnični muzej Slovenije Pokrovitelja prireditev: SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO ISKRA - IEZE, TOZD INDU- STRIJSKA ELEKTRONIKA STANJEVICA NA KRKI KO- NA ZD0LAH DOM BENA ZUPANČIČA Zdole, 16. 9. 1985 Na sestanku predstavnikov Skupščine občine bi Izvršnega sveta, skupščin SIS, občinskih vodstev DPO, krajevne skupnosti Zdole in strokovnih služb so pozitivno ocenili dosedanje aktivnosti v zvezi z obnovo nekdanje šole na Zdolah, ki jo že dlje časa preurejajo v večnamenski dom, za dan Republike pa bo ta dobil ime pokojnega revolucionarja in pisatelja Bena Zupančiča. Malokje bodo v sedanjih razmerah družbena sredstva, ki so jih delavci krške občine v tem primeru prispevali preko SIS za telesno kulturo, kulturo, otroško varstvo in izobraževanje, tako oplemenitena s prostovoljnim delom in prizadevanjem samih krajanov, kot je bilo to v zdolski akciji za pridobitev osnovnih pogojev za družbeno dejavnost v kraju. Medtem ko za južni del zgradbe, v katerem bo enota VVZ Krško, skrbi predvsem skupnost otroškega varstva, je za ostali del že doslej skrbel gradbeni odbor krajevne skupnosti, ki je na sestanku podal poročilo o trenutnem stanju. Potem ko je bila leta 1981 obnovljena streha, v letih 1983 in 1984 pa zunanjost objekta, je v letošnjem letu že opravljen večji del notranje obnove, saj so v večini končana zidarska dela, začenjajo pa že z raznimi obrtniškimi deli, čemur bo sledilo še urejanje okolice. Kljub temu, da so krajani samo letos opravili preko 1000 ur prostovoljnega dela in so udeleženci financiranja obnove zagotovili za večnamenski del zgradbe okoli 4 milijone din, so ugotovili na posvetu, da bi bilo potrebno zagotoviti še 2 milijona za dokončanje in najnujnejšo opremo. Glede na dosedanjo in prihodnjo vsebino doma bi bilo prav, da bi dodatna sredstva zagotovila predvsem kulturna skupnost in skupnost požarnega varstva ter občinski proračun. Gradbeni odbor bo poizkušal dobiti nekaj pomoči tudi od delovnih organizacij, saj so se nekatere (Djuro Salaj, Kovinarska) že dosedaj odzvale in pomagale .predvsem z materialom. Čeprav ima tudi skupnost otroškega varstva precejšnje težave, da zagotovi ustrezno večja sredstva za ureditev zdolskega vrtca, je bila ocena vseh, da ni časa za omahovanje in je akcijo potrebno v roku izpeljati. Ugotovitve in dobra volja najodgovornejših predstavnikov občine ter njihova lastna pripravljenost za delo govorita za to, da bodo na Zdolah konec leta pridobili večnamenski dom, kar pa po besedah predstavnika IS ne bo imelo samo lokalnega pomena. Zdolska akcija naj bi bila primer za nadaljevanje ohranjanja in oživljanja propadajočih družbenih objektov po naših krajevnih skupnostih. S. M. 20 LET NAS GLAS 13 22 Priznanje za trideset let delovne dobe je med drugim prejel tudi ing. Ivan BODOR, direktor prašičje farme v Pristavi, ki pod njegovim vod stvom uspešno utira prve korake. Na sosednji fotografiji je plod njegovega strokovnega vodenja dela na farmi: prva generacija puj sko V, ki so zagledali luč sveta na farmi v Pristavi. (Foto: M. Bodor) O BRALNI ZNAČKI NEKOLIKO DRUGAČE OŠ Jurija Dalmatina, Krško sodelujejo v tekmovanju za Cicibanovo in Kajuhovo bralno značko že od šolskega leta 1967/68. V tem času so bili kot častni gostje povabljeni na razgovor z bralci in svečano podelitev bralnih značk številni umetniki slovenske pisane besede: Branka Jurca, Leopold Suhodolčan, Karel Grabeljšek, Vitan Mal, Neža Maurer, Ivo Zorman, Kristina Brenkova, Lojze Kovačič in mnogi drugi. Lansko leto smo povabili ilustratorja Matjaža Schmidta. Prišel je skupaj z ilustratorko Jelko Goš-nik-Godec. Učenci so uprizorili dve igrici po njegovem tekstu: Radovan s planeta Beta in Ko bom predsednik. Tovariša Schmidta je prijetno presenetila uprizoritev njegovih del, še bolj pa lutka Radovan, ki jo je nosil eden izmed igralcev. Na željo učencev je na velik papir narisal Radovana. Od leta 1967 pa do letos se je število tekmovalcev za bralno značko povzpelo iz začetnih 98 na 272 in še narašča. Skupaj je v 18 letih kar 3241 učencev osvojilo bralno značko. Ena izmed važnih aktivnosti v pripravi pogojev za začetek tekmovanja za bralno značko (BZ) je nabava ustreznih knjih. V glasilu DPM in v Pionirskem listu izide vsako leto priporočilni seznam knjih za BZ, razdeljen po tekmovalnih stopnjah. Za vsako skupino tekmovalcev, ki nameravajo osvojiti Cicibanovo, bronasto, srebrno ali zlato značko, je sestavjen seznam s približno 20—30 naslovi del znanih naših in tujih pesnikov in pisateljev. Zajeta so novejša in najnovejša dela. Pri nas smo že pri prvem pregledu seznama lahko ugotovili, da niti ene same knjige nimamo v zadostnem številu za pričetek tekmovanja. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je naša šola še pred nekaj leti nabavljala le po 1 do 2 izvoda vsake nove knjige za mlade bralce. Kaj sedaj? Na vso srečo vsebuje obstoječi knjižni fond večje število starejših knjih iz priporočilnega seznama del za domače branje (DB). Posebni nakupi večjega števila knjig za BZ so bili doslej bolj izjema kot pravilo. Ker je bilo zaradi premanjhnega števila ustreznih knjig ogroženo tekmovanje za BZ, smo se odločili za kompromis med staro in novo knjižno zalogo: iz širokega seznama knjig za DB (preko 30 različnih naslovov za vsak razred) smo izločili tiste, ki jih učitelji niso predpisali kot obvezne. Ker smo šola z nekaj več kot 900 otroki, smo določili 10 izvodov kot minialno uporabo število del enega naslova za BZ. Na ta način smo uspešno uvrstili knjižni fond iz starejšega seznama za DB med BZ in ga pridružili redkim novejšim naslovom, ki jih imamo v zadovoljivem številu. Delovanje po načelu „volk sit-koza cela" ne predstavlja vedno idealne rešitve nekega problema, je pa dobrodošlo za smotrno uporabo notranjih rezerv. S tem začasno razbremenimo šolo večjega finančnega izdatka. Dolgoročna rešitev je pa le v načrtnem dokupovanju novih knjig za BZ, nekaj v vsakem šolskem letu, saj se le z obnavljanjem knjižnega fonda lahko obvarujemo bolezni marsikatere šolske knjižnice — starosti knjižne zaloge. Knjižničar Krško, 19. 9.1985 Drago Pirman NAŠ GLAS 13 23 PRVO CVETJE Še pred uradnim izidom smo se dokopali najnovejše številke glasila "PRVO CVETJE", ki ga izdaja »Pionirski odred KAREL DESTOV-NIK-KAJUH" iz OŠ Jurij Dalmatin Krško. Predstavljamo vam nekaj spisov iz glasila, ki govorijo o delu in uspehih učencev te šole. SREČANJE HARMONIKARJEV V PULI V četrtek, 16. 5. 1985, smo šli trije predstavniki Glasbene šole Krško na zvezno srečanje harmonikarjev v Pulo. Na to srečanje smo se pripravljali dva meseca. Tri dni pred nastopom tudi nismo šli v Šolo. Doma smo vadili povprečno dve uri na dan. Dan pred nastopom so nas starši peljali na železniško postajo v Zagreb. Z vlakom „Arena" smo se vozili pet ur. Nastanili smo se v hotelu „Zlatne stjene". Naslednji dan smo izžrebali „star-tne številke". Ko je bil vrstni red določen, smo odšli po harmonike. Jaz sem izvlekel obžalovanje vredno številko 55, tako sem na svojo točko čakal osem ur. Po nastopu sem odšel na plažo. Ko smo pove-čerjaii, smo zvedeli za rezultate. Bili smo srečni, ker smo prejeli dve 'tretji in eno drugo nagrado. S sestro Ireno (3. razred) sva bila tretja, drugo mesto pa je osvojila učenka iz leskovške šole. Željko Selak, 6. č USPEHI MLADIH MATEMATIKOV Po vsej Sloveniji se učenci pomerijo v znanju iz različnih predmetov. Tekmujejo v matematiki, zgodovini, slovenščini in še kje. Mladi matematiki se potegujemo za Vegova priznanja na šolskem, občinskem, republiškem in zveznem tekmovanju. Člani krožka se sestajamo pri dodatnem pouku tudi na naši šoli. Pete razrede vodi tovarišca Žarnova, šeste in sedme tovariš Ban, osme pa tovarišica Tomažinova. Ob dodatnih urah skozi celo šolsko leto izpolnjujemo svoje znanje iz matematike in se pripravljamo na tekmovanje. Pred tekmovanjem nam tovarišica da naloge, ki se nanašajo na celoletno snov. Te naloge preračunavamo in zapolnimo še zadnje luknje v znanju Najprej se pomerimo na šolskem tekmovanju, kjer se potegujemo za bronasto Vegovo priznanje. Le- PRVO CVETJE Glasilo PO KAREL DESTOVNIK - KAJUH OŠ Jurij Dalmatin Krško tos je iz osmih razredov tekmovalo deset učencev, priznanje pa jih je osvojilo pet. Iz sedmih je bilo trinajst tekmovalcev, bronasto priznanje pa je osvojil le eden. Največjo udeležbo so imeli učenci šestih razredov — sedemnajst, priznanje pa jih je osvojilo devet. Učenci, ki so pokazali največ znanja na šolskem tekmovanju, so odšli na občinsko tekmovanje, ki je bilo 20. aprila na Senovem. Udeležilo se ga je šestnajst najlh učencev. Iz osmih razredov so tekmovali trije, srebrno Vegovo priznanje je osvojil Peter Preskar, ki je dosegel 20 točk in s tem tudi prvo mesto. Na Senovo je odšlo tudi pet učencev iz sedmih razredov. Kerin Klemen je zbral 17 točk in osvojil prvo mesto. Iz šestih razredov pa je tekmovalo osem učencev in štirje so osvojili priznanje. Cvelbar Primož in Savnik Boris sta si s 15 osvojenimi točkami delila prvo mesto. Na republiško tekmovanje v Ljubljani pa sva šla s sošolcem Petrom Pre-skarjem. Oba sva dosegla toliko točk, da sva osvojila še zlato Vegovo priznanje. Za naše uspehe na matematičnih tekmovanjih se moramo zahvaliti tovarišem učiteljem, ki so nas organizirali ter učili pri dodatnem pouku nam omogočili tekmovanje. Jernej Iskra, 8. c. NAS GLAS 13 24 12. CETITEMEAP fOflHHA M ppiapuJTfl MHOOPMATMBHO fJlACHJlO OnillTHHE: BAJHHA SAUITA nOCEKHO MECEMHO H3flA*E .BECTM- HEPACKHAI4BA BE3A CtoJih rvTMFi, npeflceflHM« Ckvthiithh« onuiTMHe BajHHa Eauna o capa«*.* 6paj-ckmx onmTMMa Kpamo h BaJMHS Sanira y no»ofly AeceToroAMaWM*L(« noTnMCMM-*>a Doee/M o 5paTMMfteH»y npniai«iwi.>*'i •¦ Opaiciao c. "MM A* "P«™»|| i nyr«j, _¦,« B1MMI t. |»"« 1»T5 rMHHI r K Ml t! c«nr«uApa M A«h ocnoi PMMO O KUKU SpaiUO) ClpMIMt T «W""I JHtlMMM. 'O* C« IHIM »-CBOA* LAMI Ml j>*Ml*Hy 'P)">a » A» MCMiuai »a AtuoflcinmM npumi^ SCCTNTaMO «. ririTEMCAP- - AAH OCfiCbOTiE^A BAJMHE ___________________bAillU_____________________ i Ko"*«««"!« .late«* T03A »jaoaa paAOAa "° npoamimia hbup iihiim i npofMiitiM 4«t>oy .Caaa- y AfponO»AMH>r r KpaMUM H 3* »MpdO«u«u "flpyr» i batu moj ba aiK ibkuA* »timbuu >-apalMv nimap«»"«uM m«w A»" rp«A* yww« roa' *n " HMiua how »nt Han.ii ¦•>i-w*<* Hnuntumu ¦aa M ar-aaMa. I. 8.1) AOAtfbEHA nPH3HArt>A .12CEnTE*JtiAP- 3a npa3HMK HOBM 06J8KTM M ka-r« m Aa> WJ«IWpliM *•*•* M A*. T-« aa***a a*. Pe*"y avta/ J« i W. Cilapu« ¦mil aa mbiiii mam ¦ i- al«. , n*W«air "mm »a* T —mumni —n—i f ^aiMtHMi MjiiMimnif ¦ mm------- r|l->Mlwiiimi% H ¦(••Mir) •tnocain**n>i, hi ¦¦¦*:•¦•, napaaaa T m Balama tavta, Pt>*j ttmmmhf m 0*"aC al ¦ ¦—»Bali, KVfl JftaaaHa« •ajaMS fcaaiia Ana laj — ti — C.,«». a.,), »vimi. , T»-oaafc Apara« m OuMTiaa. Uapaaaah Ttn1ia>. —. '« Cto rbflMHa „5ajwHOBu;a' KCKKMVIIIIDI | ->m 6i— *'.' naffOMrnuaHi l)>A*in*i --:infoflB """i1 'W*» »»a* OO^^bai-to MM" fl.,aarwa.ii ,f 6t» HM r0flHH y pa«BHraou -naiv nonana -eu"-* '«•« « npaoaaa Ay*-a»a npiMia M~i la* i|n'|H oiy &a|MHa E>aa ic h flo«M,pCt»a»MMi RIMI caMtjtaiT npttlipMM H lp»„ cnopi y »« MMiiirfM (aMAr a» »Y CH»r» napoflM« DaiaHcaar Panocaa '"""fiiJIoTv*«- • | upaonoi n.m.n. Mji»ne«H •»«¦« "*««"« y*. *!»!•¦» ri|K,4aflyp* um a«i*-" ""—'¦ 1- L.r ¦ ¦ .«» n-HH*' r-aa— mi« jacA-a« fl*a»— n.inaa a <«*>» «u -d nf.it>l«y Bi" -.-.. laMMaMI M ,».», .h,/*,.- -M .(.1 .>.•*>".. ¦«-¦» i**t>m. a i|.v«i*tv ipK^.frr ¦aau A> n npfj«»uo»a Araa-< oc ¦ a.p^na y PaywTHo fiaiHHV Ba*'y vrno m aax 'paHnna hb «• >aaiiM> Ayaax »i Mononoaa y Sa aati m.im ja na K(xC »aawi >pafi«x>i ac|cu« a u~or« napt«ua»«:a« »a« HHiai to« w -iOP a HMana cy npnn«.y Aa ca ocnaA« .5a|HHOauaai* — (afl>"HJaoA>a|r <|HrAa mi.j 1 ynoatnu 10 arHnt<|a|>A>> •au" ra|M ti.*-u«(t a* i fiy PO io|A IM oiayniM«aTM hmihmm ¦ 100 AO 200 uMibAAa >o«a Ay«ana h immjV Tona naaoamor m apoaiimv- ¦a. Mppafp, ,a caS-pmh uaHiap aop. ha ca caataMo qt«ophih Ha Aa» ocncHtoNaraa bamna t>aara ¦ »a abh 3a.aarvy|y'i>. oaoai npo(a«iy .ba Kjaai,- w nponaToc »arw noao «•« Sai^HoSjiiiT^HC«, ncufcoop... iisss Ip»«ij«|y H AaCTHnau n|w(a» aa»A*ca •oai mu*- f "Opaa i NA TEKMOVANJU MLADIH TEHNIKOV Tudi letos sva se dva učenca naše šole udeležila tekmovanja mladih tehnikov in konstruktorjev, ki je bilo v Šentjerneju. Tekmovali smo na več področjih: iz elektronike, konstruktorstva, ARG in podobno. Jaz sem tekmoval v elektroniki (konstruktorstvu), sošolec Mitja Ple-terski pa v sestavljanju zbirke „Dobro jutro, elektronika". Že prej sem doma izdelal akupunkturni stimula-tor. Na razstavnem prostoru je moj izdelek vzbudil veliko pozornost in potrdili so, da bi lahko zelo koristil v zdravstvu. Tako sva z Mitjo zasedla prvo mesto v dolenjski regiji in sva se uvrstila na republiško tekmovanje na Ravnah. Tudi tu sva bila zelo uspešna, posebno moj izdelek je zopet vzbudil veliko zanimanje. S tovarišem Nikom Jel-čičem našim mentorjem, sva bila tudi na zveznem srečanju mladih tehnikov v Budvi, kjer sem doživel nekoliko razočaranje v zvezi s samo organizacijo in potekom tekmovanja. Na testih sem dosegel drugo mesto, potem pa sem bil zaradi že prej narejenega izdelka izključen iz nadljnega tekmovanja. Branko Hartman, 8. č Naš rojak Zvone DRAGAN, družbeni in politični delavec z bogato in plodno zgodovino odhaja na novo dolžnost: kot Jugoslovanski veleposlanik na Kitajsko. Pred odhodom se je na priložnostnem srečanju poslovil tudi od predstavnikov občine Krško. Od tod tudi fotografija, nastala 20. septembra v enem od krških lokalov (Foto: M. Bodor) ŠTUDENTSKI SERVIS TUDI ČEZ ZIMO! Po dogovoru z OZD, mladinskimi organizacijami, šolami in študentskim ser-visomtbo Študentski servis Krško deloval tudi po 15. 09. 85, t. j . v času pouka. Obveščamo vse OZD, občane, dijake in študente, da bodo uradne ure dvakrat na teden, in sicer ob ponedeljkih od 10h — 15h sredah od I0h — 15h v istih prostorih, t. j. Dom mladih Cesta 4. julija 38. Vse informacije dobite na tel. 71-977. Upamo, da bo naše sodelovanje tudi v prihodnje uspešno, za morebitne napake pa se že vnaprej opravičujemo. ŠS MARIBOR Podružnica KRŠKO