Iz razprave o naši prosveti v banskem svetu Kakor vsako leto, tako je bila tudi letosdebata v banskem svetu najabsežnejša prav o poročilu prosvetnega oddelka. K temu poročiJu se je oglasilo 25 govornikov. Razumljivo bo vsem — že dolgo vrsto let imamo te skušnje, da je bilo prav učitcljstvo ona osrednja točka, okoli katere se jc vrtila vsa razprava. Iz poročil o tej razpravi posnemamo: Ljubljanski župan dr. Adlešič počrta težave, ki jih imajo revni starši s šolanjem miadine, zaradi česar med revnimi marsikdaj rudi zelo inteligentni ne pridejo do pravega razvoja. Nam manjka večjih narodnih ustanov za šolanje rcvnih in nadarjenih. G. Marijan Marolt omenja: V nekcm pozivu učiteljstvo zahteva posebnt> nagrado za delo na probudi narodne zavesti v obmejnih krajih. Če bi za vsako prosvetno in narodno delo hoteli doliti nagrade, bi drugo leto troškovnik banske uprave presneto narasel. Smatra, da je prav prva in najvažncjša dolžnost učitcljstva, da brez nagrade povsod dela, kolikor more, tudi izven šole za dvig naše narodne zavesti. G. Peter Amež poudarja, da glede na zahteve o delu učitcijstva ne smemo prezreti, da imajo učitolji zclo majhne dohodke in da mnogi komaj shajajo. G. Josip Klekl opozarja, da učrtelj, če jc slafo vzgojitelj, ruši državo in uničuje narod. Ni važna le umska, ampak tudi srčna izobrazba. Zato pa velja izrek: besede ganejo. vzgledi vlečejo, kar velja še zlasti za učitelje v obmejnih pokrajinah. Svoj čas je prekmursko ljudstvo samo volilo učitelje in je vedno izbralo verne in vzglcdnc ljudi, katcrim je zaupalo. Večina učiteljev je sicer dobra, priporočljiva pa bi bila zanjc poglobitev verskega življenja. Šolske razmere v lendavskem okraju trpe zaradi pomanjkanja učnih moči. V madžarske manjšinskc šole se priglašajo tudi mnogi Slovenci. ki jim pravi ljudstvo »podkovani Madžari«. G. Peter Sadravec se strieja s predgovorniki, da je trefoa pripdjati učiteljstvo nazaj narodu, sicer bomo doživeli žalostne posledice, kakršne vidimo marsikjc po drugih državah. Učiteljstvo naj dela na prosvetnem polju iz -jubezni do ljudstva in je škoda, da se učiteljstvo tako v veliki meri odteguje temu delu. Prosi, naj se učitoljstvu, ki deluje v hribovskih šolah, da poseben nabavni prispevck, saj dejansko zaradi velikih razdalj učiteljstvo strga več obleke in obutve. G. Pavlin Bitnar opozarja, da je v črnomeljsikem okraju dvig cen drvom spravil šole v zadrego, tako da jim sedaj primanjkuje drv. G. Ivan Tovšak podčrtava, da učiteljstvo ne bi smelo misliti, da je učiteljski poklic uradniški, ampak izrazito vzgojiteljski. Vsak učitelj bi moral biti katoliško in slovenskona ¦ rcdno zaveden, če bi temu bilo tako, bi tudi uspehi šolsike vzgoje bili mnogo lepši. Ker se pripravlja nov šo!'ski zakon, naj se upoštevajo tudi želje staršev. Vcdno spreminjanje šolskih knjig naj se kar najbolj omeji. Učiteljstvo na K-ozjaku priporoča za nagrado. G. Peter Rozman opozarja na posledice napačnega šolanja, ki privedejo toliko mladine do tcga, da se ne mara več lotiti dela, čeprav je komaj povohaila knjige. Šola bi morala vzgajati tudi Ijubezen do dela. Uvede naj so tudi praznik dela. G. Umnik Anton (Kranj) govori o učiteIjih in o vzgoji naših otrok v šoli. Seveda mora biti učiteljstvo za svoje delo primerno plačano. Na žalost mnogi nimajo veselja za kmetijstvo. Misilijo, da je dovolj, če so napredni. Kmečki in dclavski otroci naj bi dobili podporo za učila, G. dr. Josip Leskovar (Maribor). Naši starši hočejo, da bo naša mladina vzgojena v .slovenskcm narodnem duhu. Kaj je nastalo s Francijo. ki je vzgajala svojo mladino v materialističnem duhu. Kaj nam pomagata 2 uri verouka v šoli, če se v ostalem času vse podre, kar se v teh dveh urah sezida. C.c^ učitelj ni veren in ne izpolnjuje verskih dolžnosti, naj bi bil v prisotnosti ctrok v cerkvi ali pri drugih prireditvah (procesijah itd.) vsaj toliko takten, da bi ne dajal otrokom slabega vzgleda. Uspehi šol so porazni. Tu nekaj m v redu. Zadevo je treba urediti, naša mladina mora biti zopet na višku. G. Bačič France (Murska S;>bota) nastopa proti prcvelikcmu premeščanju učiteljev in žcli, da bi dobili na mejo starejše učiteljstvo. Iz navedenih, sicer le kratkih poročil, o govorih posameznih banskih svetnikov lahko povzamemo kakšna je načelna dcbata o našem ljudskem šolstvu in kako se rcšuje to pereče vprašanje.