Štev. 269.	1934.
L
OGLASNIK LAVANTINSKE ŠKOFIJE
Vsebina: 1. Quaestio theologica 1934. — 2. Vprašanja za pastoralne konference. — 3. Triletni in župnijski izpiti v letu 1934. — 4. Šolski počitniški dnevi in prazniki. -—■ 5. Sveta olja. — 6. Cene uradnih tiskovin 1934, — 7. Slovstvo. —- 8. Osebna naznanila.
1.
Quaestio theologica 1934.
Declaretur et demonstretur doctrina catholica:	»Redemptionem
Christi fuisse aequivalentem immo superabundantem seseque ad omnes homines, ad omnia peccata necnon ad omnia bona per peccata amissa extendisse.«
Nota: Quaestio theologica anno currente exaranda est ab omnibus sacerdotibus, quibus imponitur constitutione synodali 1896, cap. 16. ad 1. pag. 362. Elaborationes ad normam eiusdem constitutionis ad finem mensis Julii officio decanali sunt transmittendae et dein una cum censuris usque ad finem mensis Septembris huic ordinariatui praesentandae.
2.
Vprašanja za pastoralne konference.
1. Kateri so bistveni pogoji za uspeh šolske kateheze?
2, Kaj določajo cerkveni predpisi (splošni in sinodalni) o duhovniški obleki? Kateri nagibi so vodili cerkveno zakonodajo pri določitvi teh predpisov?
Za vprašanje 2. naj se pregleda Lavantinska sinoda 1896, pogl. 13. ter 1900, pogl. 47.; Oglasnik lavantinske škofije 1931, VIII. in razni kompendiji cerkvenega prava.
3.
Triletni in župnijski izpiti v letu 1934.
Določajo se naslednje discipline in naslednji traktati:
I.	Za triletni izpit.
Dogmatika, a) Osnovno bogoslovje: De facto revelationis. De argumentis internis et externis pro veritate religionis christianae. Kristusova cerkev je hierarhična družba. Cerkev mistično telo Kristusovo. Nauk pravoslavnega bogoslovja o mističnem telesu Kristusovem. Nauk o papeževem prvenstvu. Svojstva in znaki Cerkve. Edinstvo kot svojstvo in znak Cerkve. Izvrševanje cerkvenega učiteljstva.
b)	Specijalna dogmatika: De Deo elevante. Christologia. De gratia actuali. De sacramentis in genere.
Triletni izpit se vrši dne 4. oktobra 1934 ob 9. uri v Avli kn.-šk. Duhovniškega semenišča v Mariboru in je obvezen za vse duhovnike, ki so po končanih bogoslovnih študijah v letih 1931, 1932, 1933 stopili v dušno pastirstvo. Glej »Oglasnik« 1919, str. 25 in nasi. Kandidati triletnih izpitov so za tekoče leto razrešeni obveznosti reševati Teologično vprašanje.
O triletnih izpitih bodo dobili eksaminandi odslej koncem troletja posebna izpričevala, katera bodo v zmislu kan. 130. § 2. cerkvenega zakonika morali prilagati svojim prošnjam za cerkvene službe in beneficije.
II.	Za župnijske izpite.
1. Eksegeza: Nedeljski in prazniški listi: na presv. Rešnjega Telesa ter 9., 10., 11., 18. nedeljo po Bink. (Komentar: Dr. F. S. Gutjahr: Die zwei Briefe an die Korinther.)
2. Dogmatika : Christologia. De gratia actuali. De sacramentis in genere; in specie de sacramentis Confirmationis et ss. Eucharistiae.
3. Moralno bogoslovje: De praeceptis decalogi.
4. Cerkveno pravo: Jus matrimoniale. Uprava cerkvenega premoženja.
5. Pastoralno bogoslovje: a) O zakramentu sv. pokore, b) H o-degetika: Pastirovanje vernikov po psiholoških, stanovskih in socijalnih razlikah, c) H o m i 1 e t i k a : Predloži se izgotovljena pridiga. Spored pridige in vire je na prvi strani rokopisa točno označiti. Čas za pridigo je 20 minut, č) Katehetika: Predloži naj se spisana kateheza za peto, ozir. šesto in sedmo šolsko leto osnovne šole, ki naj obravnava vprašanja katekizma 270 do 274 o delu in poklicu. Čas za katehezo 20 minut.
Župnijski izpiti se bodo v tekočem letu vršili v dnevih 11. in 12. aprila ter 17. in 18. oktobra v kn.-šk. Duhovniškem semenišču v Mariboru. Prošnje za pripust k župnijskemu izpitu je treba vsaj 14 dni pred izpitom predložiti kn.-šk. ordinariatu po pristojnem dekanijskem uradu. (Primerjaj Synodus Lavant. 1900, str. 563 nasi.)
Pripombe.
Triletni izpiti se polagajo samo ustno.
Župnijski izpiti se polagajo, kakor sledi:
a) Samo pismeno: Eksegeza.
b) Samo ustno: Dogmatika in pastoralno bogoslovje. Pridiga in kateheza se predložita vsaj 14 dni pred župnijskim izpitom; pri izpitu se predložena pridiga predava ter je nastop iz predložene kateheze.
c) Pismeno in ustmeno: Cerkveno pravo in moralno bogoslovje. Pismeni izpit (v sredo predpoldne in popoldne) bo reševal le praktične slučaje (kazui-stika).
4. Šolski počitniški dnevi in prazniki.
i.
Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je z odlokom z dne 12. januarja 1933, IV. No. 671/1 določila glede zgornjega sledeče (semkaj dostavljeno 21. dec. 1933):
Na osnovi sklepa seje banovinskega šolskega odbora z dne 14. decembra 1932 odrejam do nadaljnjega enotno praznovanje praznikov in počitniških dni:
1.	Potek šolskega leta: a) Šolsko leto se začne 1. septembra z otvoritveno službo božjo, z naknadnim vpisovanjem otrok-novincev in sejo krajevnega učiteljskega sveta. (Ako je 1. septembra nedelja, se vrši to naslednji dan.) Dne 2. septembra je redni pouk. b) Zaključek prvega polletja je zadnjo soboto v januarju z razdelitvijo dijaških knjižic po rednem pouku ob 11. uri pri dopoldanskem, odnosno ob 15. uri pri popoldanskem pouku, c) Začetek pouka v drugem polletju je naslednji ponedeljek, č) Zaključek drugega polletja je 28. junija.
2. Odmori med šolskim letom: a) Glavni odmor traja od Vidovega dne do vštetega 31. avgusta, b) Božični odmor traja od vštetega 24. decembra do vštetega 2. januarja (10 dni), c) Velikonočni odmor traja od vštete Velike srede do vštetega torka po Veliki noči (7 dni). Odmori služijo oddihu učencev, učiteljev pa, v kolikor dopuščajo to službene dolžnosti. V dobi odmorov je šolski upravitelj odgovoren za redno upravljanje vodstvenih poslov.
3. Pouka prosti dnevi, ki niso vključeni v odmorih, so vse nedelje in nastopni prazniki: 8. septembra Marijino Rojstvo, 1. novembra Vsi svetniki, 2. novembra Verne duše (ako je ta dan nedelja, je pouka prost naslednji dan), 8. decembra Marijino Brezmadežno Spočetje, 6. januarja sv. Trije kralji, 2. februarja Svečnica, 19. marca sv. Jožef, 25. marca Marijino Oznanenje, Kristusov Vnebohod, Binkoštni ponedeljek, sv. Rešnje Telo.
4. Verske vaje: a) Verske vaje se vrše trikrat v šolskem letu. Praviloma se določijo dnevi verskih vaj po sporazumu z župnim uradom in veroučite-ljem pri prvi seji učiteljskega sveta za tekoče šolsko leto. Za prejem zakramentov je določiti eno prosto popoldne in naslednje dopoldne. Ako se za prvo sv. obhajilo določi 21. junij, na dan sv. Alojzija, je ta dan pouka prost, b) Kadar se vrši v kakšnem kraju birmovanje, je na dan sv. birme za otroke dotične šole pouka prost; za one otroke, ki bodo birmovani, pa tudi prejšnje popoldne.
5. Proslave: a) s pouka prostimi dnevi: 1. decembra na praznik Ujedi-njenja, 17. decembra na rojstni dan Nj. Veličanstva kralja in 28. junija na Vidov dan se vrši služba božja in nato primerne proslave skupno za vso šolo in občinstvo. b) s poukom: Kadar se vrši ob proslavah tudi služba božja, naj se ta vrši prvo uro; šolska proslava pa vedno zadnjo uro pouka skupno v šoli ali v posameznih razredih: 6. septembra na rojstni dan Nj. Visočanstva prestolonaslednika, 9. januarja na rojstni dan Nj. Veličanstva kraljice Marije, 27. januarja sv. Sava, 4. februarja Strosmayerjev dan, 30. aprila Zrinjski Frankopan, 24. maja sv. Ciril in Metod, ki se sicer praznuje 5. julija v času glavnega odmora. — Prilične druge proslave znamenitih mož in dogodkov naj bodo vselej zadnjo uro pouka. Ako kak določen dan za proslavo odpade na nedeljo, naj se vrši proslava že prejšnji dan.
II.
K temu odloku je ista banska uprava odredila dne 29. septembra 1933, IV., No. 12.747/11 k točki 4a (Verske vaje) sledeče besedilo:
»Verske vaje se vrše v šolskem letu trikrat, oziroma štirikrat na tistih šolah, k j e r j e bilo to doslej v navadi.«
III.
Ista banska uprava je dne 20. oktobra 1933, IV. No. 14.291/1 izdala glede določanja dnevov verskih vaj sledeče opozorilo:
»Za določitev pouka prostega časa v svrho prejema zakramentov je pristojno upraviteljstvo šole. Katehet predlaga ta čas sporazumno s predstojni-štvom cerkve, župni urad sam pa nima pravice določiti tak dan.«
To se objavlja vsem župnijskim uradom in veroučiteljem v vednost.
5.
Sveta olja
se bodo delila po navadi na Veliki četrtek v škofijski pisarni. Posodice naj se poprej skrbno osnažijo.
6. Cene uradnih tiskovin 1934.
Cena za Oglasnik lav. škofije 1934 znaša Din 50.—, za direktorij Din 20.—, za šematizem Din 40.—.
7.
Slovstvo.
Ars sacra, list za pospeševanje krščanske umetnosti, je začela v minulem letu izdajati »Naša Sloga« v Ljubljani. Izhaja štirikrat na leto in stane letno 20 Din. List hoče gojiti in širiti krščansko umetnost, predvsem cerkveno, po navodilih Cerkve. Naročilo lista se priporoča.
St, Raphaelsblatt, katholisches deutsches Kirchenblatt für Jugoslavien.
Pod tem naslovom izhaja v Beogradu že drugo leto list verske in nabožne vsebine, namenjen katoliškim vernikom nemške narodnosti. Izhaja vsakih 14 dni, stane celoletno Din 30.—, in se naroča pri Geschäftsstelle und Schriftleitung des St. Raphaelsblattes, Beograd, Miloša Velikog 50. Dušnim pastirjem, ki oskrbujejo tudi vernike nemške narodnosti, se list priporoča.
8.
Osebna naznanila.
Imenovanja: Na mesto mgč. g. stolnega kanonika dr. Jožefa Mirt je bil imenovan za ravnatelja kn.-šk. dijaškega semenišča v Mariboru č. g. dr. Alojz Ostre, kaplan v Celju (s 4. jan. 1934); za honorarna učitelja sta imenovana čč. gg.: dr. Alojz Ostre, kaplan v Celju, za drž. realno gimnazijo v Mariboru in Jakob Richter, prefekt v kn.-šk. dijaškem semenišču, za drž. klasično gimnazijo v Mariboru (2. jan. 1934).
Umeščeni so bili čč. gg.: Rudolf Kociper, provizor v Ojstrici, kot župnik istotam (26. dec. 1933); Franc Strmšek, provizor v Dobovi, kot župnik pri Sv. Mihaelu nad Mozirjem (26. dec. 1933); Jakob Kosi, župnik pri Sv. Lenartu nad Laškim, kot župnik v Grižah (1. jan. 1934) in Marko Škofič, provizor v Kapeli pri Radencih, kot župnik istotam (1. jan. 1934).
Postavljeni so bili čč. gg.: Msgr. dr. Franc Kruljc, kn.-šk. duhovni svetovalec, dekan in nadžupnik v Laškem, za soprovizorja pri Sv. Lenartu nad Laškim (1. jan. 1934); Josip Logar, resign. župnik v Žirih, ljubljanska škofija, za provizorja v Dobovi (1. jan. 1934) in Ivan Razbornik, župnik pri Sv. Urbanu pri Ptuju, za soprovizorja pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. (29. dec. 1933).
Prestavljeni so bili čč. gg. kaplani: Franc Babšek iz Ljubnega v Celje (III.); Janez B e-j e k iz Dolnje Lendave v Črensovce; Danijel Hal a s iz Ljutomera v Dolnjo Lendavo (II.); Stanislav T r o b i n a od Sv. Jurija v Slov. gor. v Ljutomer (II.) in Anton Oblak iz Griž (provizor) v Ljubno (vsi s 1. jan. 1934).
Resigniral je na župnijo Negova vlč. g. kn.-šk. duh. svetovalec in župnik Franc Bratkovič (1. jan. 1934).
Ordinacije: Dne 6. jan. 1934 so v mariborski stolnici prejeli: a) tonzuro: Fr. Mariofil J e-lene, O. F. M.; — b) subdiakonat: bogoslovci V. letnika: Franc M e r k a č , Jožef M 1 a k e r , Karl P e p e 1 n j a k in Alojz Šoštarec; bogoslovci IV. letnika: Janez B o m b e k , Franc Jager, Franc Murko, Franc Petančič in Viktor Ramšak; bogoslovca O. Cist. Ref. v Rajhenburgu: fr. M. Janez Krst. Kolednik in fr. M. Bonaventura Toplišek; bogoslovci O. F. M.: fr. Leonard B o g o 1 i n , fr. Marcel Marinšek in fr. Otmar V o s t n e r ; bogoslovec O. F. M. Capuc.: fr. Gabrijel Škof.
Umrl je č. g. Jožef Lassbacher, župnik pri Sv. Bolfenku v Slov. gor., dne 28. dec. 1933 v 55. letu starosti. R. I. P.!
Lavantinski knezoškofijski ordinariat
v Mariboru, dne 26. januarja 1934.
Izdaje lavantinski knezoškofijski ordinariat. — Urejuje dr. Jos. Mirt. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru.