List 22 Tečaj LVIII # I in po Izh ajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., — pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljub- še plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje npravniStvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. — Dopisi naj se poSiljajo uredništvu „Novic**. v Ljubljani 1. junija 1900. Politični oddelek. uradniki vešči biti obeh deželnih jezikov. Kje naj je to bolj opravičeno, kakor na češkem in na Moravskem, kjer t ^ M ^ M. A ^ ^ . > • . ^ M ^ ^ M . ^ . » M ^ m. ^ ^ ^ 9 . ^ ^ A ^ . ^ M M ^ ^ A ^ > « ^ * - > ^ » > > - • . ^ * - » * - ^ * ' ^ % ^ « * ■ ^ M , ^ ^ M ^ m . m M A ^ M A. ^ • « * * ^ ^ « ^ ^ ^ ■ ^ ^ ^ ^ ' ^ 9 A ^ ^ * > ali sami ali v so Čehi V večini in prebivajo v okrajih znatnih manjšinah. Če ima stavek veljavo, da so urad Položaj v parlamentu in slovenski poslanci, niki zaradi ljudstva in ne narobe, in če se vpošteva to da se od nemških uradnikov po vsej Avstriji zahteva znanje nemščine, je ona doložba je^kovnih naredb do zadnjih dnevih se po raznih listih kar pode naj-raznovrstnejša poročila o notranjem položaju. Bržčas so to večinoma kombinacije a jedno stvar pričajo vender » da je namreč postala notranja kriza vsled češke obstruk cije akutna. tem položaju je slovensko občinstvo že cela opravičena. Vkljub temu so bile te naredbe ugodno sredstvo za naskok na ministerstvo in državnozborsko večino. Le to je levico zadrževala o parlamentarnem delo- težko čakalo avtentičnega pojasnila o položaju oziroma vanji z obstrukcijo, in posrečflo se vpopasti naredbe > o stališču slovenskih poslancev. Toda čakali so dolgo čeravno jih je bil v nemškem smislu Gautsch predrugačil zaman. Zadnjo soboto se je naposled oglasil dr. Ferjančič ter na volilnem shodu v Kranju izpregovoril o vladajočih političnih razmerah, hvaležno. za kar mu bo občinstvo gotovo ozirom na važnost položaja » m ker se nam zdi ) da so pojasnila dr. Ferjančiča podala mnenje vsega kluba slovenskih, hrvatskih in maloruskih poslancev in strmoglaviti Thunovo vlado, katera ni hotela odnehati od naredb Zgodil se je 17. oktobra 1. 1. brezpogojen preklic naredb. Ta dan ostane kritičen dan prve vrsle v avstrijski zgodovini. Tega dne je kapitulirala država pred zločinskim nasilstvom manjšine, obstrukcija dobila je sankcijo parla- se nam mentarno dopustne m uspešne institucije Čehi z vsemi zdi umestno, da podamo čitateljem važnejši del tega govora. Po tako-le: kratkem uvodu je nadaljeval dr. Ferjančič 4 svojimi,zavezniki vred so doživeli ponižanje in to vkljub temu, da so bili zvesta opora vladam in državi v najtežavnejših časih- Razveljavljenje teh naredb obesil je pa še tajni ukaz Kindigerjev, kateri je brez potrebe odpravil Dve leti in pol so zavirali parlamentarno delovanje notranji češki jezik v čeških okrajih, čeprav sam bin Nemci, sedaj to vrše naši krvni bratje in zavezniki Čehi. Kaj je vzrok temu je obče znano, vender se hočem tega devastacija, da spominjati s kratkimi besedami, da kažem na zavrženost temeljiteje izvršiti. kcštni program nemški priznava ta jezik. To bila noben nemški radikalec je ne mogel in preširnost nemške obstrukcije in na drugi strani moralno opravičenost češke obstrukcije, čeprav jo na Ni čuda, da so na ta čin Clary-jeve vlade odgovo mo ramo obžalovati z ozirom položaj našega naroda rili Čehi Z obstrukcijo od svoje strani. Oni so strmo glavili Clary-ja in spodjedajo stališče Körberjevi vladi, o Pri zadnjih volitvah so prišli Nemci v manjšino, kateri sodim, da ima poštene namene in Čehom rada Tega dosedaj niso bili vajeni v Avstriji in videč ta ne- dala zadoščenje, če boj proti večini. Ugodno se ne bala, da s tem provzroči zopet nemško obstrukcijo. Nemci so leti zadrževali sredstvo so jim bile precej v parlamentarno delovanje z nasilstvom in so dosegli zmago. ugoden položaj so iskali sredstva, s katerim pričnejo začetku nove legislativne dobe, izdane v Badenijeve jezi- Kdo more zameriti Čehom, kakor v prvi vrsti prizadetim 1 kovne naredbe za Češko in Moravsko, čeprav so bile in naj je še tak nasprotnik obstrukcije ) da ne popolnoma pravične in so določale jednakopravnost če- dopuščajo, da bi se Nemci svoje tako nečuveno pridobljene škega in nemškega jezika in osobito to, da morajo državni zmage veselih in brez ugovora SVOJ plen vživali ? Kam stran 204. Letnik LVIII. bi tudi prišlo vse javno življenje če se ne dalo pri- na to nemška manjšina z obstrukcijo in tako ni moč mernega odgovora zmagonosni manjšini, ki na tak način parlamentarno dognati pravičnega jezikovnega zakona 1 diktira svojo voljo večini? Bila bi to za vselej kapitu dokler se ne zatre za vselej vsaka obstrukcija. Zato pa ladja večine pred manjšino 1 ni izbirčna v sredstvih Čehi zahtevajo, naj se jim v naprej pripozna notranji in se ne plaši tudi najskrajnejših, da doseže svoj namen državi bi veljalo samo to, kar je taka manjšina voljna zakonitim potom, dokler vladajo take razmere jezik, dobro vedoč, da če ga z obstrukcijo ne izsilijo, ga ne dobe. 1 pripuščati. e se Čehom Te in druge razloge imajo Čehi za svojo obstruk svetuje, da opuste obstrukcijo in cijo in vender želimo in jim svetujemo, da bi jo vsaj mi Slovenci sami jim tudi to svetujemo moramo pri- začasno opustili znati, da imajo čehi proti temu jako važne razlage, ka- ložaj Kam pelj to nas pa sili naš lastni kritični po- 14. 14 se obstrukcija? Najprej k vporabi ker z tere naj \račujeio vtis, ki žele trajnih normalnih razmer To pa ne gre več dolgo in to zato ne, v parlamentu. Če se danes obstrukcija opusti, se pač ne dobi denarja, katerega država krvavo potrebuje, ker dosežejo začasni uspehi, vladi in državi privolile najnujnejše stvari » a ko potem večina zahtevala se da prihranki prejšnjih let so pošli, in če je država nakazana samo na redne dohodke, lahko pride vsaki dan v finančne se kaj stori, kar spada v njen program, koj bi nastopila stiske. Tudi ni moč misliti v tem položaju na nikake manjšina z obstrukcijo in večina bi tako imela nalogo investicije, bodisi večje ali manjše recimo neizogibno po-dovoljevati večkrat odijozne stvari, sicer bi se pa samo trebne železnice ali kar posebno moje volilce zanima, to. zgodilo, kar hotela manjšina. Tega položaja tudi podržavljenje pošt, zgradba sodnih poslopij itd. Denar se ne izpremeni načrt jezikovnega zakona, katerega je vlada dobi samo z absolutizmom to je z zistiranjem ustave m predložila. Ne oziraje se na to » kakšen mora priznati 1 da tak ali boljši načrt 1 ta načrt, se moje mnenje je, da plovemo proti njemu, če se ne po če bi se bil sreči obstrukcije, naj je češka ali nemška, trajno ustavUi predložil tistikrat, ko so se naredbe razveljavile, drugače vplival, kakor sedaj, pod pogojem namreč, če vse Vladanja s § 14 in še bolj absolutizma se imamo pa mi nekoliko bolj bati, kakor Čehi. Vsa važna mesta se bili Nemci vz^li v obljubo ) da ne obstruirajo proti go zastavljena z našimi nasprotniki in ob vsaki odgo jezikovnemu zakonu. Po svoji dolgotrajni obstrukciji so ditvi državnega zbora občutimo njih pest. Parlament je že bili tako vpehani, da bi se bili v to zavezali. Oni so edini kraj, kjer nam je moč zastopati svoje težnje, v pa brezpogojno zmagali in danes jih ni volja odpovedo deželnih zborih izven kranjskega smo ob besedo. Nam vati se skrajnih sredstev če se poskušalo jezikovno torej močno ležeče na tem, da pridemo zopet do nor vprašanje z večino vrediti tako, da bi jim ne ugajalo. malnih parlamentarnih razmer. Želimo teh razmer zaradi Ti zakoni pač niso taki da bi jih mogli Čehi uredbe jezikovnih razmer pri nas samih. Res 1 sprejeti. Nečem se spuščati v podrobno razpravo teh sedanjimi predlogami vreja to vprašanje samo za da se s Češko zakonov, omenim naj samo v obče, da bi ti zakoni poti- in Moravsko. A to, kako se vredi tam, je za nas veli snili češki jezik nazaj za sedanjo prakso. V Libercih se kega pomena, ker, kar se tam prizna manjšinam, moralo na pr. danes s Čehi češki razpravlja, v bodoče bi se to se bode priznati manjšinam tudi pri nas. In tudi to je godilo samo s tolmači. Na Češkem naj bi smele v nemških velikega pomena za nas, da se poskuša to vprašanje re okrajih vlagati češke vloge samo take stranke, ki niso šiti v državnem zboru. Obžalujemo, da Čehi tako strogo nemščine zmožne in razpravljalo se s takimi stran- reklamirajo uredbo jezikovnega vprašanja za deželne kami kakor pravim samo s prestavljalci. Advokat ali notar zbore. Državni zbor je predložen, dosti se da oddati de Čeh se ne smel toraj nikdar posluževati svojega želnim zborom, a če se odda le-tim jezikovno vprašanje to 9 zika in kako naj kaka druga stranka izkaže, da ne zna je to naravnost vprašanja našega narodnega obstanka, nemški ? Med takimi strankami in sodiščem posredujejo Kdo naj prisili naše deželne zbore, da sklepajo jezikovne prestavljalci to tolmači. Komur je v spominu neka zakone v obče in da bi bili pravični? Glede tega nam razprava 1 ki se vršila pred par meseci pri trgovskem je kakor ugoden pojav bilježiti to 1 da so Poljaki 1 ki sodišču v Trstu, kjer sta dva slovenska odvetnika tako istotako zahtevajo kompetenco deželnega zbora, to strogo prestavljanje ad absurdum spravila, ta mi pritrdi da je stališče opustili. Vse to in veliko železnično vprašanje I tako prestavljanje iz stvarnega stališča nemogoče. Nikdo s katerim je vlada stopila pred zbornico 1 o tem še ni zmožen točno in zanesljivo kurentno prestavljati » kar pozneje nekoliko besed nam vzbuja želja, da bi pre stranke v drugem jeziku govoro. Za točno prestavo nehala obstrukcija. To naše slovensko stališče. Vrhu treba miru, časa in premisleka. Pa ne glede na stvarno tega pa ne moremo prezirati tudi splošnega stališča. J Nemški šovinizem je prikipel do vrhunca. Pri nas nemogočnost, kako naj se čehi puste v lastni domovini v kateri je bila pred časi češčina jedini uradni jezik, je zmagovit, vrši se mu vse v prilog tudi izven Avstrije. tako degradirati v tujce, da. ne rečem helote? in kako Vprašati se moramo, ali kaže pod takimi razmerami je moč od njih zahtevati, da sprejmejo določilo 1 da se tirati stvar do skrajnosti in ali ne kazalo za sedaj smejo posluževati svojega jezika, še-le, ko izkažejo, da zbirati svoje moči, da obranimo, kar imamo m da ne ne znajo nemški! ? To so nespremenljive določbe jezikovnih postavimo še tega v nevarnost. Sedaj gotovo ni čas načrtov, a če bi jih hotela spremeniti večina, odgovorila ugoden za pridobivanje in to velja za čehe tako, kakor Letnik LVIII Stran 205 za nas. Kakšen veter bi pihal pod absolutizmom 1 kate- Dr Plener o carinski zvezi z Nemčijo budgetnem odseku avstrijske delegacije sprožena misel o carinski zvezi med Avstrijo in Nemčijo je dala povod, da se v obeh državah temeljito peöajo s tem vprašanjem. V ta razgovor je po poroöilu nekega berolinskega lista posegel tudi Iz teh pomislekov želimo, da obstrukcija preneha, predsednik avstrijskega najvišjega računskega dvora dr. Plener, ki pravi o tej zadevi med drugim tudi to-le: Malo nade je remu, kakor sem že omenil, se bližamo, če obstrukcije ne prenehajo, to naj premislimo in pridemo gotovo do prepričanja, da imamo vsi mnogo zgubiti. da ne pride parlamentarizem v nevarnost, toda več kakor J želje ne moremo in nočemo izraziti nasproti Čehom mi da bi se uresničila ta zveza. Gotovo se odobri trgovinska po jim moramo prepustiti 1 da sami odločijo. Udeležujemo godba poteče v treh kajti ne moremo si misliti letih . da tem ni nikakega dvoma bila naša monarhija intimen 9 se ne obstrukcije in Cehi tudi tega od nas ne zahtevajo zaveznik Nemčije, med tem pa bi bila z njo tarifno vojsko bilo, če bi se hotela Čehom Na drugi strani pa je pot od trgovinske pogodbe do carinske in ne pričakujejo. Drugače sila delati, čeprav mislimo, da vsaka sila bi bila zaman. zveze zelo dolga Že pri sklepanj zadnj trgovinske pogodbe Obstrukcijo se potlači s silo za eden, dva dni, tretji dan že zopet ostane in kaj je potem pridobljeno? To je naše se ]e pojavila bodo po mojem mnenju še z mogočna opozicija med nemškimi agrarci ečjo silo upirali obnovitvi te pogodbe po preseku tireh let In kakor v Nemčiji menim stališče glede češke obstrukcije, kakor se je določilo v tudi v Avstriji ne pozdravljali carinske zveze. Avstrijska indu naši parlamentarni zvezi. Tako se glase politična izvajanja, ki jih je podal svojim volilcem dr. Ferjančič, in ki potrjujejo, da smo v strij na čelu jej češka industrija, uvidi v tej zvezi nevar- nost. Carinska zveza z Nemčijo zdi se toraj danes naravnost nemogoča Torej že ozirom na avstrijsko industrijo ne kaže n Novicah doslej prav tolmačili, politične pojave v naši državni polovici. sklepati zveze z rajhom, kaj pa še z ozirom na avstrijsko notranjo politiko in veČino slovanskega prebivalstva. Srbija Srbij čuti je čedalje vznemirljivejih vesti Ministerstvo Gjorgjevič se ne more dolgo držati da si Politični pregled* to srbski vladni krogi vedno zanikajo. Eesnično je, da Milan še vedno gospodari mesto svojega sina in da ta izdaji last Položaj gotovo nikdar ni bil tako zamotan kakor nega naroda hoče imeti še upogljivejšo marijoneto, kakor sedaj. Čehi so izjavili, da ne odnehajo od obstrukcije, dokler dr Vladan Gjorgjevič Zato se utegne v kratkem zgoditi da se jim ne da zadoščenje za preklic jezikovnih naredb poka pride na krmilo nekdanji regent Belimarkovič, ako ne prodere zali pa so svojo miroljubnost v tem, da so stavili Nemcem kralj Aleksander z Avakumovičem, nekdanjim liberalnim mi nove propozicije Toda Nemci nečej tega uprave, vsled katere bi oživela desnica roko ne upa ugoditi češkim zahtevam, ker Vlada sploh neČejo se na svojo nistrom. Gotovo pa zmaga Milan nad svojim sinom Čuj e se da je Gjorgjevič radi tega postal nemogoč, ker se je že Ijake in katoliške Nemce pridobila za ter boj bi rada vsaj Po zoper obstrukcijo tudi večkrat spozabil proti Rusij Aleksander in prav skrivaj tudi Milan pa želi zbližanja z Rusijo prej ko prej tej na- pa se na noben način ne posreči. Sam Körber ne kaj meri je nedavno tudi spregovoril ruski poslanik na avstrijskem se zgodi za kaj odloČi ali razpust, ali za aktiva. Körber dvoru grof Kapnist, kateri je pa pri imenovanju Milanovega in Rezek sta bila v torek pri cesarju in tam pač bila iz- imena pri ruskem carju prišel skoro v nemilost Car mu je rečena odločilna besed več ne snide. Morda se državni zbor niti t. m baj zaklical: „Ako mi to ime (Milanovo) še enkrat izprego orite pred menoj, grof. ste ob službo Stari Srbiji se Kriza v ministrstvu Razni listi poročaj odstopita v kratkem dva ministra oziroma samo jeden da toda pojavlj čedalj arnejši nastopi od strani Arnavtov. Noben kristjan ondi ni veČ varen življ zlasti napaiajo ti divjaki ime se ne imenuj nobeno konzule vnanjih vlasti, kar se je zgodilo na Delegaciji sta imeli v sredo zadnj sejo. Odobreni so ruskem in tudi na srbskem konzularnem uradniku strijskem, Srbska bili seveda vsi proračuni. Pri razpravi o proračunu ministrstva zunanjih del se je vnela velika debata, v kateri so zlasti Čehi in zoper ministra grofa vlada se pritožuj turški, a ta jej niti odgovora ne da. hoče na Vzhodu odločno nastopili zoper trozvezo Goluchowsk^^ßra Kailay in Szell se je madjarskim Skupni finančni minister Kailay kom silno zameril Szell začel vojno proti Kallayu, ker baje v Bosni ne zastop dobro madjarskih koristi. naravnost i dosti Vse te reči pa ščuje nemška politika, nekaj zdražiti proti Rusiji. Bursko odposlanstvo v Ameriki. Burski odposlanci so srečno dospeli na severna ameriška tla in bili v Novem Jorku navdušeno sprejeti. Za njih vsprejem se je sestavil po- seben odbor merodajnem bode poskrbel, da bode deputacija sprejeta na mestu m se jim izpolni želj ki lih je do čina vedla v Ameriko Ze večkrat se je pokazalo, da je ameriško Kvotna pogajanja v Budimpešti so dognana in ve- prebivalsto po veliki večini vneto za bursko stvar in da bode, članov kvotne deputacije je zopet sprejela lanski kom- kakor stvari sedaj stojij podrl pri prihodnjih volitvah za promisni predlog, ki dobiva kvotno razmerje 34'4 —65 6. Nič predsednika le oni kandidat, ki simpatizuje z zatiranim pre ni pomagalo, da so štirie člani avstrijske kvotne deputacije: bivalstvom južno - afriških republik. V poslanski in senatski Povše, Fort, Kaiser in Zedwitz kazali na krivice, ki izvirajo zbornici imajo te vrste politiki večino in je toraj umevno, da za Avstrijo iz tega razmerja, in zahtevali, naj se vzame za so bili odposlanci pri dohodu na ameriška tla vse podlago število prebivalstva in naj se na podlagi tega določi sprejeti, kakor pri sorodnih jim Nemcih, kjer oficijelni vsaj razmerje 35,65. Ostali so v manjšini s svojimi piedlogi ničesar niso hoteli čuti o njih dohodu na evropska tla drugače veda tudi v krogi Se- ameriških oficijelnih krogih precej mrz- in predlog odseka sedmorice je obveljal z 8 proti 4 glasovom. Dva člana sta opravičila svojo odsotnost. Prodrli so sicer lote nasproti burski deputaciji, ker se Mac Kinley kolikor to upa te mrzlote predsedniška čast predlogi večine, naj se naroči vladi, da pravočasno stopi v Jiko boji oholih Angležev, vendar se pa ne dogovor z ogorsko vlado, da se doseže sporazumljenje glede kazati javno, dobro vedoč, da njegova pravičneje podlage in izračunanje kvoto, toda ti nasveti osta- odvisna od Amerikanov in ne od Angležev. Vsled tega je tudi nejo bržkone samo želje, na katere se nihče ne bode oziral, sklenil ministerski svet, da vsprejme bursko deputacijo kakor Ogri namreč računajo na nezdrave odnošaje v avstrijskem druge diplomate in sprejme od nje poverilna pisma, ako jih parlamentu in kujejo iz njih za-se kapital. nosi seboj. Meni pa, da mu bode pri tem zelo olaj pošto stran 206 Letnik LVIII panje, ker deputacija neki nima nobenih te vrste papirjev. Hrvatje tako začeli in dosegli mnogo Zdaj imajo na Seveda s tem ne bode vse opravljeno goji najboljše nade. m načelnik deputacije Dunaju v največjih trgovinah že povsod svoje hrvatske Vojna v južni Afriki se bliža koncu. Angleži so brez boja zavzeli Johannesburg in so na potu v glavno mesto Pre-torijo. Buri niso več v stanu se zoperstavljati. Te dni se je korespondente oziroma imajo zvezo z ljudmi, ki jim pre stavljajo hrvatske dopise in dotične odgovore. Kar velja za Dunaj, velja še v večji meri za Trst. Ta ali oni bo- slovesno progiasilo, da je Angleška otelesila svoji državi gati liferant se morda ne bo udal, ali mesto njega je oranjsko republiko in v kratkem se tako zgodi s Transvaalom. ^sak dan dobiti sto druzih, ki bodo radi ustregli vsaki Kmetskih republik v južni Afriki ni več. ^^ g, j^edentovci ali prusofili. To isto velja tudi glede potnikov. Ako bi slovenski trgovci in obrtniki odslovili vsakega potnika, ki ne zna slovenski, poiskali bi liferantje kaj hitro jezikovnozmožnih ljudi. Nekateri jih imajo že danes. Trgovski potnik, ki ne zna hrvatski, se že več ne pošilja na Hrvatsko ali v Dalmacijo. To so stvari, katere se dajo lahko izposlovati treba dopisovanju mej trgovci in obrtniki. Tudi najzaslepljenejši šovinist ne more tajiti da Slovenci tako v trgovskem kakor v obrtnem oziru J smo še vedno popolnoma odvisni od Nemcey in Lahov. To resnica, najsi je tudi bridka. To odvisnost utrjuje še to da nija v nasprotniških rokah. Večjih trgovcev in obrtnikov šele jako malo naših in zato bi bilo zastavljati vse da si vzgojimo krepak in omikan trgovski in obrt- je samo nekoliko dobre volje, saj ve vsakdo, da Nemec in Lah rada odjenjata, kadar je kaj zaslužiti. celo na Slovenskem samem večja trgovina in obrt- 1 moči niški stan. Kako se v tem oziru pri nas dela, to kažejo konsumna društva. Govedoreja Naravno i da je pri takih razmerah korespon- (Dalje.) denca mej manjšimi trgovci in obrtniki ter mej njihovimi liferanti večinoma nemška ali laška. Zlasti tisti Po novem besedilu obhoditi bi morala ličen trgovci 1 ki se niso šolali v novodobni šoli se krčevito za covalna komisija 158 stajališč, katera so sosebno v hri bovških krajih večkrat po uro daleč med seboj oddaljena vsled česar bi licencovanje trajalo tri do štiri tedne. 9 Tako znatne daljave med posameznimi vasmi m celo med posameznimi kmetijami pa se ne nahajajo samo v Kranjskem okraju 1 temveč tudi v skoraj vseh drugih kakšna mu gre. Slovenski trgovci in obrtniki SI drže nemške korespondence, česar jim naposled ni meriti. Mej slovenskimi trgovci smo že pred leti izvojevali slovenskemu jeziku precej veljave, dasi je še vedno nima take danes dopisujejo med seboj večinoma slovensko in rabijo nemščino le tedaj, kadar so v zadregi za izraze. Na svojo žalost moramo namreč priznati, da še nimamo potrebne terminologije in da niti moči nimamo, ki bi nam jo se- bi tako licencovanje imelo nekaj vrednosti za posestnika , dočim se isto lahko opusti v občinah po ravninah, okrajih dežele ter bi vsled tega nameravano licencovanje v stajališčih vsled zaradi velikih stroškov, ki so s tem združeni, bilo skoraj povsod neizvršljivo. ozirom na velike oddaljenosti v hribovskih občinah stavile. bika, trgovini zadobi slovenski jezik pač šele tedaj kjer itak že sedaj med stajališči bikov in med posamez vso tisto pristoječo mu veljavo kadar dobimo svojo nimi licencovalnimi kraji ni nikakih znatnih razdalj. Po trgovsko šolo, a ker se to še ne zgodi tako kmalu, mo- pravici se toraj sme trditi ) da licencovanje v staja ramo gledati, da vsaj kolikor je mogoče uvedeno v trgo- liščih tamkaj kjer bilo za posestnika bika v resnici vino in v obrtnost slovensko korespondenco To ne nekaka olajšava, zaradi velikih stroškov neizvršljivo 1 političnega in narodnega 1 nego tudi socijalnega pomena, tamkaj pa, kjer se vsekako dalo izvršiti, pa bi bilo zakaj čim večjo veljavo si pridobi naš jezik, toliko več brez posebnega pomena ter bi ne bilo vredno s tem spo naših ljudi dobi boljše službe, toliko bolje se bodo plače- jenih večjih stroškov. vali slovenski korespondentje. Slovenski trgovec na deželi in v mestu temu mnogo pripomoreta. Liferant ima od Vzled mnogo dalje časa trajajočega licencovanja in lahko kupčije vsled večjega pota ) ki ga prehodi komisija, bi potni z stroški edino le za okrajnega živinozdravnika mnogo več manjšim trgovcem ali obrtnikom dobiček, manjši trgovec znašali, kakor so bili do sedaj skupni stroški licenco-ali obrtnik je nasproti njemu" konsument, četudi kup- vanja, vsled česar o zmanjšanji teh stroškov niti govora Ijeno blago naprej proda ali obdela, in zato ima liferant ne more biti, posebno še, ker prihranki vsled skrčeiya dolžnost, da kolikor moč ustreza odjemalcu v vsakem oziru. števila članov ne bodo toliki, kakor se morda pričakuje » Ko bi slovenski trgovci svojim liferantom dopiso- vali samo slovenski, in bi zahtevali slovenski bi bilo kmalu bolje. Iz tega stališča se še celo to ne more priporočati, da bi se vsaj v vsaki občini moral določiti jeden kraj Dalmac^i so pred nekaj leti za licencovanje, ker bi bilo to v okrajih z mnogimi odgovor Letnik LVIIL Stran 207 majhnimi občinami istotako združeno z večjimi stroški oziroma njegov namestnik ostane kot načelnik licenco kakor do sedaj. ^alne komisije, tako da s tem spojeni prav neznatni Po obstoječih predpisih ima činovno višji poli- večji stroški ne morejo priti v poštev. (Dalje sledi.) tični uradnik pravico, zaračunati si potne stroške, dočim ima drugi le pravico do dnevščin. če se torej predstojnik političnega okrajnega ob lastva ali njegov namestnik izloči iz licencovalne komi sije, znižajo se dnevščine po razmeri več ali manj časa trajajočega licencovanja in po razmeri činovnega razreda posredujočega političnega uradnika in sicer, n. pr. za dni za gld. 50 kr. do k večjemu 13 gld. 50 kr., in za 10 dni za 25 gld. do največ 45 gld., ker bi doslej od političnega konceptnega uradnika navadno po X.—VIII. Čarovnik. Historičen roman. Euski spisal grof K A. Salias. (Dalje.) Govoril? Ljuba moja. Govoril?! Jaz ga bogme činovnem razredu zaračunjeni potni stroški sedaj prista- tedaj še nisem videl. A sedaj sem ga videl in ga poznam, jali okrajnemu živinozdravniku po izmeri XI. činovnega On se ne bo pustil kar tako z lahko žaliti. Da mi tudi za nos je nevarno mešati se v ta prepir. Kako bi naj ravnokar omenjeno naredbo prihranilo bi se torej ne prišla v sitnosti. Veš kaj! Grofu in grofinji se pokaže razreda. poprečno za vsak političen okraj približno 25 gld., dočim se s to prenaredbo zakona glede zvedencev dosegel figa. nama pa Sibirija! nekoliko znatnejši uspeh t ker se s tem stroški za n nila vsak političen okraj dali poprečno znižati za 50 se v bodoče za vsak sodni okraj ali pa tudi gld. za če en del okraja določil jeden zvedenec. Vsekako so to taki zneski, ki glede na predpisano davčno svoto političnih okrajev, oziroma glede na veliko število plemenskih krav in telic, ki v posameznih okrajih znašajo po 4000 do 13.000 ter torej poprečno blizo 8000, pač skoraj ne pridejo v poštev ter torej tudi nikakor niso vzrok, da obntoječi zakon ni še povsod dosegel zaže-Ijenega uspeha. Glede v načrtu zakona določene sestave licencovalne komisije se mora opomniti, da ista nikakor ne zajamči n Kaj? Kakšna Sibirija?! Ali si znorel ka-Ii? vsklik-začujeno ženska: Ali pojdeš križ in evangelij celovat!? Kaj? Pojdeš?". zavpil je takoj Norič. »Ne, Bog ob vari ne grem!" » In po takem je sedaj « Prenaglila sva se. Eav rala nepremišljeno. Delo je začeto, % kako, da se konča ve jedino le Bog. In naenkrat naji jamejo siliti pri segat Sva Ali midva rečeva oprostite 9 ne moreva priseči n » tako ta v en dan blebetala, da mrtve opravljala In kaj imava sedaj pričakovati Ignac Ivanič" ? Sam ne vem! Izgovarjala se bova, a ako Tre objektivno, edino le na strokovnjaško izvedenost se opi balo pozno kaj začeti Takoj Sicer utegne biti pre In potem ne vem pa pustiva sedaj rajoče razsodbe, kajti okrajnega živinozdravnika župan } in pa kmetski zvedenec lahko vedno premagala ter bodo na razsodbo teh dveh, čeravno bo morda marsikaj prava, gotovo prav pogostokrat vplivali lokalni oziri. Kdor pozna razmere v kmetskih občinah, mora pač pritrditi, da se bo župan v mnogih slučajih, čo ne bo moral plačati. to. Saj je še jutri čas. Mogoče, da se vse z lepa uravna brez šuma in brez kavsa . . . Norič se je posilno nasmejal, mahnil z roko in začel takoj okrog njega stoječim otrokom in vnukom pra- viti in pojasnjevati 1 kje kupil to in ono, in kolikor na razpolago zadostno število za pleme dobrih bikov ) izrekel za licencovanje vsakega, še tako nesposobnega bika ter bo v največ slučajih za to pridobil tudi kmet- skega zvedenca, kateri mora, ker je iz istega kraja doma, imeti vsekako gotove ozire. novič nesel Nikogar ni pozabil, vrnivši se iz tujine Ignac Iva ; celo zagoreli dekli, služeči dvema materema. pri rdečo pečo na glavo Dom , v kateri sta prišla Norič in mladi tujec bil jeden največjih poslopij v tem delu Moskve. Zgradba Zaradi tega so se torej tudi skoraj vsa okrajna se je nahajala, kakor vselej, v globini velikega dvorišča; jeden del je segal v stransko ulico. Za domom se je glavarstva z vso pravico izrekla proti temu, da se župan privzame kot član v licencovalno komisijo, ker je on razgrinjal veliki sadonosnik z mladim drevjem kajti " ^ ---o----J-- --------------------------------" ^^«va.*« , AMJbA takorekoč stranka ter vrh tega vplivajo nanj še različne kakor se je videlo, bil je ta sadonosnik šele pred kratkim druge razmere in oziri, pri tem pa v mnogih slučajih z drevjem zasajen še celo živinorejec ni, ampak tej zgradbi bilo je gotovo do sto gostilničar ali sploh malih m velikih sob obrtnik ter J dvoran kot takemu vsa živinoreja 1 obednic, razun jedne v toliko ogromne dvorane. Na dvorišču je bilo brezštevila gospo mari, da se izogiblje nakupu' bikov in njih vzdrževanju darskih poslopij: od konjskih hlevov, napolnjenih s konji, do kletij in ledenic, katere so rabili nešteti grofovi od občine Nasproti pa so tekom let pokazale skušnje da je služabniki. Samih krav je bilo polstotine v hlevu ali ----J,----^^ ^^ Vin JÜ oiu£iauuAaj. ^auiiu Aiav jo puiotutliic V illCYU, ali V prid te zadeve čeravno ne neobhodno potrebno, vender samo pet jih ]e bilo za gospodo — ostale pa so molzli pa želeti, da predstojnik političnega okrajnega oblastva ) dvorovi in nahlebniki, kojih ni bilo malo. stran 208 Letnik LVIH Ta dom bil malodane ves razsvetljen vsaki večer 1 razum ogromne dvorane, v kateri se dalje nego deset nitih stopnicah Ijivih jezdecev iz voza, in držan od njih, stopal po käme let ni prižgala niti jedna sveča, kajti hišni gospodar ni prirejal večerov in plesov, a banketi pa, kojih se je bilo včasi udeležilo do tristo in petsto oseb, vršili so se po dne in se končali še pred mrakom. v Vso to ogromno poslopje bilo je pusto, le oni del skromno grof z mlado svojo soprogo in otrokom tličju in v stranskem poslopju pa je stanovala številna grofovska družina. , vsled kojega je stala zgradba tako ki je segal v stransko ulico imel je svoje prebivalce in bil oživljen. Tu, v osmih ali desetih sobah je živel pri-mnogo- Vzrok ščena zapu J bil je priprosti lastnik zgradbe, bo jaz in grof postal je neuljuden, ni maral za nikogar in bil najrajši , obiskali so ga s svojimi tudi četrto sam. Poredkoma, dva ali trikrat v letu sorodniki, otroci njegovega ranjkega brata otroci, vsega tri pokolenja. Nedavno se pojavilo na rokah pestunij in dojenic. Ti sorodniki osteli so v Moskvi vselej mimogrede. Za nekaj dnij je oživela zgradba. Razlegali so se veseli, mladi glasovi in otroški pisk in vrisk, no potem pa je zopet zavladala prejšnja tišma in vedno pust nekaj je bilo opaziti na tem domu • vender ni bil čmerikav. da si Povod je bil ta, da je v stranskih poslopjih in oddelkih prebivalo mnogo naroda, a med prebivalci kraljeval je vselej: mir, tihota in složnost, raz vseh obrazov je sijala zadovoljnost in sreča. Od glavnega oskrbnika in vratarja do zadnjega hlapca do najzadnje dekle vsi so živeli složno, srečno je zadovoljno, noben ni stradal in nikdo jih ni ošteval tem domu, uže mnogo let, ni nikdo koga udaril. Jedino, kar je strogo kaznoval stari grof bilo je to, če je kdo domačih svojega tovariša kakor si bodi neopravi čeno razžalil. Vsaki kuharski deček, dvornikov sinček kadar je nezasluženo staknil četudi rahlo plusko od kogar koli, grozil se je včasih celo rodnemu očetu ali materi: n Le čakaj: grem gospodu povedat Prigodilo se včasi zgradbe da je kak mali prebivalec ki je komaj od zemlje molel, drzno ustavil sta rega grofa in se smelo pritožil n Mene so natepli a obsodbi stari grof je pristopil takoj preiskavi in I) «f Grof Aleš Grigorjevič Zarubovski govoril je grof sam pri sebi. Busiji Zato ker je pravicoljuben, služi pravici, kakor da znan po celi radi česar? ta pravica njegova gospa X. Ob jednajstih po noči, ko je ves ogromen dom po temnel in spal trdno in brezskrbno spanje, priropotal na dvorišče isti pozlačeni voz z istimi jezdeci. Visok, prileten dostojanstvenik v dragocenem soboljem kožuhu vrata Nikdo mu ni prišel naproti. Jeden jezdecev s precej veliko, globoko na ušesa odprl šele, ko je slekel mogočnež v vratarjevi sobi kožuh In odložil kapo, in zasijal v svetlobi dveh gorečih m sveč v svoji dragoceni opravi, svojimi redi in odlikovanji tedaj » se prebudilo nekaj strežajev, in sam glad ni vratar, ter se zavedlo B Gospoda ste zaspali, bedaki«! izgovoril je žlahtnik 1 da surovo, ali ta surovost bila „Ti zaspanci zaslužijo tepli, Aleš Grigorjevič«! menil je zal hajduk, ki je bil načelnik jezdecev, spremljajočih pri vsakem izletu grofa nekako nalašč prisiljena. jih kar precej na Ko smo prišli, bi morali tiho palice poiskati in jih po vrsti pošteno namlatiti«! Tebi vedno pretep v glavi! zavrnil ga je grof smejoč. Kaj je to takega, ako človek sredi polunoči zaspi! Ljudje mislijo: a kdo sili gospodo ponočevat, o polunoči se po Moskvi potikati, v gosteh in po plesiščih. Ko pokazal mi oni opoldne tako zasmrčali jim že In grof, zagrši vstopivšega hišnika, je čudež se dodal: » » Zakaj ne spiš« Nekaj imam vam povedati a lijarno hišnik odgovoril je fami n spat Sedaj o polunoči ? Pelina si se prejedel . . . Pojdi tt D Nisem se ne. Jaz grem za vami z naročilom a 9 Nu, pa idi Da te pes T a Grof je prišel na vrh in se podal skozi nekoliko temnih gostilnic. Pred njim sta nesla dva strežaja pri-žgane sveče. Prostrane in visoke sobe z bogatim po- hištvom ; zrcala, bronze » slike vse 1 ustajaje iz teme trepetalo je nekako v brleči svetlobi nesočih f sveč Sto pinje dveh strežajev grofa samega in hišnika, razlegale so se zvonko po parketu in odmevale daleč po domu, izgubljaje se pod karnirami vičurnih in poslikanih stropov. Slednjič, dospevši do skromnih svojih sob, kjer je bila spalnica in kabinet starega dostojanstvenika, usedel se je on v naslanjač. Takoj so primaknili k njemu majhno uže za rana pokrito mizico, na koji so stale tri sklede: prosto kvaša. Došli s plesa dostojanstvenik se očividno ni dotaknil general guvernerjeve večerje, a se zanašal na vsakdanjo SV0)0 večerjo, ki je bila vedno ista prosto, celih dvajset ali trideset let. Bojar je postavil pred se skledo z galuskom in dejal stoječemu pred njim hišniku: » Govori torej Makar! Ako si tako trmast kakor osel a n Ne, Aleš Grigorjevič, jaz še malce počakam se najej in kaj pobrbljava, a ko se naješ Preje potem povem jaz svoje naročilo. In celo naročilo povedano bode s tremi ogromnim mufom na rokah potegnjeno kapo, z besedami > stopil je s pomočjo postrež D Ne čenčaj! Povej«! rekel je uže nekako srdito grof Letnik LVIII. Ötrau 209. » Pri Bogu, ne morem! Oprosti ... ne srdi se. » Videl. Seveda. Sam sem ga spremil do sob tt a Jej preje Grof je položil žlico, katero je bil nesel k ustom na krožnik in uprši presenečeni pogled v hišnika, dejal B 1 n n Ali Mlad Je zal } še zelo mlad^? seveda". u nemirno: Neumnež! Saj nisem kak novi bedak, da bi ne ) Da. Prav zal je. Je vedel zakaj hočeš, da najpreje večerjam, kajti znano 4 mora biti naprej, da me bode tvoje poročilo zbegalo in na krožnik. majhen, ali visoke rasti? vprašal je grof z nekako drugim povdarkom v glasu ter pobesil oči znova mi pregnalo ves tek do večerje u Hišnik se zmigal z ramama polušepetaje: zmedel in malo ustrašil, nekako čudno in dvignil z rokama ter odgovoril » Rasti je bolj velike. Tako Kakor vam po vedal . . . kakor ste vi". » „Ne, Aleš Grigorjevič čemu bi čudil se bodeš tej nepričakovanosti . Nič ni hudega, pravim, nič ni hudega nenavadnega je . . . begalo. Le jej . Samo nekaj ampak preje! » Kakor jaz" ? zamomljal je grof. , kakor vi", ponovil je hišnik. Da t) Ali je grbonošen ? Ali ima kljukast nos kaj? vprašal je s glasom grof. šaljivim, nekako nenaravnim, posiljnim (Dalje sledi). ti Povej torej"! dejal je grof in med tem nehote bistro udaril z žlico po krožniku. Zdajci se v vratarjevi sobi uže niste več nahajala Napad na škofa Strossmayerja. Ob^koncu predzadnjega državnozborskega zasedanja dovtipno se pomenkujoča prijatelja. Hipoma sta se izpre- so vložili Wolf, dr. Pomer in sodrugi silno drzno inter- menila: jeden v dostojanstvenika, drugi njegov sluga v pelacijo, zakaj se je konfisciral članek nekega nemškega t , v katerem listu je bil objavljen srajQotilen članek da je hišnika. lista 1) Norič se je z gospodom pripeljal", jel je praviti o Škotu Strossmayer j Trdi se v istem članku 1 hišnik. StrossQQiayer napadel pri vatikanskem cerkvenem zboru Grcf se je tiho začudil, potem osupnil in jedva sv. Očeta Pija IX. tako srdito, da so ga vlekli kardinali slišno vzdihnil. n Kedaj u vprašal po kratkem molku. » Bavnokar, srečali so te baje blizu doma. Da se niso zvrnili, pripeljali se bi bili še pred mrakom. z odra. Poslanec Žičkar je poslal interpelacijo blagemu starčiiu ter dobil od njega to-le pismo: « „Velespoštovani gospod, mili moj prijatelj! Hvala Vam lepa za prijateljski list J za vest, katera me je zelo Nastopil je molk. Dostojanstvenik je sedel mirno razžalostila. Bodite pa uverjeni ) da je vse ono, kar so ter zrl na krožnik, kjer je ležala laguska in žlica, s kojo . pisali nemški listi, od prve do zadnje besede hudobna je bil zaropotal. Boka ležala na mizi poleg žlice 9 ali izmišljina in neistina. To se dela in razglasuje samo radi se sveta mati cerkev ljudem omrzi. Jaz sem tega, da prsti so jo izpustili. Hišnik je pazno motril grofov obraz in zapazil, da je njegovo poročilo večega pomena za vedno in vedno s celo dušo in celim srcem ljubil sveto mater cerkev in sedaj jo isto tako ljubim. Svetujem pa starega grofa, nego se je on mislil. Vsem pri hiši je bilo nekoliko znano, a bolje še tudi slovanskemu narodu 1 katerega osobito ljubim in hišniku, da je Norič 1 ki živel iz milosti pri grofu J spoštujem, da ostane zvest svoji sveti veri in svoji sveti rodom poljski žlahtič, bil poslan v tuje, kraje in da se cerkvi ne samo zavoljo svoje neumrljivosti in božjega izveličanja, ampak tudi zavoljo vsakega zemeljskega bla^ ne vrne sam. bilo težko reči. Kako Grof prišla ta vest med domače — je naročil Noriču svoje naročilo na samem, med štirimi očmi, prošlo jesen. Ali Norič imel ženo, njegova žena imela goslova, zavoljo prostosti, samostojnosti, slave in rešilne sreče na svoji zemlji. Vedno sem bil uverjen in sem še otroke in prijateljice, danes uverjen in sem pripravljen to potrditi tudi s svojo a prijateljice so imele zopet svoje prijatelje in prijate- smrtjo, da je najvzvišenejše, najbožanstveneje delo božjih Ijice. In na ta način se še Norič ni pripeljal pridno iz rok, milosti božje: sveta katoliška cerkev, v kateri in Moskve do Smolenska, ko so si uže vsi domači šepetali P» kateri sprejema ljudski rod vse bogastvo božjega tajnostno na ušesa, da je Norič odpotoval v tuje kraje in se vrne z zamorskim grofičem. odrešenja. In ako iz posebne milosti in dobrote božje O J 9 J J mu mm Po nekoliko trenutkov trajajočem molku vzdignil svete matere katoiiške cerkve/Vsled kedaj zagledam lice božje, bode^tq^ sam sad delovanja vsega tega sem je grof zamišljeni, in kakor se je videlo hišniku, otoženi sv. 0£eta papeža Pija IX. iskreno ljubil in spoštoval » D in izpregovoril: Ali si ga videl" Noriča? Seveda sem ga videl. Sedaj bržkone spi", tudi radi tega, ker je bil vedno čist, pobožen, učen, reven kakor vidnega glavarja cerkve, kakor namestnika Jezu- , nezmotljivega nadpastirja cerkve, a ljubil sem ga sovega D Kakega Noriča! Porednež! Kaj meni mar Norič! in pripraven za vsako žrtev, ki zahtevalo njegovo Hari ga še nikdar nisem videl! Vprašam: ali si videl sveto, vzvišeno zvanje. Nikdar nisem govoril niti proti onega . • • ^osta ka-U? Bedak"! Nu njega. Nu tega gospoda Došlega njemu niti proti rimski cerkvi. In še danes, stoječ ob I robu groba in neumrljivosti svoje } ljubim in spoštujem stran 210 Letnik LVIII katoliško cerkev in se vidnosti božji, ki 1 ne morem dovolj zahvaliti pre- skega odseka o računih za leto 1899. in o društveni hiši je izkazala milost, da sem rojen od 4.) Poročilo o pripravah za občni zbor gojen od pobožnih katoliških roditeljev, da sem se izobrazil čilo 6 ) Eventualia Tajnikovo poro pri poštenih katoliških učiteljih 1 in da sem naposled Načrt ljubljanskega mesta Ravnokar je izšel v postal duhovnik novega zakona. Sedaj sem, hvala Bogu založbi Ivana Bonača elegantni v 4. barvah litografirani načrt doživel celo petdesetletnico svojega škofovanja Tudi našega, po potre lepo itega mesta Ljubli Načrtu vsega srca in sem svetega Očeta Leona XIII. ljubim iz pripravljen zanj darovati tudi svoje življer^^ Prepričan sem, da je poseben dar milosti in previdnosti božje da so divne lastnosti in sposobnosti njegovega uma in srca dodan je kratek obris mesta, voditelj po mestu, cena postrež-čekov in izvoščekov. Poleg podobe glavnega meata krasi načrt še 11 različnih javnih poslopij. Cena temu za tujca kot za domačina prepotrebnemu načrtu je samo 20 kr. . junija nastopil v najtesnejši zvezi in slogi z nadnaravnimi njegovimi Mnogi v da darovi, z nadnaravno njegovo nalcgo. našnjem svetovnem vrvenjn zdvajali, ako bi ne videli na čelu katoliške cerkve Leona XIIL, najsvetejšega šenejšega Naš rojak Fr Bučar bode dne operi. Volilni shod v Kranju sta priredila kot gost v „Aidi" na dunajski dvorni v zvečer ob pol uri drž poslanec dr Ferjancič sobota 1 dež. poslanec Subic Shod se je vršil v gostilniških prostorih gosp 1 najvzvi Mavrj 1 moža šega najčistejšega, najrevnejšega, najslavnej- stavo risarskih izdelkov ob mnogobrojni udeležbi. Obrtna nadaljevalna šola v Kranji priredi raz- kateri se o tvori dne kedaj sedel na stolici sv. Petra. Vsak binkoštno nedeljo za teden dni junija to je z» njegov korak vsako njegovo dejanje, vsaka njegova Nov vožnji red za Gorenjsko. Jeseni bosta vo- okrožnica je pravi, živi dokaz onega božjega navdahnjeaja koje imenujemo nezmotljivost. Ponavljam, jaz ljubim spoštujem in v zvezde kujem svetega očeta Leona XIII In hvala Bogu svetemu, ta preslavni mož, vrhovni pastir žila dva nočna vlaka iz Ljubil na Gorenjsko. Prvi bode odhajal Ljublj b 10. uri, drugi pa po noči. Prvi zjutranji vlak bode drugi pa ob pol. že v Ljublj ob pol ob pol uri D. un. un. Samostan v Stičini so ondotni Cisterzij cerkve božje tudi mene ljubi, spoštuje, skrbi zame in mi ^^P^ popravili. V samostanu je vseh skupaj 30 ljudij zelo pri vsaki priliki izkazuje svoje zaupanje. Bog ga živi še Ribničani so poslali Krügerju razglednico s ne dolgo, dolgo let in svete milosti! krita izpoved ga obdaruje z vsakim darom svoje brojnimi častitkami seveda s slovenskim naslovom To Rad moja razjasnitev, to le moja od- minolo sredo ob 2 Luna je premotila čuvaja na ljubljanskem gradu uri zjutraj. Vzhajala je namreč izza Jan da se to izve po celem svetu, ^i^ga hriba, o čemer se je žarelo nebo Čuvaj pa ima menda osobito pa med slovanskim narr dom, h kateremu spadam ^^^očilo posebno paziti na vevško tovarno radi stavke in vesten in katerega posebnim načinom ljubim in kateremu želim ojih dolžnostih kakor imel časa poučiti se o vzroku vsega srca srečo, slobodo, slavo. Bog Vas blagoslovi žarečega se neba in kakor bi trenil je zagrmel z ljubljanskega spominjaju Priporočam se Vašemu milemu ljubezni in Vaši pobožni molitvi Vaš prijatelj Vaši bratski grada topov strel vevška v znamenje, da gori v okolici seveda tovarna. Grasilci o Mestni dom kamor pa jim poskakali s postelj ter hiteli v Djakovar 1 dne Josip Jura j Strossmayer škcf bosanski in sremski. travnja 1900. 1 ne gori v Vevčah marveč telefoairal čuvaj v grada da da samo „mesec gor gre u vevške Stavka v Vevčah. Minolo sredo so imeli delavci pap prejeti zaslužek do dneva, ko Tako ustavili dela odredilo vod- ter ob jedoem tudi delavske knjižnice, stvo tovarne: v sredo pa je isto vodstvo naroČilo delavcem, naj v Četrtek dne 24 m. m. pridejo po zaslužek in knjižice. Temu pa so delavci oporekali, češ, da na praznik ne marajo- prejemati plačila knjižic dokler ne bo rešeno vprašanj Osebna vest. Okrajni komisar v Novem mestu gosp. dr. Stadl Wolfersgrün je poklican na službo glede bolniške blagajne, ki sedem let ni imela občnega zbora ter se sploh vsa zadeva stavke temeljito in pravilno ne reši. Brezobzirnost, s katero vodstvo vevške papirnice postopa v vanje v ministerstvo. Kakor znano, lodnik ministra Calla gosp dr Stadler so- sedanji stavki, govori glasno, kako je to vodstvo že vsa leta izkoriščalo in zatiralo ubogo ljudstvo ter priča, da je sedanj ravnateljstvu v Id Odlikovanje. Materijalni kontrolor pri rudniškem stavka neovrglj posledica dolgoletnega krivičnega zati gospod Ivan Z dobil tem povodom zlati zaslužni križec je šel v pokoj in ranjd. Ees, lepe so morale biti razmere med delavstvom m uradništvom oziroma vodstvom v Vevčah da je mej slednjim Državna podpora. Poljedelsko ministerstvo je po- Saj to vodstvo ošabno odklanj drznost in objestnost tako bujno vzrastla, kakor se vidi sedaj delilo kmetijski podružnici v Zagorju na Notranjskem 500 podpore za di katerega vsako pogajanje z delavstvom izkoriščalo mnoga leta ter brezobzi daj de brez Poroka avstrijskega prestolonaslednika bode lavcem na izbiro dvoje ali slavnosti med 15 in 22 ali pa brezpogojno začne zopet delati Ferdinand se poroči z grofico Chotek junijem. Nadvojvoda Franc cato srednjeveško nasilje. pride vsaki po svojo delavsko knjižico! To je prav se mora gnjusiti vsakemu pošte razstavlj Prešernov kip nemu človeku. Res, tem bolj se moramo čuditi delavstvu kipar Alojzil Repič, podstavek-pa je oskrbela c. kr. obrtna izložbi knjigotržca Schwentnerja se ne da zapeljati svojemu skrajno užaljenemu čutu in ohra^ njuje red in mir. In vodstvo si je pač v svesti, kako globoka Prešernov kip, katerega je modeliral akademični šola. Kip je last „Matice Slovenske v Liublj »Slovenska Matica« vabi na XIIL odborovo sejo nost govori innogo in človeku mora biti delavstvo užaljeno, sicer bi se ne bilo zopet izpro vojakov v obrambo svoje kože. Tudi ta okol silo 120 mož dne rožnika 1900. ob petih popoldne v je trpko v srcu, če misli, da društveni pisarni. Spored: 1.) Naznanila predsedništva. 2.) Odo mora biti tudi vojaštvo na razpolago kapitalističnim pijavkam brenj zapisnika o CXX. odborovi seji. 3.) Poročilo gospodar in jih če tudi nehote to se umeje podpira v izkori ščanju delavstva in v trdovratnosti, kadar delavstvo, izrablj a r Letnik LVIII S trau 211 * ■ do s krajnosti, zahteva svojih pravic A kdo podpira delavce in kdo se aavzema za njih pravo? Nihče! v Štajersko nemškutarstvo triumfuje zopet, ker je *7ečemu da jih cesar sankcijoniral zakon, naj se občina Slatina razdeli v dve o stavkah dobrohotno opominjajo ter nagovarjajo, naj se občini, tako so jo jedno občino dobili nemškutarj udajo zahtevam delodajalcev, češ, da jim vsaj nihče ne bo svoje roke Umrli. Pretečeni četrtek je na Dunaju umrl znani mogel reči, da so trmoglavi, in s silo da se ne doseže ničesar, strokovnjak v vodnih zgradbah c kr stavbni svetnik Ivan Skrajni čas je pač že, da bi se vse postavilo na stran šib- Podhasky. Pokojnik bil je rojej leta 1831. na Češkem ter le iz- kejšega zatiranca mesto na stran mogočnega zatiralca. In kdo je dovršil svoje študije na pražki tehniki. Podhasky ne ve, kaj se lahko zgodi potem, ako vevška tovarna res delal projekt za osuševanje ljubljanskega barja, bil je tudi na izvede svojo namero ter odpustivši vse dosedanje domače de- Kranjskem dobro znan. Dne 29 m m je umrla na Tre-lavce najme tujih, bržča? Nemcev s ŠtajersKega?! To bi bilo gorostasno in v ljudstvu, belnem pri Mokronogu Marija Lok ar, stara 70 let, bivša se zdaj ogiba vsakemu nemiru, gospodinja gostoljubne Brganove hiše v Gfor. Karteljevem I potem pač nevarno vsplamtela nevolja, kljub vojaštvu in mati deželnega oficijala gosp Lokarj v m jn orožništvu, Seveda bi ljudstvo končno zopet podleglo sili in še dolgo čutilo posledice svojega upora, a za nesreče bi napravila je ogromno škodo v občinah t Nevihta in toča je obiskala Dolenjsko in sicer Kavi son pač bili odgovorni drugi. Naj še omenjamo tu, da se orož-ništvo v Vevčah vede vzorno napram delavstvu. Več nego deseti brat. Pod teni zaglavjem poroča dolu. Vrhovem, Maljavah, Gorenji vasi pri Stičini, Št Radohovi vasi in na Raki pri Krškem. Ravnem Vidu. „Slovenec", da Živi Nesreča. Sluga učiteljske pripravnice je pripravljal v Kostanjevici ubog črevljar, Pavlenč v svojem stanovanju rakete. Pri neki mešbi, hotel je namreč Fran, keteremu je žena podarila 11 sinov zaporedoma. Njih neko novo tvarino sestaviti, se je pripetila eksplozija ter vrgla imena so: Fran, Josip, Miroslav, Anton, Leopold, Viktor, Vin- razbito posodo slugi Sajovicu v obraz. Eksplozija je provzro-<3encij Ivan, Leo, Mirko in Adolf Trije izmed njih so umrli čila hitro smrt. vsi drugi pa so krepki in zdravi. Pred kratkim pa je plodna ^revljarjeva žena povila dvanajsto dete deklico Marijo, je stala mater življenje. Ubogemu čevljarju je ostalo nedoraslih otrok, devet Gospe, Pogreša se že 14 dnij delavec Anton Veber v . Delal je v Janeševi tovarni za usnje. Pri sebi je imel večjo svoto denarja. V svojem stanovanju je pustil vse Ljublj katere Bog ni obdaril z otroki, pač svoje stvari in v tovarni. delavsko knjižico pa 8 premoženjem, bi imele tu lepo priliko storiti dobro delo krščanske ljubezni I Pobegnil je iz Stare Loke pod policijskim nadzor stvom postavlj Semenj za volno. Trgovska in obrtniška zbornica po dom. Cunj; tujemu imetju jaki nevarni Jakob Vi d m v Miskolcz-u naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo letošnji semenj za volno vršil v Miskolcz-u dne 13. junija. Idrij da Iz vode rešil. .„Slovencu" poročajo iz Spod minoli torek padel v potok Malenšico otrok Janeza Lampeta. Potok jn odnesel otroka čez dveleten slap v Izvoz v Maroko. C. kr. trgovinsko ministerstvo tolmun. Ko je to 16letni Janez Rovtar zapazil, je skočil več naznanja trgovinski in obrtni zbornici, da namerava vlada v luko Tanger pošiljati ladije rusko-flnlandske iz Kadiksa in sicer je »stavbinski les, čaj in sladkor, v ka- ruska metrov globoko v vodo ter rešil otroka gotove smrti družbe terih predmetih lahko Rusija v državi Maroko z drugimi •deželami konkurirala. Glede na to, da lahko avstrijski iz- Japonski princ na Dunaju. Dne 23. maja je vozniki (eksporterji) ravno z lesom in sladkorjem velike uspehe dosegli in tako omenjene izdelke ugodno spečavali, se opozarja, prišel japonski princ Kanin Kotohito iz Benetk na Dunaj. üa ugodno komunikacijsko zvezo z Maroko, ker- avstrijski Pri Princ prinaša evropskim dvorom „pozdrave" cesarja japonskega. Italijanski jetični kongres. V mestni hiši v Ne- Lloyd vsak mesec enkrat svoje ladije pošilja v Tanger, tem se tudi povdaija, da je c. kr. generalni konzulat v Tan- apiju bi se bil imel obdržavati kongre g O tuberkulozi. Ob gerju v najširšem obsegu pripravljen dajati interesentom na- tančnejša pojasnila o izvoznih razmerah v Maroko. — Trgovsko ministerstvo poroča trgovski in obrt- bode, kakor naznanja c. in ,4iiški zbornici v Ljubljani, da kr. konzulat v Antverpnu, dne se jumja 1900 dopoldan ob 11. uri v poslopju vojnega ministerstva v Bruselj a vršila oddaja dobave vsakojake usnjevine, ki se potrebuje za vojsko. Vsa množina raznega usnja, katerega je treba dobaviti, znaša okoli 57 530 leg in 7300 parov različnih delov za obuvala. Natančneji pogoji so na vpogled v informacijski pisarni trgovinskega muzeja v Bruselju 18 Rue des Augustins, vzorci usnja, katero je dobaviti, pa pri vojnem ministerstvu. Železna trgovina »Merkur« v Celju jela je v ponedeljek, dne 28. m, m. delovati. Začetek kaže, kako potrebna je bila ta trgovina in res hvaležni moramo biti gosp. vsprejemu udeležencev pa je prišlo do nezaslišanega škandala in izgredov. Več kongresistov je došlo meato v predpisanem fraku, v navadni dolgi črni suknji. Radi tega so jim sluge ubranili vstop v dvorano. Ko pa so proti temu protestirali, so jih na ukaz policijskega častnika policaji in požarni bram-bovci naravnost zmetali skozi vrata. Tedaj je pa občinstvo v preddvorani se potegnilo za tako surovo užaljene člane in odšlo njimi vred v hotel Gambrinus, kjer se sestavila ojstra pritožba proti takemu postopanju policije, V nekem pismu na časnik „Roma" piše profesor Gregoraci, da je vsakemu Neapolitancu stopila rudečiča srama v lice radi nesram- 1 nega obnašanja gardistov nasproti gostom kongresa, ^bella Italia.'* To je Muzaffer Edin in njegova žena. Pokojni perzijski šah Nasr Edin, ko je potoval skozi Evropo, je na ev- salato, vzel ropejskih dvorih z rokami jedel pečenko m zapreke, ki so se stavile Petru Majdič-u, da je zmagal vse temu podjetju. Opozarjamo vse narodnjake, da posluje trgovina na debelo in drobno! K protestantski veri je prestopilo v Cel j i mnogo Nemcev in nekaj renegatov, mej temi tudi neki Kranjec rojen v Kranju c. kr. nadgeometer Emanuel Martiny. seboj osem svojih žen, ena lepša od druge. To je šlo samo kuči", samo ena ga je spremljala dalje po Evropi, namreč njegova favoritka, a še ta v — možkih oblačilih Takrat ves svet ni do Moskve, od tu pa jih je poslal sedem „natrag vedel, da Zveza nemških konservativnih kmetov Štajerskem ima dne 5. junija svoj % shod v Gradcu. na Proti Bokitanskega kmetski sveži se je pred letom ustanovila •jzveza ter organizovala katoliške kmete. „lep soremljevalec" Nasr-Edina-roko jedca, njegova prva žena. Sedanji šah, ki je nastopil zdaj pot v Evropo, pa ni tako skrivnosten, marveč povedal je oči to, da ga spremlja njegova favoritka, prekrasna Cerkezinja, v Evropo, seveda tudi v hlačah; radi tega se že pripravljajo mnogi Evropejci, da gredo gledat peraiSkega šaha Muzaffer Edina in najlepši biser, njegovo nedosežno lepo favoritko. I 11 Stran 212. Letnik LVm. odpuSöen Učitelj pred ministrom. Pred nekaj časa je bil iz službe učitelj Constaotini. Minoli četrtek si je « ko dečka v kanalu niso našli, je pa zopet izpovedal, da ga zprosil avdij zadavil ter zavil v cunje in časopise ter ga vrgel v Do- pri avstrijskem ministru za nauk in bogo- navo. Preiskava se nadaljuje Žena njegova baje za zločin ni častje. Ko je vstopil pred ministra, potegne revolver iz žepa vedela ter je baje docela nedolžna, kar pa ni verjetno. in hoče ustreliti. Sluge so se vrgle čezenj in orožje Na mu iztrgale je izpovedal da ni hotel ustreliti ministra pač pa samega sebe iz obupa, ker je izgubil kruh. Hotel je umreti pred naučnim ministrom. Kmetski štrajk v Galiciji. Poljedelski delavci na veleposestvih v Galiciji so začeli tudi Strajkati. Dozdaj štrajka kakih 20 vasij; osobito je razširjen štrajk na okraj Melnica. kolegijalnosti so Povod štrajku je preslaba plača delavcem popustili delo tudi oni delavci so dobivali bolj plačilo Posestniki so sicer poklicali delavce iz drugih krajev Poljske toda štrajkujoči so jih razgnali. Oblasti so poslale zoper štraj kujoče dva bataljona voljnost radi storjenih mu krivic vojakov, da zadušijo v ljudstvu nezado Marija se je prikazala! Iz vasi Alice Belcolle pri Acqui-ju v Piemontu poročajo, da je šla nekako pred štirinajstimi dnevi 14letna bolehna, nervozna hčerka neke ubogre domov trepetaje ]e vdove v vinograd žet deteljo. Vrnila se ter povedala, da se ji je prikazala Mati Božja ter jo poljubila nalahko kakor dih vetra na usta. Kmetje so deklici verjeli, in vest, da se je prikazala Marija, se je raznesla kakor blisk po vsej okolici. Že drugega dne so se pripeljali ljudje z vseh strani in zbralo se je več tisoč bolnikov, ki so čakali Marijo Deklica hodi sedaj vsak dan zgodaj zjutraj v vinograd, kjer obstane zamaknjena ter se navidezno z nevidno osebo pogovarja. Množica kleči, moli, joka okoli deklice. Odnesli pa so iz vinograda že zadnjo bilko trave in ljudje so odnašali v robcih in klobukih tistem vinogradu okoli 30.000 kmetov in kmetic, več ur na deklice. celo prst Zadnjo nedeljo se je zbralo pri Ko so čakali je prišla, povedala je, da hoče imeti Marija svojo zemljo zeleno in pokrito z cvetlicami. Ljudje so nanesli novo zemljo, jo posejali z travo in cvetlicami ter sezidali na mestu, kjer se je pojavila Marija prvikrat veliko kapelico. Nečloveški oče. Na Dunaju se je dogodil te dni zopet strašen zločin. Mehanik Josip Ott je umoril lastnega petletnega sinčka. Otrok je pred štirimi tedni izginil; ni ga bilo več na spregled, pač pa so ga slišali ljudje jokati in ječati. Pred nekaj dnevi pa je dejal Ott, da je mali Josip v neki otroški bolnici umrl. Ljudem, vsa stvar že dolgo sumljiva so stanovali v isti hiši, se je zdela, in končno je Otta nekdo naznanil. Sodnija je dognala, da deček ni umrl v nikaki bolnišnici, pač pa je našla v Ottovem stanovanju v pepelu sestavne dele sežganih kosti. Josip Ott je končno izjavil, da je sin zbolel na difteriji, ter da je dobil na strani neki tur, ka- terega mu je sam prerezal Ko je deček vsled zastrupljenja zrezal mrtvenčevo telo na krvi umrl, se je zbal kazni, zato manjše dele ter del v ognjišče, kjer se je kuhal obed. V kljub temu trdi Ott, da o njegovem strašnem činu njegova žena, dečkova mati, ni ničesar vedela. To je izjavil Ott sam ljudje in menda tudi sodnija pa so skoro prepričani, da je stvar izmišljena, ter da deček ni bil sploh nič bolan, marveč ga je nečloveški oče umoril, ker ga ni mogel trpeti. Mali Josip je štel pet let; nekaj let je prebil na Češkem, ker se je Ott šele februarja t. 1. oženil s sedanjo svojo ženo. Imela sta že pred zakonom troje otrok, jeden jima je umrl. Dečkova sestra je izjavila, da je videla, kako je oče otroku nekaj na strani odrezal, pri čemer je otrok strašno jokal in suval potem je oče vrgel odejo čezenj in postalo je vse tiho. ai se je potem zgodilo, ni znano. Ottova izpovedanja so namreč vsakokrat drugačna ter si nasprotujejo. Dejal je tudi, (ječka zreial na kose ter ga vrgel v kanal v hiši; da je pozneje, Loterijske srečke v Brnu dne 30. maja t. L: 32, 19, 18, 14 Na Dunaji dne 26. maja t, V Gradci dne 26. maja t. I.: 12, 22, 59 39, 19, 61, 57, 20 , 70, Tržne cene. v Ljubljani dne 1. junija 1900. Pšenica 8 40 rž K ječmen 7.50 proso fižol turS^'Jca 11 oves K 6.20 leča ajda K 12. , grab Vse cene veljajo za 50 kilo- gramov. Razpošiljava sukna samo zasebnikom I En odrezek gld 2-80 iz dobre 310 m dolg za- dostno za . moško obleko stane samo I \ fine y i v3 10 4-80 7-50 8 70 1050 12-40 13-95 » grebenčeste En odrezek za črno salonsko obleko fl. 1() finejše angleške pristne ovčje volne Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje: loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld 1 odrezek 9 gld. 95 kr peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še-vejot blago, kakor blago za finančne in žandarmerijske uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Ki Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje dobi, ako se naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih. Tvrdka Klesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata. (17) Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki