CEOE, 10. FEBRUAR.IA 1972 — ŠTEVILKA 6 « LETO XXVI — CENA 1 DIN N OVI TEDNIK GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Referendum RES - USPEH! v nedeljo so občani Celja z veliko udeležbo na voliščih in z veliko večino glasov ZA izrazili enotnost, solirarnost in pripravljenost za skupno reševanje perečih družbenih problemov. Ta, ki ga je iz­ reklo 73 % vseh volilcev, po­ meni, da bo Celje dobilo v petih letih dve novi osnovni šoli, telovadnico pri dobrnski osnovni šoli, prizidka pri tajniški in polulski šoli in štiri nove vzgojnovarstvene ustanove (na Ostrožnem, v Štorah, na Otoku in na Hu- dinji). Nedeljski referendum pa je po nedavnih pozitivnih odločitvah tudi v Žalcu, Šent­ jurju in Radečah dokaz, da želi celjsko območje hitreje napredovati. Ta želja po napredku, to hitrejše urejevanje razmer na posameznih družbenih pod­ ročjih je za celjsko občino pomembno še zaradi nečesa drugega. Značilne gospodar­ ske težave, stare že nekaj let, nedvomno posredno vpli­ vajo na politiko razreševanja problemov v šolstvu, varstvu, na področju kulture, v ko­ munali in drugje. Z zbrani­ mi sredstvi samoprispevka bo proračun vsaj malo razbre­ menjen. Lažje bo odločati o novih načrtih. še pomembnejši pa je ob­ čutek, da se je Celje resnično združilo v konkretni akciji. To dejstvo mora izvrednoti- ti vsaka politična in samoup­ ravna sredina. Kajti zbori občanov so pokazali na mno­ ge pomanjkljivosti, na počas­ no odzivanje skupščinskih in drugih organov na želje te­ rena. Drugo je, kadar ima­ mo opraviti z omejenimi fi­ nančnimi možnostmi. Spet nekaj drugega pa, če občan ugotovi, da je v svoji nemoči morda ostal sam. Janko Ževart, predsednik občinske konference SZDL Celje, je na zaključni seji akcijskega odbora za uvedbo samoprispevka dobro pove­ dal: »Izid referenduma nas vse močno obvezuje. Skup­ ščino, vodstva družbenopoli­ tičnih organizacij, krajevno skupnosti, šole, vse ki vsako­ dnevno oblikujemo odnose na terenu.« Uspešni izid referenduma pa Celjane spodbuja k ures- 7iičevanju novih akcij. Ure­ diti je treba položaj sred­ njega šolstva in podaljšati družbeni dogovor o financi­ ranju določenih družbenih potreb, dosledno izvajati zah­ teve srednjeročnega razvoja občine, uresničiti nekatere že dalj časa aktualne inte­ gracije in obogatiti delo na področju kadrovske ix>liti- ke. Posebej izpostavljena na­ loga pa čaka Celje pri na­ daljnjem povezovanju z de­ javni' i na celotnem celjskem območju. ' J. VOLFAND Slov, konjiče GOSPODARSTVO HITRO NAPREDUJE • Gospodarski dosežki delovnih organizacij v občini Slovenske Konjice so bili lani več kot razveseljivi. Vse de­ lovne organizacije stopajo na pot vzpona, ki izhaja pred­ vsem iz nesebičniega prizadevanja kolektivov, odpovedova­ nja v preteklosti ter velikih naporov vseh zaposlenih. • Doseženi rezultati pa ne uspavajo nikogar. Zato ni čudno, da so tudi predvidevanja za to leto obetajoča, pred- videndi proizvodni načrti delovnih organizacij pa sorazmerno zelo zahtevni. Lani je močno poraste! izvoz, letos pa ga nameravajo še povečati, k čemur bo zlasti veliko prispeval kolektiv Kovaške industrije iz Zreč, ki namerava svoj izvoz kar podvojiti. že spirem^ljanje gospodar­ skih gibanj med lanskim le­ tom je dalo slutiti, da se bo poslovno leto 1971 za delovne organizacije iz konijiške otoči- ne konča zelt) ugodno. Sku­ pek dosežkov v občinskem merilu je zelo raziveseljiv in nedvomno kaže na to, da sto­ pa celotna občina zelo hitro po poti strmega gospodarske­ ga razvoja Fizični obseg proizvodnje na območju celotne občine se je povečal za 10,1 odstotka, družbeni proizivod pa je pora­ ste! v odnosu na prejšnje le­ to skoraij za eno četitino, saij so že dosedanji izračuni p>oka­ zali, da ne bo mantisi od 21 odstotkov povečanja v odno­ su dO predlani, še zlasti je raiaveseljivo, da so močno povečaili tudi izvoz, in sicer Za 14,5 odstotka, vrednostno pa je izvoženo blago že doseg­ lo skoraj šest in pol milijio- na dolarjev, število na novo zaposlenih delavcev se je po­ večalo skladno z letnim pred­ videvanjem, in sicer je zapo­ slenost porastia za 2,7 od­ stotka, tako da je bilo ob koncu leta v druž-benem sek­ torju že preko 4000 zaposlenih delavcev. Porastli so tudi osebni dohodki dela^^cev, in sicer za 19,6 odstotka in do­ segli v občinskem poprečju 1.405 dinarjev, kar pa je še vedno znatno pod republi­ škim poprečjem. Upoštevaje dejstvo, da so se po nekate­ rih izračunih življenjski stro­ ški v občini lani dvignili za 15 odstotkov, potem znaša realno povečanje osebnih do­ hodkov 4 odstotke, kar pa celotno sliko seveda nekoliko spi-emeni. Močno pa je lani porastel tudi promet v trgo­ vini (kar za 35,3 odstotka). To pa je seveda v veliki meri tudi rezultat po^večevanja čen. Lansiki gos:podarski dosežki pa so nedvomno dcrbri in predstavljajo dovolj trdno os­ novo za uspešen start v tem letu. Predvidevanja gospo da rsike- ga razvoja v tem letu so za­ snovana na lanskih dosežkih, na osnovnih izihodiščih stabi­ lizacijskih likrepov, odvisna pa so predvsem od pospeše­ ne modernizacije proijzvodnje v nekaterih podjetjih in pri­ lagajanja tržnim racamerain. Vse to pa bo spodbudilo tes­ no poslovno tehnično sodelo- vairiije vseh gospodarskih de­ javnikov v občini. Po prip^ra- vljenem načrtu naj bi se druž­ beni proizvod v tem letu po­ večal za 22,4 odstotke, v družbenem sektorju gospo­ darstva pa celo za 24,7 od­ stotka. Tudi fizični obseg proizvodnje bo znatno višji in se bo predvidoma povečal za 18,9 odstotka, k čemur bodo največ prispevali kolektivi Kovaške industrije, Cometa in LIP-a. Skladno s stabiliza- oijiskim programom bodo po­ večali budi izvoz, in sicer kar za 30 odstotkov. Pri tem bo levji delež odpadel na Kova­ ško industrijo, ki namerava prihodaje leto izvoziti kar enkrat več kot letos. Celotna vrednost izvoza naj bi narast- la na 3,5 milijona dolarjev. Skladno s temi preriivideva- nji pa naj bi porastli tudi osebni dohodki zaposlenih delavcev. Etohodki naj bi do­ segli občinsko poprečje v vi­ šini 1.644 dinarjev, kar zna­ ša 17 odstotkov več, kot so znašali poprečni prejemki v lanskem letu. BERNI .STRMCNIK Med nastopajočimi, ki so v torek na izredno uspeli prireditvi za Prešernov dan v Rimskili Toplicali poleg pevskih in glasbenih točk priredili tudi ču­ dovit recital Prešernovih poezij, je bila tudi odlična dijakinja osmega raz­ reda Dragica Cepuš. Učenci te šole vsako leto presenetijo občane s svo­ jimi prireditvami, čeravno delajo in vadijo v izredno težkih delovnih raz­ merah. Da bi čimprej mogli v novi šoli pokazati še več, jim bodo starši priskočili na pomoč z glasovi za samoprispevek na referendumu. J. KRAŠOVEC HHJ jt POSLOVNA IHORALA? Ko sprejemamo razjne od­ ločitve, kaj malo misUmo na poslovno moralo in na njen pomen za gospodarski ter družbeni napredek, čeprav v praksi ne nehamo z negativ­ nimi ocenami na račun j>o- slovnih odntfsov, s katerimi posredno izražamo p>oslovno moralna in poslovno nemo­ ralna dejanja. Tudi na na­ šem območju. Na vprašanje, kaj vse razumemo pod poj­ mom »poslovna morala«, je težko odgovoriti, bržkone pa poslovna morala presega bla- govno-tržna raamerja, ki na­ stajajo med delovnimi orga­ nizacijami, slasti pri nas, ko na podlagi samoupravnega sistema sprejemamo odlo­ čitve, ki opredeljujejo pogo­ je gospodarjenja. Norme po­ slovne morale se tudi spre­ menijo glede na čas in pogo­ je, v katerih živimo. Ce se omejimo na nekate­ re, dokaj jasne in ustaljene norme o poslovni morali, ki jih moramo ozirom^a bi jih morali spoštovati v vsakda­ njem poslovnem življenju, bi lahiko i23FK:'stavili kot poslov­ no nemoralno dejanje pred­ vsem obnašanje tistih de­ lovnih organizacij, ki neod­ govorno razdelijo ustvarjeni dohodek za investicije in osebno potrošnjo, istočasno pa sipričo poananjkanja ob­ ratnih sredstev ne plačujejo v pogodbenih rokih računov drugim delovnim organizaci­ jam in jih tako puščajo na cedilu. Tako se začne kovati veriga nelikvidnosti, za kar pa niso vselej odgovorne de­ lovne organizacije. Ampak v znatni meri tudi zunanji vplivi, zlasti iriflacija in de­ valvacija, ki zmanjšujeta možnosti za finančno kritje surovin in finalnih proizvo­ dov. Ker sta oba pojava od­ visna od ekonomske politike, lahko tudi na njo leti oči­ tek poslovne nemorale. Zato je nelikvidnost p>osledica p>o- slovno nemoralnih dejanj. Pravtako je ne glede na uizance v blaga\'nem poioi- metu nemoralno oškodovati so(E>ogodbenika s tem, da se ne s^štujejo roki dobav, ka­ kovost blaga in cene. Tovr­ stnih kršitev načel dobrega pKJslovanja je zelo veliko za­ to, ker je preveč udomačeno popiuščanje zaradi »objektiv'- nih« pogojev. Nič manj ne­ moralno pa je, če si delovna organizacija pridobi visok dohodek na račun ugodnih tržnih pogojev, ne pa na ra­ čun boljše organiziranosti in produktivnosti. S takšnim ravnanjem povzroča drugim g( (.podarskim sub j ektom stroške, potrošnikom pa smanjšuje kupno moč. In končno je poslovno, pa. tudi sicer nemoralno, če kot samoupravljavci glasujemo v svoji delovni organizaciji za zvišanje cen z namenom, da si pridobimo višji doho­ dek istočasno pa kot potroš­ niki kritiziramo raven cen, ko se odločimo za nakupe. RISTO GAJŠEK O VLOGI NA NA DOBRNI v soboto in nedeljo je bi­ lo na Dobrni precej živah­ no. Sešla so se namreč vsa predsedstva občinskih konfe­ renc Zveze mladine Slovenije Iz celjske regije, na posve­ tovanju pa so bili prisotni tu­ di predsednik komisije za družbeno ekonomske odnose pri ZK ZKS Zvone Dragan, predsednik ZMS Živko Pregl, sekretar ZMS .'Vlfred Voh in sekretar medobčinskega sve­ ta Zveze komunistov Janez Za- hrastnik. Pogovarjali so se o vlogi in pomenu celjske regi­ je v slovenskem prostoru ter o aktualnem položaju v vr­ stah Zveze mladine in o po­ vezovanju mladinske organi­ zacije z Zvezo komunistov. Posvetovanje je bilo zelo uspešno in člani prisotnih predsedstev so iz razgovorov in referatov dobili nova spo­ znanja, ki jih bodo lahko koristno uporabili pri delu v mladinski organizaciji. V dana.injem tedniku ne boste našli intervjuja, ki je bil vet tednov naš stalni gost. V dosedanjih intervjujih smo vam predsta­ vili vodilJie delavce delovnih organizacij na celjskem območju, te­ žave, s katerimi se ubada gospodarstvo, glavne načrte razvoja neka­ terih delovnih kolektivov in še marsikaj drugega. Vseh vodilnih de­ lavcev nismo zajeli, ker tega niti nismo nameravali. Res pa je, da se bomo k njim še vrnili. Morda proti koncu leta, ko bo nekoliki bolj jasno, kako bomo uspeli s stabilizacijo. V uredništvu pa smo se sedaj odločili, da predamo štafetno pa lico, torej prostor na 6. strani na voljo predsednikom delavskih sve tov. Predsednike bomo povprašali, kakšen položaj ima delovni čla vek v samoupravljanju, v samoupravnem odločanju. Razumljivo je, da bomo za odgovore pobarali predsednike različnih delovnih or­ ganizacij. I-n še nekaj — igra Saš" vprašanje, vai odgovor vas je kar za grela! Pišite nam ali ste z njo zadovoljni. VAŠ UREDNIK