Sie??. S, tenis cortente con la pasta rf. Sic, L^wWjaufe * ‘i - r■:...:* I. XU J -1;;o5'XäV'l j a Naročnina au u/ciu asiw. ^« u, pol leta 5 L ; posamezna slev. 25 sioi. A Letnik IV. za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm. višine ih širokosii 1 kolone (65 mm) : za trgovske in öbftee oglase 50 stot., za osmrtnice,^ zahvale, poslana, vabila L. 1'20, oglase denarnih zavodov I. 2’— Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj 1. 5' — Is nekii o naših društvih Pemen obstoja naših društev smo poskušali zadnjič jasno in točno obrazložiti. Namen naš ni bil pri tem, da zavest o potrebi naših društev šele sedaj oživimo, kajti ta je vko-reninjena v našem ljudstvu že dolgo vrsto desetletij. Hoteli smo le povedati to, kar je mogoče že marsikdo v sebi razmišljal, zato, da nam postane misel o nujnosti organizacije tem živejša, tem jasnejša. Iz omenjenih misli, izšlih v zadnji številki našega tednika, je pravzaprav razvidno, kaj nam je potreba in kako moramo delovati, da dosežemo cilj, katerega zasledujejo naša društva, da se namreč narodnostno ohranimo, da» se krepimo duševno in gospodarsko. Glavni pripomočki k temu so: predavanja, knjižnice, dramatične prireditve, pevske vaje. Predavanja imajo namen, da povejo poslušalcem nekaj, česar še ne pozna, da mu razjasnijo vprašanja, o katerih so že poslušalci sami razmišljali, pa jim niso mogli priti do dna, da jim pripovedujejo o naši zgodovini, o naši literaturi, da se navadimo to ceniti, ne samo zato, ker je naše, ampak ker spoznamo iz predavanj, da je tudi vredno, da to cenimo, da nam nadalje ta predavanja pripovedujejo, kako bi lahko usmerili svoje zasebno delovanje, delovanje v lastni hiši in na lastnem polju in gozdu in travniku itd., v lastni delavnici in drugod, kjer imamo pač opravka, da na ta načn izboljšamo svoj gospodarski položaj. Nadaljni pomen predavanj je tudi v tem, ker živa beseda, izgovorjena s poudarkom in spremljana s primerno kretnjo in s pogledom v oči poslušalca več zaleže in bolj zanima, baker pa tiskana. Srka-v knjigi.- Nadalje tudi radi tega, ker nam vzbudi zanimanje na ta način za branje dalje ustvariti sodbo o vrednosti te in one knjige, katere čitamo. Drugi narodi so dosegli na ta način s predavanji in s knjigami že veliko stopnjo izobrazbe. Naša naravna inteligenca pa gotovo ni manjša, kakor ona pri drugih narodih, mogoče pa je celo večja. In zakaj se ne bi mi s tem okoristili! Zakaj bi mi zaostajali za drugimi. Saj smo doslej do- kazali s svojim delom in s svojo voljo, da je naš namen živeti in napredovati in ne nazadovati, kar pomeni isto kot umirati. Nadaljujmo torej v svojem započetem delu in napredujmo v tem. Mi moramo stremeti vedno naprej, vedno višje in višje. In vzlic marsikateri oviri, na katero naletimo, vendar lahko dose-žeso mnogo. K. Novice iz %sesa sveta Pozno je prišla resnica na dan. i Dr. Mayfield, zdravnik v Meni (Arkansas, Zedinjene države), je zbolel, da se je bilo bati, da umre, saj je imel že štiri in sedemdeset let. Vsa pokrajina se je zanimala za potek njegove bolezni, saj so ga tudi vsi radi imeli. V tej bolezni, ko je bolnik že sam obupal nad svojo ozdravitvijo, je priznal svoji okolici ob bolniški postelji, da je — ženska. Na to je povedala vse svoje doživljaje. Rodila se je na Angleškem. Starši bi bili radi imeli sina, ker le sin bi lahko podedoval njuno premoženje. Izdali so jo kot sina, oblačili v moške obleke, obraževala se je v deških šolah, postala 'končno zdravnik, sla v Ameriko in živela tu kot zdravnik celih pet in dvajset let, ne da bi kdo vedel, da je ženska. Čudno pri vsem tem je to, da se zdravnica ni že prej izdala in da je mogla čuvati to veliko skrivnost toliko časa! Turčija v reformah. Čudak. V Kapstadt (Južna Afrika) se je pripeljal prejšnji teden eden izmed največjih originalov in čudakov, amerikanski milijonar in lastnik osem in dvajsetih časopisov, Edvard Scripps, na svoji lastni jahti (ladji). Milijonar ne more strpeti ropota, zato so pa celo v njegovi kabini pre-prežene stene z debelim platnom. Vsa povelja daje Scripps z znamenji in kretnjami. Osemkrat je že plul s svojo ladjo okrog sveta in besede, ki jih je pri tem govoril, bi se lahko preštele na prstih ene same roke. Ustavlja se medpotoma le tam, kjer je to neobhodno potrebno, da si ladja nabavi novo zalogo premoga in živeža. Če je človek milijonar, je original in čudak, če je revež, bi mu rekli ljudje, da je norec. Tatovi niso izbirčni. Znano je, da odnesejo tatovi, kar- Na Turškem kar dežujejo nove po-, kGli jim pride pod roke. Večkrat se stave, odkar se trudi Kemal Paša, slišijo o njih posebna junaštva. Poda reformira oziroma poevropi Tur-1 sobno iz Amerike prihajajo poročila, čijo. Pred nedavnim so stopile v ‘ve- ki se zde skoraj neverjetna. Pred par Ijavo postave, ki urejajo zakone in meseci so ukradli hišo. Nič kaj čud-sploh zakonsko življenje. Oba, ženi-; nega, če se pomisli, da se hiše v na m nevesto, mora preiskati pred! Ameriki prevažajo iz kraja v kraj in poroko uradni «zdravnik ki jima d c' «;>•• spadajo tako rekoč k premični-dovoljenje le v slučaju, da sta oba i nam. Ne sicer vse hiše, le nekatere, zdrava in da se ni bati, da pridejo | o nebotičnikih ne moremo tega tr- otroci bolni na svet. To svoje dovo- zapestju ženina in neveste. knjig, časopisov itd. Saj vsakdo go- n7n„xi 7r!ravuik s nečatom na tovo čuti potrebo, da bi tudi sam to ^nje oznaci+zdravnik pečatom^na čital, kar mu je predavatelj povedal. Po končanem predavanju začne človek premišljevati o tem, kar je slišal in med tem premišljevanjem mu nastane kakšna nova misel in o tej diti. Da si pa prisvoje tatovi mrtvaški voz I. razreda, da ga ukradejo, odpeljejo in izginejo z njim, se sliši novi misli bi tudi rad kaj zvedel, ali pa si misli, da to ali ono iz predavanja ni pravilno in ugovarja, na ta način se razvije debata o stvari sami in s tem si človek samo izpopolnjuje svoje znanje, krepi svoje duševne sposobnosti. Poslušajmo torej predavanja z zanimanjem, s trdno voljo, da nekaj pridobimo. Knjižnice sem takorekoč že omenil pri poglavju o predavanjih, ko sem rekel, da vzbudi lahko predavatelj zanimanje za čitanje knjig, ker sc pri poslušalcu vzbudi želja, da bi tudi sam to prečita!. Marsikdo začetkoma ni mogel vzeti v roko knjige, a polagoma, polagoma se je navadil ljubiti knjigo, tako da mu je ta postala neobhodno potrebna. Knjiga nas uči našega jezika. Z mnogim čitanjem si izobrazimo dar govora. Naš jezik bo glaje tekel, lažje bomo povedali to, kar mislimo. Knjiga nas izobražuje, nam vedno pove nekaj novega, nekaj lepega, nam nudi veselje in zabavo in užitek, nam krajša čas. Knjiga nas navadi ceniti to, kar je lepo in dobro, a zametavati ono, kar je slabo in škodljivo. — Zakaj to? Odgovor na to vprašanje je kaj lahek. Saj vendar vsakdo, ko vzame knjigo v roko, vpraša navadno že koga drugega, kateri je že prej knjigo prebral, ali je knjiga lepa ali ne, ali se jo izplača čitati. In ko jo sam prečita, bo rekel: «ta knjiga mi ugaja», o drugi bo zopet trdil, «da mu ne ugaja». Kaj je torej s tem napravi! drugega, kot da je na čisto navaden in priprost način knjigo ocenil. Če čita mnogo knjige, pa bo tem lažje cenil, če dobi zopet kaj novega v roke. Njegov smisel za ocenjevanje se torej veča. In to se ne pozna samo pri čitanju knjig, ampak tudi drugod v življenju. Skušajmo torej čitati knjigo z razumevanjem. Če kaj ne umemo, razmišljajmo o tem. Mogoče že sam naš razum nam pove, kako moramo to ali ono mesto razumeti. Če ne moremo priti na jasno, vprašajmo koga. Skušajmo si na- levem Kar se te odredbe tiče, je prehitela! skoraj kakor kaka pravljica. In ven-Turčija menda vso Evropo, ker je | dar se je to zgodilo letos v Pallazolu, ni menda države, ki bi zahtevala pokrajina Catania (Sicilija) v noči zdravniškega dovoljenja za zakonsko na drugi februar. Do sedaj oblasti zvezo. i še niso izsledile voza. TEDENSKI PREGLED ŽENEVA. V časopisju raznih držav se še vedno bije boj za stalne sedeže v Društvu Narodov. Noče in noče ponehati zagovarjanje za in proti. Nemčija pa pripravlja prikrito in spretno razpoloženje, da bi čim več izvlekla iz teh razmer za sebe. Predvsem misli na popolno izpraznitev zasedenega ozemlja in polagoma upa tudi na spremembo Dawes-ovega načrta za odplačevanje vojnih reparacij. SPOR MED ITALIJO IN NEMČIJO IN AVSTRIJO. Diplcmatični boj, ki se je zaključil med Nemčijo in Italijo z zadnjim govorom Mussolinija ni pustil hladnih nemških Avstrijcev. Dr. Ramek je hudo govoril v zbornici proti Italiji, a je po zahtevanem pojasnilu Mussolinija precej ublažil svoje v parlamentu izrečene besede. S tem je tudi ta spor pri kraju, VOLITVE V ROMUNIJI. Olicijelnih poročil o izidu občinskih volitev še ni. To je za opozicijo dobro znamenje, Opozicija trdi, da je zmagala in dobila večino glasov. Toda poročil še ni. Kadar na Balkanu o kakih volitvah ni poročil, tedaj se sam po sebi vzbudi sum, da se volitve še po glasovanju «delajo»! Tako je mogoče, da bomo kmalu imeli poročila, da so vladne stranke «lepo zmagale; čeravno še niso ugotovljeni vsi rezultati, je vendar gotovo, da bodo vladne stranke dobile večino možne so le kake male izpremembe, pa samo v korist vlade.» Pravimo, da je to mogoče. Zato je sedaj še težko pisati o izidu romunskih občinskih volitev. Po dosedanjih poročilih je bilo v Bukarešti oddanih 16.328 glasov za skupno opo-zicionalno listo in 'e 7325 glasov za vladno liberalno stranko. Tako je dobila opozicija 36 mandatov, vlada pa samo 12, V provinci je dojbila vladna stranka po došlih poročilih v stari Romuniji v kmetskih občinah 83 odstotkov večine, v mestih pa 61 odstotkov. Skoro v vseh večjih mestih: Bukarešta, Krajova, Jasy, Kolozsvar, Konstan- ca, Temešvar, Černovice itd. je zmagala opozicija. V Besarabskih mestih je opozicija povsod zmagala, V 25 mestih Sedmograške je zmagala združena lista liberalcev in Ma-djarov. Vendar je opozicija tudi v tej krajih iztrgala nekatere občine. Vladni listi zatrjujejo, da občinske volitve nimajo nobenega političnega pomena, dočim opozicijonalno časopisje poudarja, da pomenijo poraz vlade. VOLITVE V BOLGARIJI. Sedanji bolgarski režim je mislil, da si je vsaj v mestih in trgih pridobil tal. Da bolgarska vas še ni pozabila, kako je sedanji režim prišel na oblast in koliko krvi je moralo proteči, predno so bili pobiti vsi njegovi nasprotniki, da bolgarski kmet vsega tega še ni pozabil, to ve tudi sedanja reakcionarna Soiija. Zato si ni upala razpisati občinskih volitev po celi državi, ampak samo v mestih in trgih, ki naj bi pokazali njeno moč in napravili razpoloženje za občinske volitve po kmetskih občinah. Toda vlada se je uračunala. Tudi mesta, kjer prevladuje odvisno uradništvo in kjer se volitve delajo z denarjem, tudi mesta so glasovala proti vladi, Niso izšli zemljodelci tod kot najmočnejša stranka — drugi so po moči — ker je njihov kader na kmetih, toda opozicija je zmagala. Opozicija je zmagala v tistih mestih, ki so odločilno pomagal^ strmoglaviti Stambolinskega in upostaviti sedanji režim. Ta izprememba je huda prevara vlade. V sami Sofiji je vlada dobila 13.0C0 glasov, a opozicija 22.000. Skupno je glasovalo 180.000 upravičencev in od teh je vlada dobila 70.000, opozicija pa 110.000 glasov. To se pravi, da je vlada izšla iz volitev strašno tepena z 38% in je odpadlo na opozicijo 62%. Najbolje so odrezali narodni liberalci, drugi so zemljodelci. Komunisti so glasovali za Demokratični zgovor. Vlada je zmagala v 14 mestih. Značilno je, da so glasovala z vlado samo mesta, ki imajo v večini grško in turško prebivalstvo. Torej tisti kraji, ki se boje «obznan» in «državna Košuta Just, režiser Ljudskega gle-diščaa v Gorici in dramski refereat Zveze prosvetnih društev. Karikaturo je izvršil znani akad. slikar Čargo, ki sedaj slika scenerijo za novo Bevkovo dramo «Materin greh», ki se bo igrala v Ljudskem gledišču dne 27. in 28. februarja t. 1. zaščite». In v teh mestih je tudi najbolj «državotvorno» uradništvo vodilo volitve. Vlada ni držala križem rok. Mednarodni položaj dežele sicer ni dovolil volivnega pokolja, toda kljub temu sc je vlada poslnže-vala vseh znanih goljufij in terorističnih metod. V Plevni, Vidinu, Ruščuku in Lomu niso dovoiiiizemljodelskim organizacijam vložili kandidatne liste. Zakon predvideva kazen za vsakega, ki ne izvrši volivne dolžnosti. Pa je bila udeležba vendar razmeroma zel* slaba. Ljudje so raje ostali doma, kakor pa bi glasovali za vlado. Dnevne novice ČITATELJEM «NOVIC». Uprava našega lista se je odločila, da poviša s prihodnjo številko cena posameznim listom na 25 stotink. Stalno naraščanje vseh potrebščin za izdajanje lista je bil glavni vzrok temu koraku, ki ga je vodstvo lista napravilo prav kot zadnje od vseh drugih. Isti razlogi, ki so druge k temu prisilili, veljajo tudi za naš list. Prepričani smo, da bodo cenjeni čitatelji ostali še nadalje zvesti «Novicam» in da bodo ta povišek prenesli z lahkim srcem. Ženska volilna pravica. Sedanja vlada je prinesla tudi to reformo, ki bo silno pomnožila vrste volivcev pri upravnih volitvah. Seveda pri nas občinskih volitev ne ho več, ker bodo to opravili poteštati, pač pa bodo lahko ženske volile pri deželnih volitvah. Volilno pravico imajo po zakonu ženske, ki so ž« dovršile ali pa dovršijo najkasneje 31. maja 1926. petindvajsetletnico svoje starosti ter se nahajajo v enem izmed sledečih pogojev: 1. So matere v vojni padlih sinov, 2. One, ki izvršujejo dejanski očetovsko oblast ali varuštvo. 3. So napravile izpit čez III. razred ljudske šole ako rojene pred 1. 1894., one rojene po 1. 1894. pa predložijo spričevalo o izpitu čez zadnji razred ljudske šole. 4. Ako plačujejo občini najmanj 100 lir državnega ali občinskega davka. Za vpis mora napraviti vsaka ženska posebno prošnjo na prostem papirju, katero mora prosilka podpisati. Prošnje se vlagaj* na županstvu in jih je treba kmalu vložiti, ker bo rok kmalu potekel. Vojna odškodnina. Vojni odškodovane!, ki čakaj» na rešitev svoje prošnje pri vojno-od-škodninski komisiji, lahko vložij« prošnjo na tajništvo vojno-odškod- Pavic, znani jjunak -v bojih Črnogor-ninske komisije, da se jim prošnjajcev proti Turkom v prošlem stole-preje reši potom poravnave predaju. V priznanje za svoje četovanje uradnikom posredovalcem, ki ga'proti Turkom je prejel številna odli- kovanja. Hrabri Črnogorec je dosegel visoko starost 102 leti. Stoletnica smrti požigalca Moskve. imenuje finančno ministrstvo. S posredovalcem se lahko sklene konkordat. Ako pa ne pride s posredovalcem do konkordata, potem roma T,, i . , • i -i , i- , prošnja zopet na vojno-odškodninsko' vc °. ' ^ i se i a nat a jeva a komisijo, dokler jo tam ne rešijo.1 Evrope m kje bi brla kon- Prošnja za rešitev vojno-odškodnin- ^la Napoleonova slava, da m pnsr- ske prošnje pred posebnim posredo-!hl arm1a1de na um1^ naza^ valcem se napravi na navaden pa-'P^1 ^ /ehkanski zgodovinski pir naslovljeno na tajništvo vojno-'Pozar v M°*kvi- Ta+.P.ozar ^ ^1^'1 odškodninske komisije (Alla Segre-'ozirama.. dal +za?.etltV FJodo.1' teria della Commissione d’accerta-| Vasi|jff+RostoP.cin- le dlV. mi' merto e liquidazione dei danni di! llla stoletnica njegove smrti pa-me 1 odveč, ce ga ob tej priložnosti gucrra.) Zadnja repriza «Ugrabljenih Sabink» V nedeljo popoldne ob štirih ponovi dramatični krožek «Čitalnice» bo odveč, če predstavimo našim bralcem v luči njegovega življenjepisa. Ta se glasi takole: Moje rojstvo: Luč sveta sem pri Sv. Jakobu zadnjič to ve le žaba v-: ugledal 12. marca 1765. Ko sem se no komedijo, ki je obakrat izzvala'rodil, so me umili, stehtali, me izme-iz našega občinstva salve smeha. V j rili in krstili. Prišel sem na svet, ne igri nastopijo najboljše igralske moči da bi vedel kako in čemu, in ko so «Čitalnice», med temi gg. Terčič,!se moji starši zahvaljevali, niso ve-Sila in Silova. Igra je doživela kra-jdeli, zakaj to delajo, sen uspeh. Zelo zanimiva je nova . . . , , ,. Tt~ inscenerija. Kdor se hoče do solz na-1,..,. ^P'J611^ mo.Je mladosti: Uče-smejati, naj pride v nedeljo k Sv. ^akl. m P/ofesorji so me mučili s Jakobu. Določena je zanalašč tako aforizmi krojači pa so de- zgodnja ura, da se predstave udele-'iah 81,0 ^emu telesu z oblekami žijo predvsem okoličani. Predproda- P° men’ zene 111 dekleta 80 me do ja eno uro pred pričetkom pred- svetu, bi Že moralo biti teh sramotnih, ovadbo, radi katere so se vršile hišne pre-akcij konec. Sicer pa mu vse njego- Lkave glede orožja. Dopisnik zavrača sum, VO delo prav malo koristi, mesto da k1 to ovadil gozdar in lovski čuvaj Slavec bi dobil gostilniško koncesijo, je mo- fh,>. Hre|fk' katera nl.sta domačina. Ce-„I äe trgovi,» zapreti, najbrž» ne SÜ radi preobilice zaslužka in odjemal- žinami pri kat2rih so se vršile hišne pre. cev. Ah, se SO pametni m značajni jskave Nadalje zavrača dopisnik mišljenje, ljudje! j tJa bi bilo streljanje, katero se sliši ponoči, DOBRAVLJE. ! streljanje domačinov. Nekaj novic o naši vasi, posebno gospo- | BUKOVO, darskih! Te nas najbolj zanimajo, ker nas Srečno smo pokopali pusta, ki pa skoro po tej strani bolj čevelj žuli. Naša preko- ne zasluži primere s predletnimi, vsaj po ristna «Zavarovalnica za govejo živino» ima mnenju starejših. Letos imamo post že od v nedeljo, dne 1. marca ob i. uri popoldne začetka leta, ker nam nalagajo same davke: v prostorih prosvetnega društva «Zarja» : davke na bajte, na krave, na^pse, na res-svoj redni občni zbor. Upamo, da bo zani- | nične in namišljene dohodke. Samo «dajaj», manje za to važno gospodarsko napravo pri- 'tega pa ni, ki bi nam kaj dal. Vojno od-vabilo naše gospodarje polnoštevilno k tej škodnino čakamo že od konca vojne, pa je skupščini. menda ne bomo dobili prej kot na onem Naša Kmečka gospodarska zadruga je te \ svetu. Da bi bila tozadevna oblast vsaj dni začela z žganjekuho popolnoma na novo. toliko prijazna, da bi nam izbrisala iz dav-Kotel in ostale priprave so bile kupljene j čnega protokola tiste dele njiv, travnikov, zadnje čase. Naši trezni možje še sedaj pre- j gozdov in drugih zemljišč, ki so jih uničili, tehtavajo, ali bo to občini v korist ali ne. oziroma kjer vodi sedaj vojaška cesta na Pitje žganja in pijančevanje na splošno je črti Grahovo-Bukovo-Reke; niso baš majhni bilo zadnja leta nekoliko ponehalo. Kar je ti deli, zlasti nekateri posestniki trpe pre- stave. Po slovanskem svetu Rusija pripravlja generalno ofenzivo proti Angliji. Po sporočilih iz Moskve je sklicano za prve dni marca v Moskvo zborovanje Osrednjega izvršilnega odbora komunistične stranke. Na zborovanje so povabljeni delegati iz vseh držav. Na tem zborovanju mislijo ruski komunisti predlagati, da se razven v izjemnih slučajih ne podpira več komunističnih strank v evropskih državah. Glavno pažnjo da je treba posvetiti Balkanu, orientu, zlasti pa • angleškim kolonijam in Indiji. Na ta način hočejo pričeti sovjeti z generalno ofenzivo proti Angliji. Poljska postane stalna članica Sveta Zveze narodov. Po sporazumu med Briandom in Chamberlainom postaneta stalni članici Sveta Zveze narodov Poljska in Brazilija, dočim se prošnja Španije odkloni. Visoka starost. V Nikšiču v Črni gori je umrl dne 13. februarja Lazar obupnosti trpičile z znanimi lastnostmi. Bil sem silno slavohlepen, sebičen in veliko muko sem imel tudi z naziranji o dobrotah in krivicah tega sveta. — Časi mojega življenja: Ko sem dopolnili 30 let, sem ojmstil ples; s 40 leti sem se iznebil domišljavosti in zadnjih poizkusov, da bi postal Adonis pri ženskem spolu. Pri 50 letih nisem več cenil mnenja in -ko sem bil 60 let star, sem začel misliti. Zdaj sem baš cel filozof. — Analiza mojega življenja: Na smrt sem pripravljen in čakam brez bojazni, kdaj bo nastopila. Življenje se mi zdi strašna melodrama na odru človeškega življenja, ker sem predstavljal vse mogoče junake, tirane, ljubimce in gentlemane, nikoli pa služabnika v ponižujoči vlogi. Kako je dal zanetiti Moskvo, tega žal ne navaja v svojem življenjepi-sju; razvidno pa je, da je mož moral biti originalen in samozavesten tc-r da je s stoično filozofsko mirnostjo, s kakršno je šel skozi življenje, tudi zažgal Moskvo, rešil s tem Rusijo in spravil Napoleonovo slavo k zatonu. pač koristna plat prepovedi žganjekuhe. Veliko vprašanje je sedaj, ali bo skuhano žganje kaj pomoglo k zboljšanju našega blagostanja, — ali bo to le plašč, pod katerim bodo tekli težki denarci za grozne takse za žganjekuho; žgana pijača bi nam pa zopet j začela uničevati moči in potomstvo. Vseka-I kor, — če hočemo imeti korist od žganjekuhe v velikem, moramo poskrbeti za prodajo žganja, -— eksport. i Te dni smo pogrebli Jejčiča Filipa, 60-letnega vzornega kmečkega gospodarja. Bil je še krepak in kot mravlja vedno na delu; na delu ga je zadel mrtvoud — in v dveh ; dnevih je umrl. Tako umirajo delavni Iju-! dje. Ogromen pogreb je pokazal, kako je vsa okolica cenila te njegove kreposti. Naše prosvetno društvo «Zarja» mu je zapelo na grobu par ginljivih žalostink. Vaščani smo se obrnili na veleindustri- ejšnjo škodo. Pa tega se kompetentna gospoda ne bo spomnila, ni vredno in davek izbrisati — Bog nas vari! Kakor smo svoječasno čitali po različnih časopisih, so kmečke hiše proste davka, ker ise uporabljajo izključno za domačo potrebo. Tega pa ne ve naša davkarija, ker je naložila davek na naše bajte in to celo takim osebam, ki žive od .miloščine in nimajo ničesar, razen zaflikane in zadolžene bajtice. Če bi ne imeli mlekarne, ki je edini vir dohodkov, če odštejemo drvarjenje, kjer pa so zaposleni večinoma samo mladeniči, ne vemo, kako bi bilo z nami. Druga prepotrebna stvar bi biia poprava, oziroma naprava vodovoda. Voda, ki jo imamo sedaj, je nekaj resnično neokusnega in nezdravega. Ob deževju izpere vso vaško lužo in gnojnice, poleg tega pa še živina njej noge ter pušča razno drugo pere v „ jaka Brunnerja v Podgori, da bi dal še naši nesnago, ker ni nikakega vodovoda Skraj- vasi elektriko. Električna napeljava vodi i’l1 ca®, ,a V50 Za'uZej1 ~ ’ r„i„ razne skozi našo vas v Ajdovščino iz Podgore, in j ^ N. čudno, ce se bodo razpas e razne pri nas, da bi ne imeli elektrike niti za luč. j ™°-uZ j’ -?-0 vasl'’ 0 1 ? 'f e - c , In pri nas bi to ne stalo drugega kot na- Pnhodnpc povemo ka, drugega, ce se bo 1 ■■ ....... - - kaj izprememlo. peljavo po hišah in postavitev transformatorske celice. Sedaj, ko postavljajo visoke železne stebre za visoko električno napetost, mesto prejšnjih lesenih drogov, — imamo upanje, da ise nam želje uresničijo. Ko se že vsepovsod govori o podeštatih naj rečemo še mi besedo o tem. Pri tej priliki se na splošno misli, da se bo uresničila zložitev občin; Dobravlje, Kamnje, Skrilje in TOLMIN. Naš žalujoči ostali komisar Mrak šteje knofe pri svojem rekelcu in premišljuje, ali bo ali, ne bo poteštat. Kot kaže stvar, imajo tudi drugi za to apetit in bo z njegovo željo malce bolj težko. No, ako pa tudi nc bo več gospodaril po občini, se ga bodo tolminski občinski davkoplačevalci še dolgo Vrtovin (nekateri hočejo vedeti še o" Veli-j ep°«»njali, ker jih je reševal težke skrbi, kih Žabljah) v eno samo občino. Za združi-: kam nalagati denar. Nobeni dusi se ne bo tev so vsi pametni gospodarji, da zmanjšajo j več dobro godilo na tolminski občim, ioi.»o občinska bremena. Težave začnejo takrat, j30 i° že davkoplačevalci uročili, da uoogo DROBNE NOVICE Z DEŽELE IZ POBGORIJ. I Precej časa je minulo, da nisem bil y Podgorjah. Zadnji dopisi v «No-j vicah» so me napotili, da se prepričam o resničnosti dobrih Podgorcev.! Prepričal sem se, da je v marsičem | še kaj več resnice kakor se piše. —! Gozdovi so vsi posekani, drvi za; ogenj imajo Podgorci še dovolj, toda' za vago gredo h kraju. Precejšen kos' gozda so morali uničiti za nakup harmonija za cerkev. Nekateri va- j ščani so mi pravili, da bi gozd prodali lahko za večjo svoto; kakor je bil harmonij vreden. Ne malo sem se začudil, ko sem' videl okoli hiše g, Poljaka pri postaji drevesa posekana 1 m nad zemljo. Zakaj to? Čuk res ni vsega videl. — Popotnik. AVČE. Naša vas je prestala ta teden obilo razburjenja. Preiskav, poizvedovanj »i manjkalo. Pa tudi aretacij ne. Vse skup pa ni bilo vredno šuma. Slika na spomeniku nekega italijanskega vojaka se je odluščila vsled inraza, in takoj je bilo vse pokonci, kdo da je to zagrešil. Falotov ne »lanjka in tako se je tudi pri nas našel fantič, ki je mislil, da za de-«ar lahko laže. Pa so mu pokazali za boglonaj le figo. Prav mu je storilo. Imamo pa še občinskega tajnika, ki je z nami tako prijazen kot hribovski kmet s trmasto ovco. Posebno se je naš tajniče izkazal pri izpraševanju drž. pravdnika. Radovedni smo le na kaj je toliko domišljav. Na svojo učenost malo težko?! — Pa ne morda na prirastek v družini! SOLKAN. Je tukaj pri nas kakih 10 kmetov, ki se bridko pritožujejo nad načinom postopanja nunskega samostana napram njim. Pravijo, •ta jim hočejo sedaj razdreti pogodbo, katero so napravili s samostanom že pred par leti glede odkupa gotovih zemljišč. Zemljo so kmetje pošteno plačali in niso radi tega seveda nikakor voljni, da bi se jim zopet odvzela. Toliko stare naklonjenosti do zasebne lastnine imajo solkanski kmetje še vedno. MEDANA. V nedeljo se je vršil popolnoma v redu pri nas občni zbor našega društva. Sedaj je velika potreba denarja, ker je čas nakupa umetnih gnojil, vitrijola itd. Lanska nesreča nas pa trdo drži in pa tudi pust nam je pobral precej šestič. Mnogi so se zelo hudo zadolžili pri bankah. V kratkem bo prišlo na vrsto pri nas spet kolonsko vprašanje, ker bo potekel rok najemninskih pogodb. IZ NAKELSKE OBČINE. Ker mora po zakonski odredbi imeti vsaka občina diplomiranega tajnika, je dobila tudi naša. občina takega strokovnjaka, ki sedaj vrši službo v naši občini, Lokvi in Rodiku, nek 22-letni ragioniere (računar) iz južne Italije. Kako bo uradovanje uspevalo, si lahko vsak misli, ko novi g. tajnik ne razume niti besede našega jezika tem manj običaje in potrebe ljudstva. Tajnika je nastavil sežanski podprefekt. Rado-dovedni smo, kaj neki misli g. župan o novem tajniku, ker smatra za delavne, zmožne in pametne samo poročene in nad 40 let stare može. — Občinarji pa se bodo morali nemudoma poprijeti učenja, ako se bodo hoteli razumeti z novim tajnikom. * * * Občinski svet je sklenil najeti tri sobe v Matavunu št. 8 za občinski urad. Res čas je že bil, da se premesti županstvo v dostojne prostore. Najemnina bo precej visoka. Nekateri nezadovoljneži pravijo, da bi bila lahko sezidala občina lasten dom v boljših časih, in danes bi ne bilo teh ogromnih najemnih stroškov. Pa bolje malo kot nič. * * * Po Brkinih strahuje še vedno po znanih metodah slavni paša iz Mi-slič. Če je še kaj pravičnosti na ko gre zato, da se določi sedež* občinskega urada. Vsaka vas hoče dokazati, da je sredi občine, pa če je prav na kraju občine. Vendar smo pri nas že preživeli čase takega malenkostnega in omejenega vaškega patrio - tizma, ki se le smeši v očeh treznih ljudi, Na splošno se priznava, da so Dobravlje oziroma križišče cest proti P otočani središče občine. Poleg tega je v Dobravljah že-ležniška postaja za Velike in Male Žablje, Skrilje, Štomaž in Dobravlje. Pravtako je tu šola in Automobilna postaja. Kdo bo podeštat pri nas, nas prav nič ne skrbi. Naših mož ta oblast nič kaj ne mika. Bo bržkone kak nedomačin, Italijan. FOJANA V BRDIH. Malokdaj se kdo oglasi iz naše vasi v javnosti. Zdi se, da rajši delamo kakor pa pišemo. Naj vam sedaj jaz sporočim par vesti. Mi imamo svoje izobraževalno društvo. To je zelo delavno in naš pevski zbor je že parkrat javno nastopil. Naš pevovodja ga pa tudi dobro uri in vadi. V kratkem se priredi večja veselica s pevskimi točkami, z igro in deklamacijo. Igrala se bo «Miklova Zala». O tem prihodnjič kaj več. Od pondeljka na sredo sta izginili tukajšnjemu sovaščanu Karlu Šibanu dve živali, kobila in žrebe. Odpeljali so ju neznani tatovi. Tatvina se je že javila pristojni oblasti in dobro bi bilo, ako bi tudi občinstvo pomagalo priti tej tatvini na sled. županstvo nc bo imelo nikdar več žegna. GRAHOVSKA OBČINA. Takega dirndaja kot je pri nas za pote-štatovsko mesto, ga pa zlepa ni drugod. Janez seveda ni pozabil nase in je že spisa! ganljivo «superlro» za poteštata. Gotovo je omenil med svoji dobri čednosti in sposobnosti svojo bivšo trozvezdno šaržo. Grego se tudi ne šteje tako za nič. In še tajnik občinski nekako namiguje, da se ne bo branil poteštatovstva. I zakaj pa ne? Debel ;e dovolj, druge lastnosti se že dobijo. Podbrdčani jih tudi imajo že pripravljene. Tri'jezike zna eden, pa še iz druge fare je doma; in še dva druga sta Podbrdčanom po volji. IZ ZARAKOVCA. Vsa leta po vojni iso se javljale tatvine po naši vasi in po bližnjih; Koritnici, Grahovem ter Spodnjem Bukovem, ali tatov nismo mogli izslediti. Posebno piko so imeli na gostilno Močnik na Koritnici, zlasti pa na «Mlinarjeve» v Zarakovcu. Po rai-nih znakih se je dalo sklepati, da je uzmo-vič nekdo, ki dobro pozna hišne razmere. Pretekli teden, ko smo se poslavljali od vrtoglavega pusta, so se spet spravili na i uzmoviči na delo. Menda jim je bilo žal, da bi splcsnile tolste svinjske krače v gostilni Škvarča, podomače «pri Mlinarju» v Zarakovcu. Izrezali so spretno okno in lahko prišli v notranjost fc:še steklo, da so I ter nabasali samo za 400 lir tobaka in poln HLEVNIK PRI KOZBAM. ; nahrbten koš krači šaIamov in podobnih Ni dolgo temu, ko smo ustanovili izobra-1 prašičjih dobrin. Ali to pot so gg- tatovi ževalno društvo «Zarja», ki pa ni imelo ;n j; smolo, za kar se morajo zahvaliti vre- takorekoč še ene mirne ure. Vedno nad menu, ki povzroča neprestane glavobole m njim oblasti, vedno iščejo in poizvedujejo, zobobole. Domačo hčer je namreč trgalo v kakor bi bili največji hudodelci. Mi smo si glavi, zato je vstala in je opazila v kuh'nji ustanovili društvo, da ise izobražujemo, da }uč, Ker se ji je zdelo nekaj nenavadnega, čitamo časopise in knjige in to menda še je poklicala mater, medtem pa so jo tatovi ni hudodelstvo. Očita se nam, da smo proti- alj Jat? — pobrali skozi okno v svobodo, državni, ker beremo nemške časopise. To ne da bi mogli vzeti kak spomin, na ne odgovarja resnici, ker nemščine do- ; Domači sin je šel za njimi po sledu in 'e bro niti ne znamo, še manj pa da bi imeli v resnici ulovil s pomočjo drugih nekega naročen kak nemški časopis. Vemo, odkod gotovega Klobučarja, ki je kolovrati! okoli izvirajo razne ovadbe, toda preiskav se ni- \ ponoči. V koliko je udeležen pri ponočnem kakor ne strašimo, prav zato, ker imamo ' posetu, se še ne ve, kakor tudi ne* kdo so čisto vest. Pride čas, ko se bodo tudi obla- tovariši, dejstvo pa je, da ni prav dobro sti prepriča’e, da so vse te ovadbe neopravičene, potem ne bodo šle tem ovaial- zapioan pri ljudeh. Drugo jutro so ga odpeljali na orožniško postajo na Grahovo, ka- cem na lim in nas bodo pustile pri miru, mor So pozneje klicali še nekatere druge da bomo nemoteni lahko nadaljevali ovoje ljudi in so baje prišle na dan prav čedne kulturno delo. Do tedaj bomo pa vztra- | štorije. Lepo in častno je, če ima človek jali in se še tesnejše oklepali svojega- dru- 1 čiste roke, da ga kdo ne omenja kot tova-štva «Zarje», Grožnje g. Ludvika Fabricija' rjša pri takih izprehodih. Sicer bi bili -si nas sicer vznemirjajo, ne morejo nas pa jjudje zadovoljni, da bi vendar enkrat iz-omajati, da bi se ne izobraževali potom svo- j sledili tatinsko bando, ki je vznemirjala jega izobraževalnega društva. BILJANA, Godbeno društvo «Edinost» bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 7. marca v društvenih prostorih. • IZ PODGORIJ. Na dopis v zadnjih «Novicah», smo dobili danes drug dopis, ki je v zvezi s prejšnjim, Dopisnik pravi, da se je dalo sklepati na ljudi. Lani na primer so okradli kar po vrsti pri posestnikih v Spod. Bukovem; pri Kobalu, Brelihu, Podbregariu in Malnarju. Upajmo, da bodo sedaj izgubili malo veselja do tega negotovega poklica. Spomnite se „Sol. društva“! Slovenski boritelji za svobodo Jugoslovanov pred 50 leti Misel svobode je zorela v južnih Slovanih že pred več stoletji. Objela je vsa tri plemena Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ravno letos poteka petdesetletnica junaških bojev, ki so jih začeli proti osovraženemu Turčinu ustaši-četniki v Bosni in Hercegovini z namenom, da se osvobodijo ti dve deželi in priključijo jugosloven-skemu Pijemontu — Srbiji. Suženjska raja je živela neznosno življenje pod objestnim Turčinom, ki je z vso svojo brezobzirnostjo gospodaril in poniževal brezpravne Jugoslovene. Julija 1875 so Srbi v Nevezinju ubili nekega Turka, ki je bil pravkar zagrešil nezaslišane svinjarije. Turki so se takoj maščevali in ubili štiri Srbe. Nato so skočili vsi Srbi po puške in vstaja se je kakor ogenj s strehe na streho razširila v par tednih iz vasi do vasi — kmalu črez vso Bosno in Hercegovino. Vstaši so začeli krvavo klanje s Turki, žene, otroci, starci in živina pa so bežali preko meje. Ustaši so prosili pomoči in razen Srbov iz kne- četrti Ivan Mejač in mnogo drugih, ki so se borili Srbom ob strani za svobodo vseh južnih Slovanov. Med vstaši je bil tudi Peter Mrkonjič, princ Karadjordjević, kasneje kralj srbski in prvi jugoslovanski kralj «Peter Mrkonjič» je bilo izmišljeno njegovo ime. Od septembra 1870 do marca 1876 se je Mrkonjič s puško v pesti vojskoval sredi slovenskih in srbskih tovarišev. Kmalu nato sta posegli v boj tudi Srbija in Črnagora, a vse račune je prekrižala Avstro-Ogrska, ki je s svojo vojsko zasedla Bosno in Hercegovsko. Jugoslovenski načrt se pred 50 leti torej ni posrečil. Misel svobode se je prenesla v južno Srbijo in Bolgarijo. Povsod so se morali umikati Turki proti jugu. In niti vsi črnožolti ni drugače prebarvani sovragi niso zastavili poleta jugoslo-venskih nacijonalistov, ki so z mečem v roki za ceno svoje krvi dosegli svobodno in ujedinjeno domovino. Slovenec Miroslav Hubmajer, vrhovni poveljnik bosansko-herceg. ustašev 1. 1875.—1877. ževine, razen Rusov, Francozov in garibaldinske legije — 100 mož — junakov — je odhitelo tudi mnogo Slovencev pomagat bratom x^'oti tlačitelju. Vsem slovenskim prostovoljcem na čelu je pohitel Slovenec Miroslav Hubmajer, Ljubljančan, rojen 1. 1851, po poklicu stavec. Hubmajer je bil velik junak, ki je podil Turke in jih premagal neštetokrat. Drugi slovenski junak je bil Aleksander Toman iz Kamne gorice, tretji Viktor Merljak, Princ Peter Mrkonjić-Karagjorgjević. Fran Hribar, nedavno umrli tehnični vodja «Slov. Naroda» v Ljubljani, ki je kot ’ mlad stavec tihotapil orožje bosansko - hercegovskim ustašem. Orožje je bilo skrito v tiskarni, a nakupil ga je slovenski odbor, v katerem so bili pisatelji Jos. Jurčič, di. Jos. Vošnjak in dr. Val Zarnik, trgovca Horak in Vašo Petričič ter drugi ljubljanski Slovenci. Slovenec Aleksander Toman, junaški ustaš in spremljevalec princa Petra Mrkonjiča 1. 1876. Živi v Ljubljani Vojvoda Miroslav Hubmajer, Ljubljančan, kot vrhovni poveljnik bosensko - hercegovskih vsta-šev sredi svojega štaba. Od leve na desno: Tomaševič, Rajkovič, Hubmajer, Vukalovič, Babič. (Po sliki iz 1. 1876). Slovenec Viktor Merljak, junaški vstaš,- ki je tihotapil Petru Mrkonjiču orožje in streljivo 1. 1875. PODLISTEK Borba jugoslovenskih mornarjev za svobodo (Ob 8-letnici upora mornarjev v Boki Kotorski.) Vsa avstrijsko-nemška vojna poročila o uspehih na raznih bojiščih, niso mogla prepričati našega naroda o končni zmagi centralnih sil. Mi vsi smo verovali in bili prepričani, da bo končna zmaga srbstva in njegovih zaveznikov — da bo zmaga naša. V tem prepričanju so potekala vojna leta. S to vero nam je bilo olajšano robstvo in preganjanje. Že prvi dnevi leta 1918. so krepili naše nade. Vojna sila avstro-madžar-ske je omajana. Vojne edinice odrekajo poslušnost in vdanost. Z vseh strani prihajajo vesti o pobunah, demonstracijah in begu s front. Čuti se Iže skorajšnji zlom nemško-madžar-ske moči. V taki atmosferi je bila izobešena dne 1. februarja leta 1918. rdeča revolucionarna zastava na avstro-ogr-ski vojni mornarici, ki se je nahajala usidrana na podnožju Lovčena v Boki Kotorski. Zazoril je lep in veder dan, kot nam jih često nudi naše južno Primorje. V luki se ne opazi ničesar, razen običajnega vsakdanjega življenja na usidranih ladjah. Nikdo ne sluti, da se pripravlja nekaj, kar bi utegnilo povzročiti vojni moči centralnih sil, resne neprilike. Zelo dobro so vedeli to naši jugoslovenski mornarji, ki so se nahajali na usidrani floti. Pripravili in dogovorili so se že prej, da prevzamejo tega dne mornarico v svoje roke, s čimer bi zadali tiranom smrtni udarec in prinesli oboi na oltar svobode in edinstva svojega naroda in domovine. Točno opoldne 1. februarja leta 1918. so bili trije topovski streli admifalske ladje «St. Georg» znak revolucije. Takoj nato so ponovili I revolucionarne znake glasovi sirene z iste ladje in kasneje z «Gae». Oni, ki niso bili poučeni o pomenu teh znamenj, sprva niso vedeli, kaj se godi. Mislili so, da se bližajo sovražni zrakoplovi in da je to alarm. Ko je zadonel z bližnjih brodov klic: «Hura!» se je mislilo, da je nastopilo premirje. Ko pa je zasvirala godba na admiralskem brodu «Lepo našo» in «U boj u boj» je bilo vsakomur znano, da je nastala na floti revolucija. Rdeča zastava se je pojavila najprej na admiralskem brodu «St. Georg». Nato še na vseh ostalih ladjah. Mornarji so razorožili vse ladijske oficirje in jih internirali v brodskih salonih, ali tako, da se ni nikomur zgodilo nič žalega. Revolucijo je vodil komite mornarjev in podoficirjev, ki se jim je pozneje pridružil edini oficir, rezervni pomorski kapetan trgovske mornarice g. Sešan, ki je stalno ostal na «St. Georgu» in dajal potrebna navodila. Ako bi se pridružilo revoluciji več oficirjev, ki bi vzeli floto v svoje roke in z njo zapustili luko, je verjetno, da bi se vojna končala že tedaj. Nasprotno pa so mornarji, ki niso znali ravnati z ladjami, da bi odpluli na odprto morje, pozvali radiotele-grafskim potom zavezniška brodo-vja, da pridejo v Kotorski zaliv, ob-vestivši jih, da se nahaja Lota v njihovih rokah. Dogodki so se hitro razvijali. Pomoči ni bilo od nikoder. Garnizija se revolucionarjem ni pridružila. Nemške podmornice, ki so se nahajale v luki, pa so pretile, da bodo potopile uporniške ladje. Tako je napočil v največjem pričakovanju drugi februar. Popoldne so dobile nenadoma vse ladje nalogo zakuriti in biti pripravljenim pod paro. Mislilo se je, da bodo zapustile luko. Nekako ob dveh popoldne je prekinil vso to tišino nenaden topovski ogenj. Stara oklopnica «Erzherzog Rudolf», ki se je nahajala doslej v Rosah, pri vhodu v Kotorski Don Juraj Biankini, dalmatinski narodni prvoboritelj, dolgoletni državni poslanec, eden izmed najpogumnejših Jugoslovenov v avstrijski in sedanji dobi. Bil je nedavno na smrt bolan, a je k sreči ozdravel. I Franc Bevk, naš znani goriški pisatelj. Posebno zadnja leta je razvil silno delavnost. Noben drugi slovenski pisatelj ni bil zadnje čase toliko plodovit. V tisoč in tisoč izvodih je šla letos med naše ljudstvo njegova povest, «Smrt pred hišo». Izpod njegovega peresa smo dobili tudi zadnje čase vrsto učinkovitih dram. Ena najzadnjih je «Materin greh», kateri se bo v prvič predstavljala v ljudskem gledišču v Gorici. Karikaturo je naslikal Lojze Spazapan, akademski slikar ki je kot naš Bevk v pisateljevanju tako on v karikaturi prvovrstna umetniška moč. Luka Cerević, beograjski trgovec, ki vse svoje 90 milijonov dinarjev vred-; no premoženje podaril beograjskemu' vseučilišču. žrtev neurja na morju. Angleški parnik «Lari-sten» je postal žrtev neciav. strahovite burje na odprtem morju. Nemški parnik «Bremen», ki je mogel s silnimi napori rešiti le šest mornar- jev, ostali so z ladjo vred postali žrtev nesreče. Valovi so bili visoki kakor gore in ogromni parnik sc metali kakor lupino. «Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda!» je resničen pregovor. Opozorilo jusarjem. Od mnogih strani se nam poroča, da hodijo razni agenti po naših občinah in pregovarjajo jusarje, da poverijo zastopstvo za razdelitev skupnih zemljišč bodisi njim bodisi tretjim osebam, v imenu katerih nastopajo, ter da si dajejo podpisovati tudi zadevna pooblastila. V večini slučajev nastopajo ti agenti pod pretvezo, da se morajo skupna zemljišča takoj deliti, ker preteče sicer rok za delitev, in bi jusarji zgubili vsako pravico do skupnih zemljišč. Da ne nasede naše ljudstvo tem brezvestnim špekulantom, opozarjamo, da je vsaka delitev, ki bi jo jusarji izvršili sedaj brez vednosti in predhodne odobritve komisarja za ureditev občinskih užitkov v Tr- stu, nična, in da so vsi zadevni stroški, ki gredo včasih v težke tisočake, popolnoma nepotrebni. V smislu zakona od 22. V. 1924. je treba do 23. V. 1926. samo prijaviti kr. komisarju v Trstu obstoj občinskih užitkov, na kar bo komisar sam v smislu zakona uredil v vsaki občini jus in bo tudi sam, odnosno potom tehničnih pomočnikov evetuelno izvršil delitev. Te tehnične pomočnike imenuje na komisarjev predlog ministrstvo za narodno gospodarstvo. Privatne delitve pa se sploh ne bodo jemale v poštev in vse tozadevne izdatke bi morali jusarji sami nositi, ne da bi jim to najmanje koristilo. Radi tega svarimo najodločnejše vse jusarje, naj se ne dajo zapeljati od prevarljivih besed takih agentov in naj nikar ne podpisujejo pooblastil za delitve. Glede prijav občin- Premeten župan skih užitkov obstoja pri političnem morajo to vlogo podpisati vsi ohči-društvu «Edinost» poseben urad, ki narji lastnoročno v njegovi pisarni daje brezplačno vsa potrebna navo- ker take prošnje zaležejo pri visokih dila- j gospodih le tedaj, če vidijo pod vlogo — mnogo podpisov. Več kot je podpisov, ! prej se reši taka zadeva. Na ta način i je prišel župan do vseh podpisov, j primerjal je te podpise s pisavo v V Büchtenu (Sev. Nemčija) so mi- grozilnih pismih, in na podlagi te nuli teden aretirali zelo nevarnega! primerjave mu je bila malenkost iz-požigalca. S svojimi anonimnimi, | slediti onega, ki je pisaril grozilna grozilnimi pismi raznim posestni-1 pisma in ki je bil ob enem tudi pravi kom in občanom je vznemiril vso krivec in požigalec, občino. Ko je pa neznani storilec uresničil eno izmed svojih groženj in ko je zgorel kozolec, se je občine polastil strah tem bolj, ker si niso niti najmanj mogli misliti, kdo naj bi bil zločinec. V tem je prišel župan na pametno misel. Razglasil je, da je glede popravljanja občinskih cest napravil vlogo na ministrstvo, da pa Si naročen na „Novice“? zaliv, je zapustila svoje mesto z namenom, da se približa ostalemu bro-dovju. V tem trenutku je bil s trdnjave «Spagnola» otvoren nanjo ogenj. Pri tej priliki je bil na poveljniškem mostu ubit revolucionarni komandant «Rudolfa». Brod je v boju s trdnjavo «Spagnola» priplul brez večjih poškodb in izgub do Bao-siča, kjer se je usidral ob 4. popoldne. V tem momentu je več večjih in manjših ladij dvignilo sidra in pod rdečo zastavo odplulo v notranji zaliv do Kotora. Noč je nastopila brez vsakih pomembnejših pojavov. Vedno se je čakalo na nekako pomoč, ki je pa ni bilo od nikoder. Nemške podmornice so tesno blokirale «Vertge» in niso pustile nikogar v luko. Iz Pole so priplule tri oklopnice in se usidrale pri Ercegnovem z namenom, da pomagajo pri udušitvi revolucije. Komanda garnizije je dala revolucio-narcem ultimat, da bo zatrla revolucijo s silo, če se ne predajo do tre- tjega februarja do 10. ure dopoldne. Opozarjala jih je tudi, da ji je poslana pomoč iz Sarajeva. V tem položaju jim ni preostalo drugega, nego se predati. Del bro-dovja, ki se je nahajal v Kotorskem zalivu, je prvi snel revolucionarno zastavo, dočim je brodovje v Tivat-skem zalivu čakalo do zadnjega hipa, tako da se je ves čas računalo z neizogibnim spopadom. Napočil je tretji februar. Bil je lep in veder, pravi pomladanski dan. Obča vznemirjenost je objela vso Boko, ki je vedela kaj pomeni revolucija, ker se je sama že dvakrat uprla tiranu. Vse je napeto gledalo potek dogodkov. Zjutraj pred osmo uro se je vzdignil iz letališča v Kum-boru hidroplan in preko Obosnika odletel, v smeri proti Italiji. V njem se je nahajal rezervni oficir, ki je uvidevši neuspeh revolucije, odletel v Italijo. 1 Tretji februar, ko slavi slavna Bokeljska mornarica vsako leto svojo tradicionalno slavo, je bil tokrat še pomembnejši. Ravno ob desetih, ko se je običaj-1 no plesalo tradicionalno kolo Bokeljske mornarice na trgu Sv. Trifuna v Kotoru so bili naperjeni topovi vseh bokeljskih trdnjav in torpedne cevi nemških podmornikov na nacijonali-stične jugoslovenske mornarje z namenom, jih streti in uničiti. Brodovje iz kotorskega zaliva je izšlo z nemškima podmornicama iz ožine «Verige». Razvrščeno v bojnem redu je hotelo navaliti na revolucionarne ladje «St. Georg», «Gea», «Monarch», «Kaiser Karl» in druge, ki so se nahajale usidrane v titvatskem zalivu. Približujejo se počasi in poživljajo s signali revolucionarce, naj odstranijo s katarke revolucionarno zastavo, ki jo pa ti ne snamejo. Vsakdo je onemel pričakoval prvega merilnega strela. Tirani niso imeli poguma sami izpaliti ta morilni strel, ki bi utegnil biti še usodepolen za avstro-ogrske tirane. Poslani parlamentarji so po dolgem prigovarjanju in obetanju, da se nikomur ne zgodi nič žalega, dosegli snetje revolucionarne zastave in konec revolucije. Toda tirani se niso obotavljali. Že ob dveh popoldne so bili ujeti vsi ju-goslovenski in češki mornarji z vseh brodov in preko tristo je bilo odpeljanih v kotorske ječe. Spremljali so jih s pištolami v rokah mladiči in oficirji preko kotorske obale in trga Sv. Trifuna, na katerem so tužno vile stare trofeje Bokeljske mornarice. Dne 11. februarja so umrli junaške smrti: Mate Brničevič, Ivan Šižgo-vič, Anton Grabov in češki mornar Franc Raš. Revolucija jugoslovenskih mornarjev je kljub temu rodila dober sad. Monarhija je bila dovedena na rob propada. Niti namišljeni madžarski Nelson» Horthy ni mogel dvigniti potem ko je zamenjal admirala Njegovana, borbenega duha v ratni mornarici, ker je 12. junija 1918. leta zopet duh jugoslovenskih nacionalistov mornarjev ‘ povzročil, da se je avstrijska flota pokazala na odprtem morju, ko je istega dne izginil v morskih globinah pri Tajeru drednot «Sent Ištvan». PODG-KAD. ill neumoren delavec, a kljub temu pažnje. In vendar mora kmetovalec plačati V nedeljo dne 21. t. m. se je vršil je imel ubogi starček zadnje čase davke od vse svoje zemlje, tudi od najslab-občni zbor društva «Gorska vila», neprijetne in žalostne ure, o katerih še! Prav zato mora tem bolj gledati, da tudi Pred občnim zborom se je vršilo pre-|se širijo razne govorice, da je zapu-:od te zemlie dobi odgovarjajoče dohodke, davanje o pomenu društva, nato o'stil ta svet brez dušne in telesne! Ravno najslabša zemlja, tiste velike str-sadjereji. j hrane. Prebil je zadnje Čase V svoji mine in s kamenjem obloženi hribovi, kale- Zbrani člani, ki so se udeležili! kmečki hišici, v kateri je pretrpel | dh v Istri ne manjka in ki drugi živini niso občnega zbora v polnem številu, so mnogo mraza in hudih vremen, pred!dostopni, se dajo z ovčarstvom izvrstno iz-predavanju z zanimanjem sledili, j katerimi ga ni njegovo zavetišče j se kmetovalci, ki posedujejo Ilavno tako poročilo odbora, čigar-moglo obvarovati. Domneva se, đa i akf zem ,lšča ,rnano,mi ie' °a .ima v1..I_s.tn delovanje so enoglasno potrdili. Pri'so revčka našli šele dva dni po nje-iJ^Vf "a lsovce a skupnega zemljišča) volitvah je bil, izvzemši dveh od-jgovi smrti mrtvega in do cela sleče-: boljšo bf ^rLrdka^iso^več hormskih mest, nanovo izvoljen staru nega v pritličju pred vhodom, kjer v njih0v žep in bi v vsej Istri znašal lepe 'Odbor. — Odbor «Gorske vile». j je imel pokojnik pred vojno hlev. 'milijončke lir na leto. S tem sem prišel do * * * j Tam je bil tudi postavljen na mrt- bistva tega, kar sem hotel povedati in na - i j ■ i vaški oder in na tretji dan odnešen kar mislim že več časa ne kot strokovnjak, ■smo si ga radovedno ogledali in napravil večnemu počitku - Večin mir m , mu. ki me živo zanima vprašan,e, kako po--nam jc utis dobrodušnega človeka, a ko pokoj njegovi duši! smo celo zvedeli, da je bivši častnik, smo j se oddahnili, ker smo bili prepričani, da j IZ KRIŽA bomo imeli v njem korektnega upravitelja, j Vsem Križanom je znano, da V tvo in nieda “koristi Ovčarstvo ’ i/ irmVd ‘ -v—1=1- « k,ko, .mo „h ‘m®'1 v lod8,.do „v„„Sv Križu obstoJo ,Kl„b esperanti-(,«h ,J0‘ živino„j« “,lp" j™, StrcneMo .''I.kiST.TS'Pr.Tfa.To! DOPISNIKOM: Koliko gradiva imajo dopisniki na razpolago in se ga ne poslužujejo; pač pa opisujejo razne stvari, ki dišijo skoz in skoz po osebnem nasprotstvu in hujskanju. Povedati moramo tem dopisnikom, da ne moremo priobčevati dopisov s tako vsebino. Naš Sist ni nastal zato, da bo podžigal nasprotstva in pozival na hujskanje in obrekovanja. «Novice» imajo namen, da nudijo čitateljem zanimivo tvarino, ga vspodbujajo k novemu snovanju na gospodarskem in kulturnem polju, pobijajo vsako zdražbarstvo v narodu m mu kažejo pota ki naj ga vodijo do cilja. To naj bo vodilo dopisnikom v bodoče. Zdražbarstvo, hujskanje, osebna nasprotstva prepuščamo radevolje drugim. LISTNICA UREDNIŠTVA. “Sf dkÄ„;"r *- „“3 ŽC“-' stvo vzdrži v ravnotežju. j Ž'h kra,ev ,3ino prejeli dopise, ki arna,o o c j . . . . i , 1 Ll,-1... „ __i _ ______ j- _ i; in obiezemo \ se tiste poganjke po lroment zadostijo potrebam, ukazom in pla-debJU, PO debelih vejah m IZ kore- Čilom, ki jih tarejo vsak dan. Z eno besedo 11111, ki jemljejo drevju po nepotreb- povedano: v tužni Istri gospodarstvo naza-nem moč in ga na ta način zajedajo, duje. čc dohodki ne zadostujejo in se stroje tl-eM odstraniti. Suhe in napol ški ne zmanjšajo, pride kmetija iz ravno-.£Uhe Veje jc. treba, tudi odstraniti. se obremeni z dolgovi in gre rakovo Tudi v gošči rastoče veje, zaradi ka- p0-L terih jim manjka, zrak, svetloba in h Ze vec časa sem mislil na razne odpomoč-toplota, je treba odstraniti. Kar od-; j^i adk0%^ ^hodToT fAZt Odlikovana tovarna kisa FRANC KRALJ GORICA, ul. Cappuccini štev. 9 Edina tovarna kisa na Goriškem, ki izdeluje alkoholni kis po odredbah novega zakona od 15. oktobra 1925 št. 2033. zneamo le treba še v -odorlV« *,““uu «ouvokov. rnšel cem do □_ obrezati, da se rane hitreje in bolje prepriea^dawT’enem krS“ WH dTbri“ v I anQDnaaoaaoaanaaaDaDaQoaaa°!löa':'naaaaanDDaaaQDaaoaaüBaDDna fT r» /-> y~i l i ^ 1 ‘ ’ ‘ - * _ _ I Odrasle živali od 2 let tehtajo 50—80 kg, ovni pa 80—100 kg in tudi več. ŽivrJi so skrajno trpežne tudi proti boleznim. Za- ! dovoljne so tudi z najlsabšo hrano. Povoljno uspevajo na težko dostopnih pašnikih (s ka- j terimi Istra in tudi en de! Krasa prednjači napram ostalim pokrajinam]. Trpežnost te j pasme je tolika, da izdrži včasih tudi brez vode, samo da dobi jutranjo roso. Po zimi se zadovoljujejo z najslabšo krmo. Zelo v; slast jim grejo okleški (frodelj). Samice, ki ise navadno plemenijo še pred letom, kotijo najčešće po dvakrat v letu in skoraj vedno dvojčke, ki se razvijejo vrlo hitro. Čreda se torej letno vsaj potroji. Striženje te pasme, pri katerem je treba nekoliko ročnosti, se mora pravilno vršiti trikrat na leto in sicer v septembru, februarju in maju. Odrasla ovca jezerskega plemena daje pri vsakokratni strižnji povprečno pol kilograma prvovrstne volne, letno torej —2 kg; so pa tudi nekatere,, ki dajo do 3 kg volne na leto. Iz zgornjih vrstic je dovolj razvidno, da je to ena najbolj primernih pasem za naše kraje. Pripomniti moram še to, da je ovčarstvo zaradi hitrega razmnoževanja ovac, zaradi cenene prehrane in velike vrednosti volne zelo koristonosna panoga živinoreje, tudi če ne upoštevamo pri tem dejstva, da nam omogoča izkoriščenje najslabših prostorov, ki za drugo živino niti ne prihajajo v poštev. Kar se tiče dobave zgoraj omenjene jezerske pasme, sem se podpisani obrnil za pojasnila že na več krajev ter upam, da bom v kratkem lahko poročal natančneje o tem. Naj omenim še, da se — kolikor mi je do sedaj znano —- prodaja ta pasma po približno L 3.80 kg žive teže. Priporoča! bi tistim, kijse za stvar zanimajo, naj bi poskusili naročiti po par glav, čim pridejo natančnejši podatki. Ivan Pečar (Klanec), predsednik Kmetijske zadruge. oanaaonDaacaganaaanannnanona||aaaanar,aanaDaDnnai::iaonnnEiaapn □ D P O □ □ □ O D D a a p c □ □ a □ □ Zobozdravnik D= D. Sardoč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcij'oniran na dunajski kliniki ST ordinira v TRSTU Via Imhriani (prej Via S. Giovanni) od 9—12 in od 3—7 ure Amerikanske žage nemškega izvora kakor tudi prave sirijske sekire, plan-kače prodaja pod garancij© JOSIP BRINŠEK trgovec Trnovo pri 11. Bistrici zacelijo. ■ . ... , j-,® r v drugem neprimerni, a v nekaterih krajih bil A, Važno JC (IctljC, o0, OtlsiTclhinlo mah , ne prišli sploh v poštev, tako da je težko ” in lišaj s sadnega drevja...Po nekaterih legah je vse polno teli zajedalcev. Mah in lišaj nista tako nedolžna, kakor se zdi, ampak ona škodujeta v mnogih ozirih sadnemu drevju in zato jih moramo po deblu in vejah preganjati. Pripravne za to so drevesne krtače in strgulje. Po drobnih vejah pa odpravljamo lišaj z drevesnim karbolinejem ali pa z raztopino modre galice in apna, ki požge te nadležne pijavke. S tem uničujemo tudi razne škodljivce in bolezni. Če smo drevje skrbno očistili, po- dobni odpomoček. Za našo hribovito, _ skalnato Istro bi bil' edini in po mojem mnenju najboljši odpo- j moček za našega kmeta, da se zopet povrne ! k ovčarstvu, kjer se le da. Sedanjo nad sto let staro pasmo pa bi moral zamenjati z drugo, ki bi skoraj podvojila letni dohodek voakemu ovčarju. V Istri — posebno pa v gornjem delu — ne moremo pričakovati, da nam bo burja prinesla dobre rodovitne zemlje. Ravno narobe: burja brije in odnaša še to malo pest zemlje, ki se skriva za belimi stenami. Živinoreja stoji v naših krajih vedno na istem mestu in na druge odpomočke se naši tem mu je treba tudi gnojiti. Sadno SjTS' imajo' žT P“e3o "korajži inTdloč-' nos ti. V /stiskah ne smemo iskati takoj izhoda v zadolževanju in prodajanju posestev, I Valentin Blazina “ delavnica pohištva ulica Pier Paolo Uergierio 232 (vis-a-vis Zonca) I i drevje,, ki naj bogato rodi, potrebuje moči in dobrega gnojenja. Sadne vrtove je treba vsako leto gnojiti, da pridemo do rednih letin. Gnojiti je treba tudi zaradi boljše košnje, ki jo imamo po sadnih vrtovih. Tudi vinograde moramo gnojiti, če hočemo, da nam redno carji gnoje svoje sadne vrtove in sadne travnike vsako leto. Izvrstno deluje po takih nasadih gnojnica, ki jo pozimi in zgodnji pomladi vozimo temveč moramo biti tudi na gospodarskem polju in tu predvsem žilavi in - borbeni! Da se zadolževanje prepreči, je treba podvojenega dela in intenzivnega izkorišča-^ "ia vse obdavčene zemlje, tudi najslabše, ill dobro rode, švi- Pru8a nujna potreba sta skrajno štedenje in varčnost. INajpripravnejše gospodarsko udejstvovanje za intenzivno izkoriščanje najslabše zemlje (katere imamo mi v Istri toliko, da ne vemo kam ž njo in kako bi jo izkoristili) pa je — kakor rečeno — ovčar- Izdeluje vsakovrstno pohištvo, navadne in fine spalne in jedilne sobe. Cene asnierne. *18$ Solidna izdelava. JAKOB BEVC • TRST 1 ■m in razdelimo po teli prostorih. Gnoj- stvo. Žal pa se tej panogi posveča le malo urama in zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica : S. M. Magdalena zg. št. I ZLATO kupujs v vsaki množini po najvišjih cenah _ KRONE plačuje više kot vsi drugi ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine i TRGOVCI IN OBRTNIKI POZOR! Proda se na deželi majhno hišico s trgovino in trafiko, katera se nahaja tik cerkve in med občinskim, šolskim in župniškim poslopjem ter v kraju dobro obiskanem od letoviščarjev. Ponudbe na upravništvo «Novic». Semena, kmet. potreMeine Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Torre bianca št. 19, je ravnokar prijela iz Nemčije novo zalogo svežega in zajamčenega semena, kakor: solate glavate (rice), Kraljice majnika, Ljubljanske ledenke, solatine; zgodnje majske repe (ra-vuce), peteršilja, korenja, špinače, zgodnjega in kasnega zelja, kolerabe, pora, zelene (šelina) paradižnike, paprike, zgodnjih in kasnih vrzot, graha, redkvice, kmrske pese itd. V zalogi imamo tudi druga poljska in vrtna semena. Detelje lucerne, domače ali triletne detelje in razna travnata semena. Kmetijsko orodje: šape okoli-čanske in istrske, železne grablje, gnojne vile, vrtne škarje in ročne žagice, cepilne nože itd. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA ulica Torre bianca št. 19, Telefon 44-39. □ nDODnDÖDOODaiDIDnBDDOnODODDD St <$># It ♦♦ ♦ ««»titttHjggnggjtt •&*-o« «K -v v>v «f'4 -r #■ -v ■5- •fr Žepeiš toieder UEDEŽ is 1926 se dobiva po L 4,— pri založništvu v Knjigarni - papirnici Štoka d. z. o. Trst, Via Milano 37. V Gorici trgovcih in pri vseh na deželi. Josip Klun trgcvina porcelanastih predmetov TRST, ul. Mazzini 40, prei ul. Nuovo SKLADIŠČA : Piazza Scorcola št. 1 in v prosti luki skladišče št. 6, I. ■ Telefon 29-84. B. Velika izbira porcelana, gline, slekla emajliranih in aluminijastih kuhinjskih posod in bogata izbira ::: predmetov za poročna darila ::: Izključna prodaja cilindrov za luči št. 3, 3, 8, 11 na debelo za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo iz najčistejšega kristaliziranega stekla. Cilindri oviti v kartonastih škatljah mesto v slami. Cene brez vsake konkurence!! aaaaaaaaaaaaoaDoiaaaaoooonnD IG.PIKEL! ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ POSTOJNA ♦ Trgovina z mešanim blagom, ♦ t železnino in steklom na drobno ♦ -—— -------------- I in debelo. % ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦ •> i i v v v ••• 1 L. dietrich! i POSTOJNA Z ! Tigoia z iii blagom | £ na drobno in debelo ? Zastopstvo Portland Cementa itd. S Točna postrežba. □□□□□□□□□□DOionaiGDancannDDan i Alojzi] Kobal, Idrija | ^ priporoča svojo ^ B svojo bogato zalogo pristnega B vipavskega in istrskega VBNA □ Na drobno. Na debelo. □ □ □ (gpf pniiTfnriip.llaVi' fS1falfi]l IfiifilfglpfulfilfilfilfniSifllfilfu MILAN KUTIN trgovina jestvin in kolonljalnega blagu na debelo in drobno POSTOJNA Prva parna pekarna. — Porcelan. Železnina. — Zastopstvo petroleja, kvasa ter Porland-cementa itd. d lesi ^ Zobozdravniški ambulatorij v Trstu ulica Sette Fontane @ posluje ob delavnikih od 9—12 in od 15—19 ure. I liMillgp Mucisk® cene. ODLIKOVANA TVRDKA IVAN TEMIL, GORICA ul. (Med 6. - Podružnicu: Cono s.M 40 V delavnici so nameščeni delavnici-specialisti za brusarska dela, kakor tudi za popravljanje vseh operacijskih predmetov itd. Prodaja tudi toaletne predmete V zalogi najboljši, prislni garantirani kamili-osle bergamaske za brušenje kos. — Delavnica na električno gonilno silo. - BOGATA 1ZBERA vsakovrstnih nožev, Škarij in sploh vsek rezil. - POSEBNOST : Žepne električne žarnice iz najboljših tovaren. — Za izvršena dela jamči. a; fligH.MiilHiSBEgifBI ‘□IBOOOOÖOQO DDiOD - /---v L POSTOJNA ss Hotrunjs iiolezni in operacije. ŽARKI X hitro zdravljenje jetičnega vneija vršcev. nnDaBBoaoDaoaanacnnaaanDaDcn ° ZOBOZDRAVNIK | iiiinuii a g d Specijalist za ustne g “ in zobne bolezni, g Ordinira u GORICI nu TtuvniKu 5.11. H od 9. do 12. in od 3. do 5. g o n □□□□□□□aaaaaDEiciDCiciBDBcicHiEinnD IVAN KERŽE Ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebšiine Iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti itd. .....: CENE NIZKE. TRST, PIAZZA S. QIOVANNI St. 1 DoonoaDDPnonaanpaaouaaoaaooa FMOfl MLftli „All’ Alabarda“ TRIESTE, Via dei Giuliani 42 priporoča cenjenemu občinstvu * sledeče specijalitete: Elizir China. Jako okusen - Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvale- scenco. Steklenica L 6.—. Voda proti izpadanju lasi. Steklenic3 L 6-—. Sredstvo proti revmatizmu. Zajamčen vspeh. Popolno zunanje in notranje zdravljenje L 40. - Enomesečno zdravljenje. ____ Živinozdravniška sredstva. Lekarna je preskrbljena z vsemi sredstvi proti živalskim boleznim. tBramtBraiB.t.>alfflWrai51li]|||Bll.ll.lllli.lliligt.lliDll.iB1liil[.l ' PPPPPPPPPPPPPPPPOPPPPPPPPPPP Cevi jamica Forcessin Odlikovana na mednarodni razstavi v Gonovi z „Diploma di gran premio“ TEIST - Via Giuseppe Caprin štev. 'S pri Sv. Jakobu « TEUST Kdor Išče obuvalo cenö a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo I in šel bo k „FORCESSINLD ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. . „MB MB- □ Üevlji za delo i. 48*- tevlji za delo 3L 48-- I^MUNDLOS* šivalni stroji Ii „Görlcke“ m- UvokolžSB, motorini „FIÄM“ in HelgilsKe Dnškž se vdotie le pri Josipu Kerševaniju GORICA — Piazza Cavotsr 9 — GORICA % I S *s s: S i i BUFET PRIMC Trst, ulica XXX Ottobre 19, nasproti kavarne Commercio Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran. — Vedno sveže Dre« herjevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine itd. — POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se priporoča Lastnik IVAN PRIMC. v * t ■> * t * I ODLIKOVANA DESTILACIJA TRST - F. ŽAGAR - TRST ULICA S. FRANCESCO 18 — TELEFON 38-72 Zaloga domačih vin, istrske fropinovke, slivovke, brinjevca, ruma in vsakovrstnih likerjev. Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva Tvrdka ustanovljena 1.1898. PIŠ GONŠk©m Ivih ustanovlj na 1. 1898. Goricu, ul. Med 14 (pr. Gosposka ulico) 50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov. ANTON BREŠČAK GORICA, Via Carducci 14 Cprej Gosposka ul.}