Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweig. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.
322
Tolažba.
O človek. ne žaluj.                           In nuj in stisk druhal,
Ubogi človek, ne zdihuj!                   Ki jo je v varstvo ti odbral.
Le malo ur ti je še dano,                Da V te mem brezdna strasti vodil.
In smert zaceli slednjo rano;           Da b' po pravici varno hodil, Z veseljem je tedej včakuj !             Mu gori drago boš prodal.
V  dnu hladne jame, pod gomilo       Jok, ki se ti   z oči utrinja, Se ti bo serce vpokojilo;                  On v biser Magosti spreminja;
V nji cvete mir, mir — serca lek         In iz nadlog, z bodečih kron
Za večni vek.                                     Raj spleta on.
Sej Bog«je Bog močan                      Raj spleta 'z bolečin;
ki vsem stvarem v ljubezni vdan,         In sam človekov Bogosin
On vse solzice naše šteje,                Je šel spet v svoje veličastvo
In up, ki nas v nesreči greje.          Le skozi križnih nuj napastvor
Je dar njegov  z nebes poslan.         V težavi, v slavi naš pervin.
V  nebo, v obljubljeno deželo,           Cvet naših nuj je nočna senca Med izveličancov kerdelo                  Vzpored nja križa, ternjovenca;
Nas vabi z množ'co bolečin              Nju cvet je sončnojasni cvet:
Iz solz dolin.                                      Odrešen svet.
Tedaj ne izdihuj, Ubogi človek ne žaluj, Ce Bog s terpljenjem te obiše Posred sveta al v kotu hiše;
Sred britkih nuj zvesto pomnuj : Da cvetje stisk, težav, terpljenja Nam obrodi kdej sad življenja. Da cvete unstran groba lek
Za večni vek !                Rodoljub Ledinski.