snudhJ teil »tetnsbutš vaer .von .er , b n e [ I d u | j e B)lliV9tS lilVX)t!ntdJ študentski list L j ubl jana , 15. ]an. 1968 Letnik XVI Številka 12 tribuna V. Ob saimem koncu ni važno da so Robert, Marie, Stan, Stanley, Charles, Ron, Gregory, Richard, Ray, Ken, Jerry, Kenneth, Jack, Willard, Bruce, Christoper in drugi čudoviti pesniki dianašnje Amerike. Važen je prah na starem okemskem To je treba takoj objaviti! steklu. Jonas Mekas Izključitev iz partije Na plenumu univerzitetnega komiteja SKH v Zagrebu (ki je bil 8. januarja 1968), so iz partije izključili predsednico univerzitetnega odbora SSJ v Zagrebu, tovarišico Vesno Ve-lago Gudelj. Očitali so ji »opozicijsko stališče do uni-verzitetnega komiteja«, »proglasitev proble-mov, ki so nastali okrog študentskega stan-darda, za najvažnejši dogodek v tem letu«, »tutorski in birokratsiki odnos proti bivši in sedanji redakciji Studentskega lista« in druge »nesocialistične tendence«. Referat s podrobno obrazložitvijo je na plenumu SK SKJ podal sekretar univerzitet-nega komiteja Branko Puharic. (po Studeotsikem listu) VOHUNJENJE Zahodnoneimško notrainje ministr&tvo je za-čelo na zborovanja SDS (socialistična nemška študentska zveza) pošiljati svoje vohvtne. Na očitek, da je to v nasprotju z osnovnimi de-mokratičnimi pridobitvami dežele, je notranje ministrstvo odgovorilo da so taki ukrepi po-polnoma pravilni, ker hoče baje SDS zrušiti parlamentarno demokracijo. Nekaj mednarodno priznanih profesorjev v Zahodni Nemčiji je izjavilo, da skušajo na ta način v Zvezni republiki onemogočiti vsako normalino opozicijo in da je vohunjenje v nasprotju s svobodo zboravanja. TRiBUNU UREJAJO: NADEŽDA CAČINOVIC. IZTOK GEISTER (ODOOVORN] URED NIK), TONE PAČNIK, BOST JAN PIRC (UREDNIK POTO GRAFIJE), SLAVKO PRE(iL. RUDl RIZMAN (ZASNOVE), DIMITRIJ RUPEL, DUŠAN TR-ŠAR (TEHNIČNI UREDNIK), PETER VODOPIVEC TRIBUNA - IZDAJA 00 ZSJ - UREDNISTVO IN UPRAVA TRG REVOLUCIJE l/II -TELEFON 21 280 - TEKOCl RACUN 5018 78/1 ~ LETNA NAROCNINA ZA STUDENTE DESET N DIN. ZA OSTALE PET NAJST NDIN — POSAMEZEN IZVOD 50 PAR - ROKOPISOV IN FOTOGRAFIJ tfE VRACAMO - TISKA ČP DELO, LJUBLJA NA, TOMŠIČEVA 1 TELEFON 23-522 - POSTNINA PLACANA V GOTOVINI SPOROČILOZATISK I. Breer, Menken, Brakhage, Vanderbeek, Boultenhouse, Rice, Markopoulos, Preston, Wisniewski, Jacobs, Joffer, Anger, Maas, Zimmerman, Smith, Baillie, MacLaine so filmski pesniki sodobne Amerike svet je poln obupa vendar je umetnik iznad in zunaj njega, kljub temu, da ve, kako je svet žalosten poje z barvami in kretnjami prikazuje stvari, ki jiih rad gleda, ali ljudi, ki jih rad gleda, ali spremlja niti domišljije ali odkriva nevidno, neizrečeno bolest človeških bitij človek nad politiko človek nad družbeno razporeditvijo človek kot človek olovek zaradi človeka tako vidi človeka II. Danes so pesniki. ki tako čudovito pojejo s filmi, da mora Grdota jokati medtem pa je Pavprečni človek gluh za poezijo Povprečni človek in kritiki so postali napihnjeni poeziji se približujejo kot svinje post in meditacija morata iti pred gledanjem filraa Menkena, Brakhageja, Breerja, Kennetiia Angerja, Carmen D'Avince; III. Nihče pravzaprav ne ve, kaj je umetnost vendar umetnost dela za človeka samo nov film, povsem nov film, povsem nova glasba, povsem n oovslikarstvo so vredni gledanja, posikišanja vse drugo je posnemanje, s.labo, nekoristno (ali bolj točno: koristno) pesniki Stari Mojstri Vedo, O čem Govorim samo povsem nov film je lahko umetnost samo povsem nov film je lahko moralen samo povsem nov film nima ustaljene podobe o sebi samo povsem nov film je lahko lep & dober samo povsem nov film je PROST KAKRŠNIHKOLI RACIONALNIH OMEJITEV in usmerjm zaradi sebe ein Kuenstler nicht die Natur wieddexgibt — er arbcitet wie die Natur samo povsem nov fim je die Natur, drugo pa je Scheisse; IV. Umetnik nima nikakršne funkcije pravzaprav iima umetnik samo eino funkcijo da se osvobodi Grdote »& da se razvije duh, ki se ne naslanja prav na nič« (»Tisto, Kar še Preostaja, Ugotavljajo Pesniki«) medtem ko težke Cokle Vojakov in Intelektov korakajo prek cvetnih paljaii podzavesti medtem ko brezzoba Usta Zahodne Civilizacije ljubijo s Sšmradoim idoologlje tn krematorijev lahko tu in tam sllšimo zad-nje čase v Jugoslaviji. Tu niiiilim predvsem na tiste tež-nje in tista praktična, celo tudi polifci&na in t«oretična glediSča, ki bi hotela razdelitd to našo družbo predvsem na gospodarstvo in negospodar-stvo., če bi hodili po tej poti naprej, če bi še nadalje raz-vijali takšsin na&n obravna-vanja družbenih probl«naov, se bojim, da bi kaj kmalu tudi na resnih mestih slišali približno takole modrovanje: Vi znanstvenika m raziskoval-ci, ki iščete vsevprek in sti-kate po vaših inštitutih in la-boratorijih, vi zdravniki, ki zdravite bolne Ijudi, čeprav kljub temu stalnu umirajo, vi profesorji, učitelji, pedagogi, ki vagajate mladino, vi otro-ci, ki se samo učite in nič ne zaslužite, vi kultumi delavcl in umetniki, ki si izmišljate stihe, vsakršne zgodbe in ro-tnane in naposled vi upoko-jenci, ki nič ne delate in sa-mo pričafcujete zvl&anje po-fcojnin, vi vojaki, ofioirji in generali, ki se že precej dol-go ne vojskujete — vsi vi ste potrošniška. družba! Bog z vami, vi ste nam v bremet Mji, ki dedamo v tovamah, konec koncev tudd ni važno kako delamo, kakšna je naša proizvcKinost, kakšno blago iadelujeino, kakšne kvalitete in po kakšnih cenah, in važ-no tudi ni, ali ga prodajamo ail spravljamo v skladišča in j kako delimo čisti dotiodek — j j mi smo v vsakem primeru i ! proiavodna družba. Ce boino ; i nadaljevali to pot, se bojim, AIUBtiSKE Ameriško zunanje ministrstvo je zavrnilo vizo za vstop v ZDA profesorju Vladimiru Dedijeru. Raz-log: politično prepričanje. Kot je znano, ameriški znanstveniki in kulturni delavci nimajo težav z vstopom v tuje dežele zaradi svojega antikomuni-stičnega oziroma političnega prepričanja nasploh. Glasba v filmih Naška Križnarja razbija pravokorni format projicirane slike. SATIRICNO GLEOALISČE KNJIGA Knjiga je poljuben način, kako papir stoji. Besedilo v knjigi je pcijuben način, kako črke stojijo. Ce ud stoji, to ni v zvezi z ljubaznijo, čustvi, ampak je sekvenca spolne aktivnosti. Tako tudi stanje papirja fknjiga) ni v zvezi z vsebino, pomeiKxm in smislom besedila v njem. SREČKO KOSOVEL IN MATJAŽIIAN/LK Pesniški svet SreoKa Kosovela je transoe-dentalen. Ne zanimajo ga reklame, ker ga za-nima bistvo reklame. Pesniški svet Matjaža Hanžka je ves tukaj." Zanimajo ga reklame, ker ga zanima videz reklame. POPUSTIZA TtlJE ŠTUDENTE VMmAVUI če kot jugoslob!emom: kaer ,je tuj, ni član Ju!goslovans!k»^a sindikata. Ker ni član jugOiSlovanskega sindikata in je tujec, ima dovolj denarja (Ugovor k temu dejstvu ni možen). Samo dva primera: za obisk Po-stonjske janne mora plačati 100% več kot naši komparioti, za žičnico, na Vogel pa celo 150%. V6Č. Tuji študeaiitje in tujci na sploh — obiskuj-te Jugoslavijo! Pričakujajo vas gostaljubni in ljubeznivi ljudje V študentskem naselju bo dobilo prostor novo študentsko satirično gledališče. Poten-cialne sodelavce za vsa področja vabirno na sestanek dne 19. januarja 1968 ob 19. uri v prostorih UO ZŠJ, Trg revolucije 1. Posebno zaželeni avtorji. Kulturna komisija UO ZŠJ PONATIS V kratkem izide ponatis žepnega bontana, ki ga je napisal Jože Šircelj. Tiskovne konfe-rence ne bo. BIKEC FERDINAND Opozicija Salazarjevemu režimu V pismu nacionalni skupščini je 235 znanih profesorjev, pravnikov, pisateljev in časnikarjev zahtevalo ukinitev cenzure na Portugalskem, nov demokratičen zakon o tisku ter svobodno izdajanje knjig. Trdijo, da je cenzura, ki je bila uvedena leta 1926, pustila zelo hude duhovne, moralne, socialne in go-spodarske posledice. Vojaški režim je suspeodiral uneverzifetne Vojaški režim v Atenah je za b mesecev suspendiral 12 proifesorjev, »ker so se ukvarjali z aktivnostmi, ki niso združljive z njihovim statu-scm.« O »nezdružljivem navnanju« profesorjev niso dali nobtenih na-tančnejših pojasnil. Prednosti Ameriškega dvo-(več)- partijskega sistema RONNEY, republikanec, morebitni kandidat za predsednika ZDA, je pred nedavnim izjavil; »Bombe naj padajo na DR Vietnam.« Johnson, demokrat, predsednik ZDA: »Metati bombe na DR Vietnam!« Visoke kazni za študente Pred vojaškiin sodišcem v Ate-nah se je moralo zagovarjati 38 štu-dentov. Očitali so jim, da so kanili v javne stavbe in prostore metati bombe. Pet od njih — ki naj bi bili voditelji, so obsodili na dvajset (enega), na sedemnajst (tri), in na dvanajst let ječe (enega). Enajst š!:uclentC)v so obscdili na zaporne kazni cd 2 do 10 let ječe. Enajst drugih pa so obsodili na pogojne-kazni, enajst pa so jih izpustili. ANTIKOMUNISTlCNI MAMFEST (Juan Bosch o knjigi francoskega teoretika revolucije Regisa Debraya: ,,Revolucija v revoluciji?") Knjiga Regisa Debraya je ljudska sod-ba, naperjena proti komunističnim parti-jam v revnih deželah sveta. V njej ima Debray vlogo tožilca; govori v imenu Ijud-stva, socialistične revolucije in zgodovi-ne; jasno je, da Debray izraža mnenje Fidela Castra. Knjiga je zaradi tega izred-no pomembna. »Revolucija v revoluciji?« je vec kot zgolj ostra intelektualna vaja mladega evropskega pisca z neobičajnim darom za ekstrahiranje določenih bistve-nih dejstev v nekem zgodovinskem pro-cesu. Tudi ni zanimiva samo zato, ker je njen avtor danes v zaporih v Boliviji, ker je obdolžen sodelovanja v gverilskih akci-jah, kar sam sicer zanika. Dvoje stvari 'v knjigi je zlasti pomemb-nih. Prvič: knjiga dolži vse komunistič-ne partije Latinske Amerike strahopet-nega odnosa do ideje o polastitvi oblasti. Istočasno je »Revolucija v revoluciji?« orožje v borbi Fidela Castra, da bi dose-gel združitev komunizma z nacionalizmoim v Latinski Ameriki. Debrayeva poglavitna cbtožba komu-nističnih partij v Latinski Ameriki povle-če za seboj še druge, ki so morda celo bolj resne, ker imajo za osnovo bolj mo-ralne pornisleke kot pa pomislek glede taktičnih zmogljivosti. Glede na na^gnjenje mladine v deželah Latinske Amerike (da vrednotijo moralno plat stvari bolj ko vse drugo") utegnejo imeti te obtožbe resne posledice za današnje komunistične parti-je Latinske Amerike. Najpomembnejša bre-menitev: komunistične partdje sabotirajo gverilska gibanja, ker se jim zdi potreb-no obdržati politično pozicijo, ki jim omo-goča operirati s srednjimi sloji ter oligar-hijami v njihovih deželaJi. V tej obtožbi ima Debray prav. Komu-nistične partije Latinske Amerike sq se mimogrede izrodile v birokratski aparat, bolje organizirane in bolj disciplinirane so kot tradicionalne politične partije v ka-terikoli kapitalistični ali kolonialni deželi. vendar pa v osnovi prav nič drugačne od njih. Danes je že dokaj jasno, da — ako je Fidel Castro Iahko pripeljal nekaj sto gverilcev do politične oblasti v Kubi, na otoku, ki je oddaljen od Združenih držav Amerike le 150 kilometrov — potem bi bili lahko komunistični vodje v deželah, ki so dosti bolj oddaljene od Washingtona (kot so čile, Argentina, Brazilija na primer) storile isto še prej. Znameniu pohod po Braziliji, ki ga je pred več kot tridesetimi leti izvedla Prestesova kolona, danes, po Castrovem prevzemu oblasti, nima več re-volucionarnega pomena, ki so mu ga po prej pripisovali latinskoameriški komu-nisti. O nečem pa pri tem Debray ne razprav-Ija. Fidel Castro je prišel do oblasti brez pomoči kubanske komunistične partiije; vendar — mar bi lahko uapel brez njene-ga sodelovanja? Mar bi lahko Fidel Castro zadobil popolno nadzorstvo nad življenjem dežele tako naglo, 6e bi se še nadalje 2a-našal zgolj na skupine ljudi iz raaličnih družbenih razredov, ki so jih vodili mla-di revolucionarji iz' srednjih in spodnjih plasti in ki so bili brez slehLme čvrste ideologije ali partijske discipline — kar je veljalo za gibanje »26. julij«? Odgo-voi bi najbrž bil: »Ne!« Obstoj kubanske komiunistične partije, z njenimi strogo discipliniranimi kadri in pristaši, je bil brez dvorrja čindtelj izrednega pomena; ne (Nadaljevanje na 3. strani) Dojenčeii je bikec Ferdinand, ko &e miu obrooek dude poieže na nos. Izvoljen je bil nov univerzi-tetni odbor ZŠJ 19. deoembra je bila v pra&tarih Kazi-ne redna letna skupšoina Zveze študentov na naši univerzi, o čemeir na žalost štu-demtje niso bili preveč obširno obveščeni. Na skupščini, ki je obravnavala v glavnem socialno-ekonamski položaj študentov, so iizvolili tudd novo 15-člansko predsedstvo undverzitetnega odbora ZŠJ. Res je sicer, da je bila povezava univerzitetnega odbora s fakultetnimi odbori zelo slaba, vendar je vseeno nerazumljivo in neodgovorno rav-nanje FO na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, ki ni poslal na skupšoino no-banega delegata, njihov kandidat, ki je bil izvoljen, pa za to ni vedel in je sam od-stopil. Tudi nekatere druge fakultete skup-ščine študentov ljubljanske univerze niso vzele dovolj resno. Vsd vemo, da študent-ska organizacija nd takšna, ka.kršna bi mo-raJa bitd, vendar so fakultetni odbori dolž-nii podpreti vsa prdzadevanja za izboljšanje stanja, ne pa, da stojijo ob strani. Pri tem ne mislim valatd krivde na FO, saj je kari-vec za takšno &tanje tudi UO ZŠJ, saj je ta posvečal problemoim fakultet premalo pozornosti ter povzročil pasdjvnost fakultet-nih odborov pri izobraževanju obsežnejše problematike. Novodzvoljeno predstavništvo UO ZŠJ se je na več sestankdh seznanilo s področji dela organizaoije ter z. že doseženimi re-zultatd. Pri teim je zavzelo do dela starega predsedstwa kritično stališče, predvseim za-radi prevelike izoliranosti delovanja, ne-urejeoih notranjih odnosov in pomanjka-nju perspektdjvnega političnega koncepta organizaoije. Cland novega predsedstva so sd izbraii tudii področja, na katerih bodo deladd. Predsednik organizacije je šlander Jože, afosolvenit strojništva. Sekretar je Breznik Janez, študenit prova. Skupino za socialno-inateriatoa vprašanja študentav vodri Ter-pšn Milan, študent psihologije, čland pa so: Spacapan Pedor, študent arhitekture, Vraz Bogdan, študent elektrotehniike, Hrušovar Marjan, študent meddoine, in Beseničar Jure, študeot FAGG. Skupino za študijska in samaupravna vprašanja vodita Zižmond Andred, štiudent psdihologije in Semolič Du-San, študent prava. Mednarodni odbor TOdd Traven Matjaž, študenit elektrofakul-tete. Gržitmc Borut, študerut ekonamdije in Mlaikar Marjan bosta pripravljala polifcični pnogram ZSJ ter primecnne orgamizacijske oblike. Umek Peter, študent psihologije, pa todi dfijvenštudijske aktivnosti. V predsedstvo UO ZšJ sta bdla izvolje-aa tucti študenta Antomičič, VŠPV, ki za-radi boieizni še ni pračel z delom, in Jago-dač Boris, študent PNT, ki se je mestu saan odpovedal. Jasno je, da skupina š-tudentov v pred-sedsfcvu sania ne bo mog-la voditi celotne organBzacdje, in zato je nuona poveaava s fakultetnami odbori ter drugimi forumi, ki dedujeijo med študenti. Le tako bo možno, da bo undverzitetoi odbor v resmd zasto-pei šfcudente in njihove interese. Demdkra-ttzaoija dela pa lahko poteka ob popolni etoveščenosti vseih štvideintsikih funkcdonar-jev in dJans*va. Zaito bo univerzitefcnd od-bar ia>dajal poseben infonmatavnd bilten, pretoo katerega bo mogoče redno sprem-Uaiti deito in prizadevanja posameznih štu-deotskih forumov in predstavniikav ter jih fcudi knit±zira*i in podpreti. Napaika študentske orgiamzacije je bila tudi ta, da se je preveč angažiraila pri re-Sevanju sprotne problematike, pri čemer pa je fagubaa celovit pogled in možnoet vo-denja dolgoročne poiitike. Predvseon nam še dosedaj ni \jspe3o iz-ačeli pojavljati. V Amsterdamu je bilo razmeroma veliko število mladih ljudi, katerih starši svojim otrokom nl-so mogli plačati stroškov za hrano in stanova-nje potem, ko so končali šolo druge stopnje. Vsako Ieto se je število povsčsvalo. Ti študentje so morali živeti ali s podporo države ali pa so se morali poleg študija še zaposliti. Zadnje pa je seveda škodljivo vplivalo na sam potek štu-dija. V tem času so bile tudi podpore mini-strstva za izobraževan.je razmeroma precej niž-je kot so danes. Položaj takih študentov je bil torej z eno besedo — slab. Predvsem zaradi te zadnje kategorije štu-dentov so postali popusti nujno potrebni in ne bomo se čudili ob dejstvu, da so se prav ti študentje aanje najbolj potegovali. Kljub temu, da je bila podpora države v zadnjem Casu sko-raj podvojena in da se je število štipendij po-večalo, pa so popusti popolnoraa upravičeni — če hočemo, da že na univerzi ne prihaja do prevelikih razlik. Maarten Coolen — Universiteit van Amsterdam FORUM ŠN razpisuje honorarno delovno j mesto rekreatorja ! v Akademskem kolegiju. Pogoj je { dokcnčana ali nsdokončana visoka j šola za telesno kulturo ali daljša | praksa na poiročju telesne kulture. j V obeh pirimerih mora biti kandidat stanovalec Akademskega kolegtja. Prošnje z dokaaili o strakovnosti, bivališču in osebnimi podatki poš-ljite na FORUM ŠN, Ljubljana, štud€ntLiko naselje, blok VIII. O rezultatu razipisa vas bxwno pisme-no obvestili. FORUM REFLEKSIJA Integrali, stran 223, pesem »Kons«. Levo ob njej je grafična oprema J. Brumna »Shema pesmi«. Berem pesem in gledam grafično she-mo pesmi, berem shemo in gledam pesem, oboje je možno. Od branja pesmi preidem na branje sheme. Pot vodi ,od pesmi k shemi. Zakaj shema ravno ob tej pesmi, ali bi bila lahko tudi kje dragje? Iščem zvezo, knjiga je enotna, od prve do zadnje strani je misel, ki teče svoj tok in se polni. Zvezo najdem v štu-diji »Srečko Kosovel in konstruktivizem«, v začetku knjige. Moje zaporedje pa je pesem — ahema pasmi — študija. Torej je zaporedje v knjigi napačno. Nikakor! Ne študija ne shema pesmi nista pesem, nista več od pesmi, ne moreta obstajati brez pesmi — njun izvor in njuna dopolnitev je v pesmi. Pesmi ne more-ta nadomestiti, pesem lahko JE brez študije in brez grafične opreme, ta dva elementa le omogočata polnejše dojemanje pesmi. Pot je krožna, začetek je v koncu, konec v začetku. Možne so torej vse neposredne zveze: pesem — študija, shema — pesem, študija — shema. Vsak od elementov se dopolnjuje z ostalima dveraa — to je celovltost knjige. Oglejimo si to enovitost s stališča grafiene uipodobitve. »Shema pesmi« stoji v prostoru, ki je rdečerjave barve. (Jezna jesen prihaja.) Prostor je omejen, polnost barve se prekinja na robovih strani. V te mprostoru so bele vr-zeli. Vrzeli so zlogi pesmi. Slede si kot zlogi v vrsticah in kiticah pesmi. Belina so zlogi, iztr-gani iz prostora. Beline ostajajo za spoznanji, iztrganimi iz prostora, v katerem živim, iz mojega (našega) sveta, najbližjega, najbolj prisotnega moji (naši) zavesti. Iztrgati nekaj iz sveta pomeni vzeti nekaj iz njega, ustvariti praznino. Dejanje je fcvorno, iztrgano je evi-dentirano v obliki pesmi, tisto, kar sem iztrgal, se je meni kazalo kot pomanjkljivo, nezadost-no, nezadovoljivo v svetu, ki ga hočem živeti. Ta misel, porojena ob branju pesmi in sheme pesmi, ima oporo v študiji. Tu ugotavlja prof. Anton Ocvirk naslednje: »Njegove močno čustvene impresionistične pe-smi, polne vtisov vidne realnosti, kakršne je dotlej pisal, so lahko nastajale saimo toliko časa, dokler je verjel v enovitost zunanjega sveta in njegovo vsestransko kavzalno pove-zanost. Ko pa je spoznal odseve druge resnič-nosti, se je vse temeljito sprevrglo« (Citirano, A. Ocvirk: Srečko Kosovel in konstruktivizem, Integrali, str. 107) in še nadalje ugotavlja avtor, da se v Kosovelovi poeziji »pojavijo sedaj od-sevi večnosti, nenadni prebliski spoznanj ...« O sami pesani, ki je predmet pričii.iočega za-pisa, pa ugotavlja prof. Ocvirk naslednje: »Ozračje okoli njega trepeče od čudnih doti kov nevidnih sil, ki jim ne veš ne vsebine ne pomena. Jesen na Krasu, ki jo je dotlej tako zelo ljubil, je na mah zgubila svoj prvotni ču-stveni navdih in se mu tako zelo odtujila, da se mu zazdi, kot da bi bila »jezna«, a zvezde na nebu nekam za čuda »cinične«. Rojstvo lirike je torej v nečem manjkajo-čem, to neradostno je predloženo v obliki pesmi. Pesem opozarja na praznino, razkriva tisto premalo v svetu. Brati pesem je biti opozorjen na praznino. Možnosti našega reagi-ranja na to opozorilo so tri: prizadevamo si vrzel zapolniti, jo premostiti; pristajamo na vr-zel in jo nosimo v svoji zavesti; negiramo vr-zel in hodimo svojo trmasto pot toliko časa, dokler ne zdrknemo v luknjo — zdrkmemo s površja sveta. Izid integralov je resničen dogodek. Inte-grali so enkratna celota znanstvene besede ter grafične in pesniške govorice. Integrali so pot do novega, polsnejšega razumevanja poezije. Jernej Novak LET'S SPEND THE NIGHT TOGETHER II. Misel JAZa je miselna misel (identičnost). Svet je svet-loba JAZa: JAZ sveti, bivajoče je osvetljeno. JAZ biva, bivajoče je bivano. JAZ bivam, zato sem absoluten izvor: tu-bit1. JAZ je iz-vor v-loge: JAZ v-laga (da-je) bivajoče2. JAZ pred-laga bivajoče v odprto niča (»poljubnost« v-loge3). Misel igre je igra misli (razbranost). JAZ kot izvor v-loge se razberem(m) v IGRI4. Razbor za-vedno igra v-logo: razbor je zbor5. Igra razbora dogaja Ne-Red EROSA". Lepota je ritem Erosa7: NEIZREKLJIVO. 1 (TeoHogija v-loge zastane znotraj novoveš-kega subjektivizma: svet-loba raz-svet-ljave (bit) ostane »pogoj možnosti predmetov izkustva« (odnos Kant-Heidegger). Iz temeljnega v-pogle- da se subjekt (pod-met) »reducira« na nič (se drži ven v nič) in kot tu-bit odpira prostor, da je bivajoče po tej odprtosti bivano. Iz te abso-lutne identičnosti se bit sama »reducira« na Vse-Eno in kot razpor zato po-Vsem izmakne. Brez premisleka razpora kot razpora ostanejo vprašanja po prisotnosti prisotnega, svetovnosti sveta, bivajočnosti bivajočega to, kar po svojem izvoru so, tj. vprašanja metafizike, ki se gibljejo znotraj ontološko-ontične diference. Tudi »izvo-ra« dvojnosti umetnosti-snovanja-pesništva (prehajajoče z-branosti, ki se ob svoji dovršitvi prehaja v nič) in filozofije ni moč skusiti brez »tematizacije« diference kot diference. 2 Bistveni način v-laganja je govor (logos) kot do-puščanja skupnega pred-ležečega. Zato je pesniško snovanje (snovanje = pesništvo) »iz-vorno dogajanje razkritosti« metafizike kot me-tafizike. 3 »Poljubnost« odstre, da je Vse-Eno (»najpo-polnejša« teo-logija): dovršitev metafizike skozi identičnost-zaprtost. Na »sociološki« ravni to ne pomeni ne-reda, marveč »funkcionalizem« predmeta-funkcije brez atributov. Nastopi teh-no-kračija, vladavina tehnike, kot poslednja logo-kracija (logein in kratein), vladavina logo-sa. živimo v heglovskem svetu Sprave. Ker Heg-lov Begriff »ni zmogel« zapopasti dejanskosti (»laž principa«), je Marx, mislec teHnike, heg-lovsko preobrnil Hegla (tj. heglovsko Delo) in v luči tega preobrata zapopadel svet iz »realne-ga« bistva Dela (— Moči, sprava naturalizrna-humanizma). 4 Ne-s-končnost igre (»onstran življenja in smrti«) se dogaja prav v končnosti razbiranja razprtega; torej ne gre za nikakršno »absolutno transcendenco« niti za »Tu biti same«. 5 Na »psihološki ravni« za-časno ustreza te-mu »skupinska podzavest«. 6 Tu mišljeni Eros dogaja »erotizacijo sveta«, ni pa povratek »prvotne narcisoidnosti« (Mar-cuse). Marcuse misli voljo do volje, svet Erosa mu pomeni svet Dela-Moči (»družba kot umet-niško delo«). Pri tem pa je dobro vedeti, da »leži« igra bliže (ker dalje) volji do volje, kot to ponavadi mislimo iz pričakovanja Preobrata. Izkaše se vprašljivost Heideggrove interpreta-cije Nietzscheja in potreba »novega branja« Nietzschejjevih del. 7 Ali, kar je isto: lepota je čisti red (red ne-reda). . S. ž." CS KOSOVELOVI KONSTRUKTIVISII-ČM POEZIJI Pesmi, ki jih je pred kratkim v knjigi izdala Cankarjeva založba in ki jo je uredil in ji napisal spremno študijo Anton Ocvirk, delu-jejo na nas dražljivo, vznemirljivo, saj so na-stajale pred več kot štiridesetimi leti, in odkri-vajo naši literaturi nove pesniške dimenzije, ki bistveno dopolnjujejo in razjasnjujejo tisti Kosovelov opus, ki smo ga lahko doslej spo znali. Pa še iz drugačnega, pomembnejšega vzroka nas ta Kosovelova pesniška ustvarjal-nost izziva: predstavlja se nam tudi po moti-viki ter po izrazu — obliki tako blizu da-našnji situaciji v slovenski poeziji, da se temu lahko le čudimo. Strasten ustvarjalen proces, krčevito iskanje nove poetike in novo vredno-tenje vloge, ki naj jo umetnost ima v člove-kovem individualnem in družbenem življenju (kar vse udarja iz teh verzov) — to nas zato danes toliko bolj lahko pretrese in prepriča. Ne zdi se mi posebno pomembno razmiš-ljati, kdaj je prišla Kosovelu pobuda za ta-ko »ekstremno« liriko in od kod, saj vse kaže, da je pesnik ustvarjal svoje konse sicer ob te-meljitem poznavanju tedanjih literarnih to-kov, a da je sledil predvsem samemu sebi in zakonitosti lastnega umetniškega razvoja, in to dokaj suvereino ter avtonomno. Zato je važnej-še, da bežno pogledamo, kaj je Kosovelov kon struktivizem in kakšne umetniške rezultate dosega. Vse kaže, da je hotel pesnik v svojih kon-sih doseči sintezo dveh polov, med katerima niha njegova zgodnejša lirika: to si,a innmi-stično alienativni in družbeno angazirani pol. Melanholija njegovih krajših pesmi in »ni-čišče« smrti se tako začenjata prepletati in do- PROBLEIUI 58 LHerarni del zadnje številKe Probleniov prinaža na prvih straneh daljši prozni tekst Siniljana Rozmana »Krt:« — od-lomek iz romana Pokopališče, katerega lzid je napovedan pri' založbi Obzorja. Zgodba v Problemih objavije-nega teksta se delno dogaja na pokopališfiii, delno pa \ gostilni na po-grebščini. Krti, ki se spomladi pojavijo « neobičajnem šte-vilu, dobivajo v očeh Rozmanovih oseb pomen nečesa usod-nega, vendar ne v tistem stnislu, kot na primer pri Grmu šepavec, k;i gre skozi noč. Krti tu niso neka tenona sila, tem-več bolj motnja, ki spravi s tira običajni dnevni red Krto-m, spomladi sicer običajnemu pojavu, prisojamo pomen samo zaradi njihove presenetljive številčnosti, ki usmerja njihovo pozornost in dnevne navade drugam, z običajnega tira. Roz-manovo okolje, kot nam ga naslika s Pleteršniki, se repro-ducira skozi reproduciranje ustanovljenega reda. Krt kot malenkost prav zato postane neka; usodnega, ker je kot malenkost »sposoben« zmoifci ta red. »Krti« so tako globoka ironizacija sloja Pleteršnikov. Momenti, kakršen je rotitev slikarja, naj jim naslika drnžinsko grobnico, so že kar kari-katumi zarisi bivanjske pervertiranosti sloja Pleteršnikov. Pervertiranost, ki je mistično reproduciranje »Familije« po mrtvih, se omogoča z avtorjevo predpostavko o »še« — biva-nju mrtvih na način našega spominjanja in obnavljanja. To moUvira ritual obstajanja Pleteršnikov, v katerega zanesejo zmedo krti. Krajši prozni prispevek »Razviteženje« (raz-vitez-enje) ob javlja Marko švabič. Proces, ki mu po nekem pošastnem mehanizmu stopnjavanja podleže človek, kriv že zato, ker se ima za krivega, je že Kafkov. švabičev tekst je preveč eks-plioiten, preveč »kažiprstovski«, skonstruiran, da bi lahko bil literatura. Pavel Lužan objavlja 2. dejanje svojega poetičnega redtala Karavana. Formalna struktura (dejanja, prizori, dialogiza^ija) naj bi spostavljala Karavano kot poetično drarno. Kljub temu pa, da karavana mož in žena predstavlja v svetu in času načelo gibanja, v nasprotju s statičnostjo — vrhovi, se ven-darle zgolj vključuje v izmenični monolog recitala, ki je razkrivanje in razpoznavanje osnovnih resnic bivanja. Na ta način ima funkcijo zbora v klasičnih grških dramah. Recital razpoznava človeško akcijo kat zdrževanje videza. — »Mrtvo (brezno človeškega videza) daljno v svojem koncu.« Pranci Koncilija priobčuje tri pesmi: Cogito, ergo sum? (meditacija o racionalnosti spoznanja) v Katakombah in Rakov kože. Kajetan Kovič na desetih straneh objavlja pre-vode elegij iz zbirke R. M. Rilkeja, ki bo izšla pri Mladinski knjigi. Nedvomno najtehtnejši prispevek in hkrati tekst, s katerim je revija Pxoblemi po dolgem času spet opravičila svoj naaiv, je razprava Staneta SaJcslde »Družbena straufikacija v Jugo-slaviji«. Na prvih straneh se avtor navezuje na svoj članek v 49. številki Problemov, iz katerega prevzema model za analizo stratifikacije na osnovni štirih temeljnih dimenzij: ddstribucije moči, dohodka, porabe in socialnega statiisa, pri čemer upošteva v posebnih primenh tudi možnost in pomen drugih dimenzij. Razprava se usraeri v raziskovanje, ali je predlagani model za proučevanje stratifikacije upora-ben za jugoslovansko družbp, glede na cilje, ki jih ta družba zasleduje. — »V terminih našega modela bi cilje lahko izrazili kot postopno odpravijanje dlmenzije oblasti kot stratifikacij-ske dimenzije v družbeni strukturi ia resiratifikacijo druž-be v dimenziji dohodka tako, da bi gornjo strato sestavljali posamezniki, ki dajejo najvišji prispevek, spodnjo pa posa-mezniki, ki dajejo najnižji prispevek« Vprašanja, ki si jih razprava zastavi, so: Katera strata obstajajo danes v jugoslo-vanski družbi; ali so kreirana po dimenzijah Irdstninske druž-be; katere institncije, skupine zadržujejo stratifikacijo v sme-ri kriterijev nove družbe, kak&ii so procesi zadrževanja stra-tifikacije in formiranja strat po kritenjih brezlastninske družbe, kaliko je zadrževanje strat »upravičeno«? Avtor se najprej loteva raziskave institucionalne osno-ve stratifikacije. Ugotavlja, da so to institucije, ki so prišle iz lastninske družbe v porevolucijsko Najpomembnejša je hierarhična organiaaoija proizvodnje in družbenih služb, ki pogojuje vertikalno stratifikacijo delovnih tnest. Druga os-nova je obstoj države, in tretja od najpomombnejih — obstoj družine. Za slednjo avtor ugotavlja, da je v družbenem teo-retiziranju pozabljena. V poglavju o stratifikaciji po dimenzijah oblasti avtor seže nazaj v povojno obdobje naše družbe, kjer se je začel proces, ki ga avtor analizira kompletno in razvidno — v ob-segu, v kakršnem se doslej temeljita analiza še ni pojavila. Avtor se loteva predvsem vodstvene strukture in njenih funkcij, katerih temeljna je samoreprodukoija. V nadaljnjem prikaže logiko ter način zdrževanja birokracije skozi sporedni razvoj paradoksalnih odnosov zmotraj ekonomske strukture in ostahh čienov oružDene strukture. Nasieanje žanunivo po-glavje je »Stratifikacija po dohodku m premožeaju«, pn če-mer avtor očrta srednji sloj. V zvezi s »Potrošiio in siatosno stratifikacijo« se razprava loteva statnsnih simbolov nasploh tn v družbi z birokratsko strukr.uro. To poglavje skora) v celoti zajame področje vprašanj, ki so že .eta in leta vir -meplodne muke neizrečenega«. Avtor se sproii spretuo zava-ruje pred očitki, značilnimi za birokracijo. Razprava pa ne bi bila tako pomembna, če bi ostala zgolj pri kritični analizi družbe. Dragocena je po tem, ker nair v tem času prinaša izdelano predstavo oziroma koncept, po katerem družba ostane še vedno mobilna niti zatrta nit: anarhična v skrajnih konsekvencah. Koncept pnstaja na vse danosti m jih smotrno asmisli: »Osnovna smer prvega procesa, dohocikovna, potroš-na in statusna diferenciacija družbe, nam yb sprejetem mo-delu ekoncraske rasti zagotavlja nadaljnjo možnost razvoja mdustrije in ekonomike v celoti. Osnovna smer drugega pro-cesa — samoupravljanje, boj za enakopravnost - je ^lede na cilje, zaradi kakršnih je ta družba zrasJa. osnovna smer pohtičnega delovanja in politifine strukture . . Temelj racio-nalne odločitve za usmerjanje nadaljnje akcije (je)' celovit proces, v katerem sestavljata nasprotujoča si procesa eno-to . . .« S tem pa so podani tudi sloji, ki so nosilci obeh smeri procesa. — »Kdor ima manjše možnosti za pridobivanje dohodka, kdor ima negotovo prihodnost in kdor noče, da bi mu viadali birokrati, je zavzet za razvijanje' samoupravJjanja, integracijo družbe, za enakoprvnost . . In to so sloji z niž-jimi dohodki, velik del mldine, (SeJ ljudi v organih samo-upravljanja.« Marko Kerševan priobčuje »Nekaj spomih vprašanj mark-sistične teorije religije«. Zavzema se za co, da v izhodišču razlikujemo »boga religije« in »boga filozofije«, kar je ni^jno za proučevanje družbenih virov in funkcij religioznosti. — »Treba je proučevati, v kaj ljudje dejansko verujejo.« — »Ne-logično je pojmovanje, da je religija v svojem bistvu pro-dukt dominirajočega razreda oziroma zgolj sredstvo za drža-nje v pokorščini . .«, kar izvira iz napačne interpretacije Marxove misli o religiji kot »opiju ljudstva«. Zanimiv je Kerševanov zaključek: »Kolikor bolj eiovek uspeva neposred-no uveljaviti svoje človeško bistvo, toliko oolj izginja. Toda bog lahko izginja tudi, če izginja težnja po človekovi »popol-nosti«, po »uresnlčevanju človeškega bistva«, če se človek zadovolji z obstoječim in sprejme svoje obstoječe meje za dokončne. Bolje je brez posrednika, toda bolje je s posredni-kom kot ničH).« »O religiji med nami« nam piše Jurt Jiiras v prevodu J. G. Večjo pozornost v fcej številki zaslužj polemika Jožeta Štera z obsežno Urbančičevo študijo >)Morala je nemoraia«. Šterova reakcija je v marsičem karakteristična za našo filo-zofijo, če jo motrimo kot nasprotje v kontekstu Urbančičeve misli. V recenziji ni prostora za to, da bi se spuščal v dia-log z avtorjem, zato naj ugotovim le nekai dejstev: Da avtor polemike ne izpolnjuje pogojev, ki jih stavlja Urbančičeva filozofska inisei, zato ne more stopiti na njen niyo, kjer bi se resiii diačcg šele lahko začel. Kajti Urban-čič pravi (citira ga Šter sam): »Da b' corej dojeli to neraz-ličnost morale in nemorale, ki se v tem stavku kažeta kot dvoje, nam ne pomaga ne logika niti dialektika. Doumetje tega je eksistenčno.« (Narekovaji — J. N.l — Vse to je se-veda treba razumevati cum grano salis! rSato želim že vna-prej opozoniti,« piše Urbančič, »da pomeni tak .logičen sklep' (ki bi enačenje polov razumeval kot amoralno sodbo ali nihilizem — J. N.), ki bi ga lahko imenovali tudi predsodek, nepremosttjivo oviro za svoboden pogied na to temo . .« Prav šteru pa se to dogaja: »če je moraia nemorala, potem je tudi nemorala morala. . .« Skrajna vuigs-.ricazija ali pa popolno neraznmevanje pa je: »Če je krasti ne ne krasti isto, potem res ne morem biti obsojen, ker sem upradel avto.« Nujen sklep tega je. »Katera koli družba, ki bi se odpove-dala morali in pravu, bi se gotovo sama obsodila na smrt.« Nedvumno. Tq bi mu z vsem srcem pritrdil tudi Urbančič. V vseh Šterovih do kraja »logičnih« izpeljankah je v osnovi »moralno« sklepanje, ki je pojmovalo tudi »Morala je nemo-rala« je enako »moralno je nemoralno«, in tedaj seveda tudi obratno. Sit venia verbum! I. Juvančič nadaljuje svojo primerjalno zgodovinsko štu-ddjo iz prejšnje številke. Milan Pintar skuša v razpravi »Korčulski poletni šoli na rob« opredeliti »tista filozofska tla, na katerih se je gibala velika večina filozofskih diskusij« avgutstovskega seminarja na Korčuli. Jaro Novak Iektične kategorije polarnosti, ne samo kot sredstva za dojemanje najsplošnejše strukture sveta, ampak tudi za reševanje temljnih vpra-šanj sodobnega človeštva. Knjiga ne izčrpava pomembnejše problemati-ke sodobne filozofske dialektike — tako se po-sebne dialektike nekaterih filozofskih disciplin: etike, estetike in zgodovine filozofije šploh ne dotakne, omejuje se na osrednji predmet filo-zofije: človek-svet, raziskuje sklop vprašanj dialektike v območju kompleksa človek — miš-ljenje — svet. V tej raziskavi m podrobni analizi enostran-ske in absolutizirane antropološke, logične tn kozmološke projekcije najtesneje povezuje s problematiko istovetnosti in različnosti, ter z drugirru dialektičnimi polarnimi kategorijami in podkategorijami, pod katero kritiko padejo vse metafizične in druge absolutizacije v zgodo-vini filozofije, vključno Sartrove in Heideggro-ve, o katerih pa podrobneje na tem mestu ni mogoče spregovoriti. III. Opombe [op. pisca: Kljub opombam, ki bodo sledile, nikakor ne zmanjšujem vrednosti Rusovega dela kot pris- pevka k sodobni filozofiji dialektike in k same- mu razvoju marksizma pri nas in drugod v svetu.] Opomba 1. Avtor Dialektike človeka, mlsli in sveta ugotavlja, da sveta ni mogoče zreducirati na eno samo najsplošnejšo ob-čost, tudi, če ta zajema stvaren, resničen aspekt vseh zna-nih posameznih pojavov Ali ni princip polaraosti taka najsplošnejša občost, na katero je zreduciran svet ter obenem z njim tudi človek in njegovo mišljenje? Ta princip ne bi bil absolutizem, če bi se tudi sam ravnal po principnosti, ki jo je ustvaril in ji dal pomen obče ve-ljavnosti — z drugimi besedami, če bd sebi ^operstavil nasproten princip: ne-polarnost. Tega se avtor tudi zaveda, saj trdi, da vsebina kategorije — principa polarnosti — zahteva od sebe postavljene defi-nicije sebe sebi oziroma palarnosti nasproten pol: nepolar-nost Toda za neposredno nasprotje polarnosti, za nepolarnost so določeni tisti bistveni odnosi, razlike in istovetnosti, ki določajo eden drugega samo neposredno. A ti odnosi so vendar del same polarnosti, 6e že hočete: atomarni, mikro delci polarnosti (procesa polarnosti) in kot taknši torej ne morejo pripadati in ne pripadajo področju nepolamosti Princip polamosti je zatorej najbolj splošna občost, ki vsebuje splošne občosti, sestavljene iz manj splošnih občo-sti, v katerih »atomih« se nahajajo posebne realnosti. Tako je prlncip polarnosti višje ovrednosten, lahko bi rekli: najsprošnejša občost »na višjem nivoju« kajti princip polarnosti, (: ta višja občost) med drugim zadržuje v sebi tudi enotnost nasprotij občega in posameznega. Ker se tako sam princip ne drži svoje principnbsti (enot-nost in boj nasprotij), ker sam princip sebi nasproti ne stavlja principa nepolarnosti, in ker s tem svet reducira na eno samo na.jsplošnejšo občost: polarnost, filozofija dialek-tike s tega stališča ravno tako kot kakršnakoli metafizična tilozofija absolutizira (stavlja nad vse druge) en sam princip in zatorej tudd ona sama »pade« pod kritiko, ki jo je prav ona postaviJa in najpodrobneje opredelila. Podopotnba a. Zato ima Kostas Axelos v svojem delu »Uvod v bodoče mišljenje« prav, ko trdi, da je zahodnoevropska filozofija — pa na.j bo to filozofija Heideggra ali Marsa — vedno me-tafizična, ker v obstoječem in v vsem išče eno, v bivanju večno itd [Podopombu a, Axeiosbvo preraščanje metafizičnega v sferi novega ostaja na nivoju metafizike, ker postavlja igro planetarnega sveta za nastajajočo (postajajočo) bit celote, k: sicer ni vsezdru-žujoče eno, ampak obratno: raznovrstno Vprašanje je le, če ta bit koga igra in kot raznovrstno za svoje razumevanje, za razumevanje svoje »dejanskosti« ne potrebuje nekakšne umiritve, poenotenja vrveža, ki je tok tega raznovrstnega.j Opomba 2. Ravno tako, kot je princip polarnosti postav-ljen za (edini) vrhovni princip sveta, človeka in njegovega mišljenja, je univerzalizirano tudi jedro človeka. Po prepričanju avtorja je jedro človekovega celovitega bistva: ustvarjalnost — praksa, ki je v znanem svetu tako izredna najsplošnejša po-sebnost, ki se ne reducira na nobeno drugo, še tako ^plošno posebnost sveta. čeprav avtor trdi, da je metafizična absolu-tizacija prakse škodljiva človekovi ustvarjalno-sti, bistvu in biti, jo vendarle na določen način absolutizira, saj jo dvigne nad ostala človekova bistva in ji po principu polarnosti, kot bi bilo potrebno, ne zoperstavlja ne-prakse. [op. pisca: Polarnosti kot take in njene razširjenosti na najrazličnejših poctroejih cioveKuvega tu-biva-nja in sveta, kakor tudi vrednosti prakse (...) ne zanikam — trdim le, da sam princip in način njegove postavitve ni popolna prekinitev s fi-lozofijo absolutizacije, kakor tudi ni vsesplošno in vseobče preseganje metafizike oziroma me-tafizične filozofije.] Opomba 3. Dr. Rus v svoji študiji govori o osrednjem vzrašanju filo-zofije, ki je odnos olovek — svet, območje vprašanj človek — mišljenje — svet, človek in svet Avtor pn tem pozablja, da je nujen predpogoj vsega do-gajajočega in do-gajanega y svetu, človeku in mišljenju, nujen predpogoj, ki je določitev in držalo biti, določitev, ki omogoča pred sodbami, logičnirai mislimii in definicijami, da človeška bit poseduje predmeto-tvorno moč, . . . pozablja (ali pa vsaj to iz teksta ni eksplicitno razvidno), da vsaka misel in izreka apriori predpostavlja relacijo človek - v svetu. Da sem človek ln to, da sem v svetu, mi je aprion dano, vsaka moja artikulacija predpostavlja relacijo človek - v -svetu, vsaka moja izreka je izreka o svetu in obenem o meni. Odnos človek — svet pomeni že modilikacijo dejstva človek - v - svetu Najsplošnejše občosti — kategorije v filozofiji dialektike predstavljajo le predikat kategorije biti, ki je implicirana v relacji človek - v • svetu (je), ki vse te ob6osti in katego-rije šele sploh omogoča. Ta predpogoj, dejstvo te relacije aprion velja tako za metafizične mislece, kakor tudi za tiste, ki trdijo, da so metafiziko destruiral. Brez tega predpogoja, brez te relacije moja izreka nl intercioniraa — nima vsebine in ni izreka. — Svet človeka, znotraj katerega je bitje. imenovano človek, kaže bit filoveka; svet je odprtost biti in pripada bistvu človeka: tu-biti (M. Heidegger) Podopomba a. Tudi predpogoj vsake prakse je bit, ki je implicirana' v »odnosu« človek v - svetu, človek - v - svetu je, biti - v -svetu. Opomba 4. K kritiki biti: bit ni prazna, nevsebinska — kajti ona oziroma njena implikacija v relaciji človek - v - svetu (je) pomeni nujen predpogoj vsake izreke. Brez tega predpogoja izreka ni vsebinska, ni intencionirana in ni izreka. Bit kot tako v tem smislu lahko na določen način višje ovrednotimo (če že hočete: absoluti-ziramo), ker predstavlja najsplošnejšo občost vsega bivajočega (človeka in sveta, človeka v svetu): bivajoče kot bivajoče določa, je obseg pogojev bivajočega kot takega, naredi bivajoče za tako-določeno bivojoče, je eno, ki vse biva-joče združuje, — medtem ko je princip polarno-sti »višja« občost, ki je znotraj najsplošnejše občosti biti, katera je predpogoj vsakršne občo-sti v modifikaciji »odnosa« človek - v - svetu. Torej: kadar govorimo o kakršnemkoli naj-splošnejšem občem polarnem odnosu človeka in sveta, moramo istočasno na nek način apri-ori predpostaviti najsplošnejšo občost, ki je bit (biti - v - svetu, človek - v - svetu je), najsplošnej-šo občost biti. Opomba 5. Raalikovanje biti (Sem) in tu-biti (Dasein): dr. Rus trdi na strani 135, da Heidegger popolnoma enači človeka — tu-bit in občo bit — Sein. Toda Heideggrova filozofija te indentitete ne navaja. Heidegger išČe Dit sicer res v poti nazaj k človeški biti — Ruckgang aul das menscliche Sein, vendar to še ne po-meni enačenja biti s tubitjo Da bi distinkcijo med njima določneje in razvidneje opredelil, navajam nekaj načilnih stavkov Heideggrovega filozofema v zvezi s to problematiko: Svet je odprtost biti in pripada bistvu človeka — tu-biti. To bivajoče, ki smo vedno že mi sami, je tubit, ki je tako bivajoče, ki je na naoin tubiti. To bivajoče je tu-bit. Tubit ne razume le svoje biti, arsipak tudi bit vsega drugega bivajočega. Odnos bit — bistvo človeka se razodeva kot tu-bit, tu (od) biti je svet kot osnova eksistencialna struktura tubiti. Opomba 6. Ne-bit posameznega ob prehodu v drugo po-samezno (mogoča?): če se pri kvalitetnem spre-minjanju ničesar ne uniči, če vse prehaja v drugo tvar ali proces, konec (: konec v smislu spremembe) nečesa posameznega, ki je nujen za nastanek drugega posameznega ali pojava, še ni ne-bit — nič tega posameznega, saj avtor sam trdi, da drugi pojav ali drugo posamezno ne more nastati iz nič, kar je pravzaprav isto kot ne-bit prvega posameznega iz katerega dru-go ob procesu spreminjanja nastaja. Saj prav bit, bivanje (seveda na določen na-čin spremenjeno) ob spreminjanju prvega po-sameznega (in ta proces ni nič, nebit tega po-sameznega) sploh šele omogoča (je nujna za) nastanek drugega posameznega. Torej prvo posamezno ob prehodu v drug pojaV sploh ne pride do ne-biti sebe (do niča svoje biti), kajti nobeden pojav ne more nastati iz niča: ne-biti prvega pojava. Le proces posameznega (na določen način-povezanega posameznega) kot tak lahko ob pre-hodu v drug proces preneha biti (se bit tega procesa »dejansko« spremeni v ne-bit), medtem ko posamezno v tem procesu spreminjanja in prehajanja v sebi še naprej zadrži svojo bit-nost. Bit posameznega se tako ohranja. Ker hoče avtor študije Dialektika človeka, misli in sveta zrušiti bit in njeno brezpogojno obstojnost pred osemi drugimi (naj)splošnejši-mi občostmi, ki pravzaprav veljajo že znotraj modifikacij relacije človek - v - svetu, človek v svetu je, zoperstavlja tej kategoriji po principu polarnosti nasprotno kategorijo ne-bit. Vendar je pri tem nebit enačena z drugo-bit-jo, z ne-bitjo ki ni »prava« ne-bit (nič), nebit je v resnici za dr. Rusa drugo bit posameznega na prehodu v drugo posamezno; tako pa biti (ki stori, da nekaj jd)) še vedno ni zoprestav-Ijena ne-bit (»ki stori, da nekaj ni«) — nič, kaj-(i F;iozofija dialektike po svoji logiki ne more zagovarjati stališča, da novo posamezno nastaja iz niča prvega posameznega. Nebit pri dr. Rusu zatorej ni ne-bit (nič), ampak drugo-bit, ki v sebi zadržuje svojo bit-nost, kajti drugo posamezno se v procesu spre-minjanja iz niča ne more stvarjati — del vse-bine prvega posameznega preide v drugo posa-mezno. Torej je nebit tukaj le drugo-bit, ki pa še vedno ostaja bit in ohranja svojo bistvenost — biti ni zoperastavljena nebit kot ne-bit, kot nič in zatorej princip polarnosti v tem primeru ni (dosledno) izvteden, čeprav navidezno je. Opomba 7. Značilno za dr Rusovo filozofijo dialektike je, da človek ob podrobnem študiju teksta dobi oWutek zelo enostavnega (»lahkotnega«) razvrednotenja in prehajanja metafizičnih tez in sodb. Menim, da če svet zreduciramo le na eno samo naj-splošnejšo občost, na en sam princip (kl je na določen način absolutiziran) [za kar je prav gotovo potrebno veliko truda, miselnega napora in znanstvenega dela], potem ni tako težko skozi dokaj neozko (povdarjam neozko — in to je odlika Rusove dialektike) vseobčost deducirati ves svet in ovreči vse nasprotne metafizične filozofske teze. To je sicer, kot že znano, lastnost oziroma značilnost vsakega »perfektnega« sistema In to Rusov v določenem smislu je. Andrej Medved GROZA PREJŠNJE EITERATURE Nastanek tez, ki se hočejo nasilno otresti preteklosti, zibuja resno skrb in hudo stisiko. Katalog recimo meni, da bi se bilo treba otre-sti predsodkov prejsnje literature, ki se je posvečaia neliterarnirn ciljesm: bila je social-na, poJitična, bila je v službi, bila je sčit in odskočna deska, tako pravijo teze o Katalogu. Zdaj hočejo povsetm očiščeno literaturo, ki bi zapustila socdalije in ©videntirala svet »tak-šen, kot je«. Ob tem dobiva sloveniska litratura v svoj register preko 40 let staro pesniško zbirko in se zelo zabava ob tem pojavu, ki nd nič manj kot jedro sloveoske literarae deficentnosti oz. je bisfrven dogodek m potrditev geoieralne ide-je o slovenski Literaturi. Dejstvo prenovljeinega Kosovela zbuja grozo. Prinaša namreč vso tisto literaturo, vse tiste puščavske odmeve sloven-ske nacionalne eksistence dvajsetih let, ki smo jo na taikšen ali drugačen načtn že preživeli in jo vzpostavlja kot sodobno. Sodobnast lite-rature izpred 40 let, ponos in manifestacije v zvezi z njo, poudarjanje vse-živo'&ti, nad- in pred-dobnosti je pričanje ustvarjalne jalovosti1' zaverovanoisti v prejšnje strukture, tnumf li-terarne zgodovine. To je triumf literarne zgo-dovine nad živo literaturo, triumf mrtvaškega plesa nad opustelo sedanjostjo, izpraznjeno in zapuščeno, očiščeno socialij, ščitov in odskoč-nih desk. Svet, ki ga je izpraznila sodobna ustva>rjalnos>t s tem, da je nehala biti ustvar-jalna, ampak si prizadeva biti so- ali poust-varjalna, se je zalil z nekdanjostjo in sd na-del krono, se odel s škrlatom in si zapel hval-no peseira: očiščen vseh mučnih razsežnosti, ki bi jih utegniala prinesti resnična ustvarjal-nost, se je okitil s častoo im vredno zgodovi-no. Slovensika umetniška produkcija slavi svoje izumirainje. Prav je, da se znebimo literature. Prav, do kraja iztrgamo plodove, ki so se morda ho teli spočeti ali pa že spočeti ždijo v polmraku pričakovaiija. Tragična zgodovina slovenske na-cionalne biti se je izpolnila v vsej veličastni tragičnosti. Izginjasnje politične samobitnosti in kulturni genocid sta le predprag. Do popol-nega funkcioinalizima je samo še korak. Tedaj se začne resnična: nezatemnjena, neizmakljiva in trdna objektalna zgodovina slovenskega življa. Pristanek na opu&titev socialij, ki je hkrati odreikanje totatooistd umetnosti, tistega večne-ga ostajanja in izmikanja racionalnemu pre-misileku — je pristanek na konec. Končajmo s slovensbvom, tem klavrnim, hlagpčevskim bivainjem in zaživimo drugačno življenje: življeinje, ki je že tako silovlto za-znamovalo nekatere predele naše dežeie —živ-ljeaije ki se giblje znotraj funkcionalnega, q-predeljivega,- trdnega sveta, življenje neprosoj-nih struktur, klesanih po natančneim načrtu in zračunanih z elektronskimi računalniki. Le če se bo umaknila nacionalna bit, bo možno do kraja sfunikcionalizirati gospodarstvo, kulturo, politiiko... ^Fotopimo se v davršeni svet barv, gladkih oblik, pravilnih senc in delujočih mehanizanov. Popolnoffna nas oklenejo in v slehernem gibu bomo zaznali realizacijo domenjene formiole. človeško koleino bo postalo najracionalnejši načrt gibanja, oči so odliona pomoč pri gleda-nju in opazovanju najracionalnejših poti k po-polni skladnosti. Nikar ne mislimo, da se bistveno človeško začenja ankraj funkcionalnega. Nikar ne zače-njajmo s primeri umetnosti. Literarna zjgodo-vina vse ve. Ve tudi za naprej. če ne bomo storili, kot svetujem, potem se miorarno nečemiu odreči. Mogoče triumfom. Ta zapis je nastal v sldoipu misli izpred 40 let icn priča o večni sodabnosti. čim prej tem bolie. D. R. polnjevati z uporniš aktivizmom iz drugih njegovib pesm aičin je ust.?ar jalno reševal ne le si imo, ampak tudi dilemo, ki se je akut ivljala v vsej ev ropski poeziji dvajset *a ne samo dvaj-setih let saj je v olarnosti zaobse-žena temeljna dvojn< eka — individu-uma m družbenega bi V skiadu s takim im pojmovanjem človeka in poezije — pri Kosovelu še vedno v funkciji člov liko začetnico — išče pesnik tudi prirn az, ki naj bi na bralca čim neposredi ikoval: najde ga v kombmaciji signalo j kar najbolj so-časno delujejo na ra jegove perceptiv ne možnosti — na nje icno in razumskc dojemanje, na njegov d in padzavestm register Taka komun a sredstva najde Kosovel v polnosti člo bivanjskega pro-stora: tako v fiziki k jrabljajoči umet-nosti, tako v medicin politiki, tako v tehniki kot v filozof [ovini ah glasbi (sem bi tudi uvrstil pK neobremenjene glasovne skupine). V»koliko raznorod-ne prvine pa naj zcmasociativna pou-stvarjalnost bralca —B je to verjetno predstavljal pesnik. ¦ Take Kosovelove tA ustvarjanju no-ve lirike lahko izluščiBlotnega vtisa, ki nam ga dajo njegovi «er pa je ta stva-riteljska tendenca priftnih pesmih bolj ali manj vidna, saj seBni zaprisegel no-beni pesniški formuli, Brerzi so nastajali iz globoke človeške piMti in intimne po-trebe Zato'lahko tudiBaživiio tako pol-no in umetniško preprM ¦ Marko Kravos Opoml k filozoi diaieme Ob knjigi dr. V. Rusa: DBoveka. misli in sveta DZS. Ljubljana. 1967) M I. Uvodna op om b a ¦ Ker menim, da zaradi fo^fcenega obsega članka kakor tudi zaradi še ne dovc^Kin še nedomišljenega lastnega filozofskega staiiščajMi kritična opredelitev ali argumentirana recenzija^B filozofskega dela ni mogoča, omejujem svoje na^p kritične opombe k filozofiji dialektfke, k: pa a^Kor ne zajemajo vse-binske celovitosti knjige (kak^fcerpavajo moje lastne opredelitve): so torej .e izra^fc kritičnega opazova-nja na podlag; posarnezrnh ^fciuh) stališč. II. Prikaz ¦ Rusova knjiga obse«ele: 1. Pot spozuavanja ¦Metodologija koz-mologije) ¦j 2. O najsplošnejši » sv^ta (Izsek si-stema najsplošnejših lB) 3. O posebni dialekftjenja 4. Človekovo bistvoHova polarnost in razvojnost ¦[ Osrednja delovna temofije, kot jo kaže njen razvoj in jo povftenoten zgodovin-sko miselni tok, je pcMvem prepričanju vprašanje o najsplošt^Hionitostih člove-ka, sveta in njunega odfll Metafizika kot ne-dm nastopa v tem odnosu samo kot deMlecifični moment človekove zgodovinskSltike, dialektike med njegovo višjo in ¦fpnjo, ni pa pre-vladujoča in najsploš^Konitost sveta — niti zakonitost, ki bi fltaj dialektike. Ko človek te metaf^ftstranskosti pre-maga, tako da njihovm sestavine očisti absolutizacij in jih vl«)olj vsestransko prakso, postanejo bivš^Hnskosti in njiho-va nižja dialektičnost sHel višje človeške dialektike. W Najvišje, osrednje MDvem bistvu, je človekova ustvarjalnos^Rsa. Najizrazitejša dialefll v Marxovi in Engelsovi filozofiji) jMtenje, da človek v praksi bistveno spijHebe in svet, da je v praksi in v odnoBlom izrazito po-larno bitje. H S podrobno analiaBtične strukture prakse je postala dosti^B zveza med naj-splošnejšo dialektiko ^Rebno dialektiko človeka ter značilnost^Bizmed njih Dve najsplošnejši o^Hkategoriji filozo-fije dialektike sta po^Benotnost in boj nasprotij) in kvaliteti^Bmbe (revolucija v najširšem pomenu). ^m Zavest o vseobči vel^Bpolarnosti je po Eusovem rnnenju ns^Bnejša stopnica preraščanja vsake met^fcav v naši dobi. Kategorija polarnoa^M najkrajšo pot tako do dialektične p^Bin sinteze dose-danjih najsplošnejših |H) svetu kot tudi do dialektičnih pojmo^Ku. Dialektično-neeklekt^fca je možna sa-mo v smeri mtenzivno^Bih sprememb. Lastna miselna vseb^porije polarnosti je taka, da pomeni na^B dialektično od-prtost. ^M Podrobna analiza f^p kozmoloških, gnoseološko-logičnih ^¦oloških proble-mov, obravnavanih v ^H, je avtorja utr-dila v prepričanju o ^B znanstveno-dia- UVODNO RAZMIŠLJANJE Z otajavo tez o sodobnih žMjenjskih možnostih (tudi nemožnostih) in o poteku uresničevanja druž-benega bisfcva mladinske populacije želimo razkriti zgolj reduciran del možne problematike. Drugi del ki razkriva naš invidualini odnos ali neodnos do omanjenih vprašanj zahteva glede na objavo tez ustrezen odmev, reakcijo ali odziv na pravokacijo. Brez dvoma smo lahko v tam trenutku dovolj razo-čarani nad molikom, ki se kaže v odnosu do kakrš-negakoli poskusa reorganizacije in aktivizadje mi-selnih spoznanj. Kaže, da v družbeni praksi .še ved-no zflahka prevladujeta dva možna izraza aktivnosti: zagovor oibstoječega' (apologija) ali upor obstoje-eemu (na nivoju opozicionalizma), medtem ko je iskanje in uresničevanje tretje miožnosti zgolj vizija. Tako je mogoče raziagati molk, ki je pozitiven toli-ko, kolikor gre za frazo razvijanja tretje možnosti: to je v preseganju dveh skrajnosti akcije. Značil-nost presegaiija je v iskanju ustvarjalne akcije, or-gamizacije in kakršnegakoli družbenega mehaoizma, ki cvmogoča uresničevanje posameznih hotenj na os-novi skupnih hotenj. Seveda so tu tudi tista hote-nja, ki jih ni mogoče na noben načim oirganiziirati. Le-ta imajo svojo posebno vlogo v podzavestnem in zavestnem svefcu vrednot mladih ljudi. Taka hotenja je treba v imenu ustvarjalnosti prizmavati, ne pa se zaletavati vanje, saj bi bdl sleiherni napad na te vrednote brez učinka, medtem ko pa bi imel težke pasledice za družbo kot celoto. Osnovna politična avantgarda — Zveza komuni-stov — je danes začela razgovor o dilemah mladine. Razgovor bi se moral odvijati predvsem med mla-dimi samimi, čeprav fcukaj ne iziključujemo razgo-vora sfcaTejših, ki bi moral samo odgovorno in samo kritično priznati tisto, kar je ovira življenjski akciji mladiih. še posebej pa bi morali vsi skupaj znova iin znova določevati tista osnovna izhodišča samo-upravljalske družbe, ki ne poznajo delitev na staro in mlado generacijo, temveč na naippedtno spremem-bo in nazadnjaškim status quo. S tem v zvezi je aktualnost ena izmed osnovnih značilnosti diferen-cdije v odnosu do ponavljajočih se dilem, ki so, gle- dane skozi zgodovinsko prizimo, več ali manj iste. Tu ne mislimo toliko na generacijski konflikt kot pa na to, da obstaja realna nujnost izmenjave v struktumih položajev in prevzemanje čedalje večje odgovornosti v skupnoisti. Osnova aiktirvnosti v da-našnjih razmerah je pojav paodličenja družbe z na-činom refoirme. Odmevam na zapise v Zasnovah u-tegnejo biti tisti problemi reforme, ki na nešteto svojstvenih načinov reflektirajo odnose, pogojene z reformo, in ki so že posebej lastni mladini. Zato moramo tudi načeti vprašanje, v koiliki meTi in kje reformni procesi dejansko odpirajo perspektivo in kje jo zastirajo. žMjenjska perspektiva je orgože-na prav zdaj (upajmo, da zaoasno), ko gre za dose-ganje profesionaMih možnosti (z^-poslovanje). Iz te ogroženosti sledi nujnost političnega ansjažiranja kot podaljška osebnega interesa sikozi način knleiktivne akcije. * če refoirma o"dkriva z vedno večjo diferenciacijo čedalje bolj razvejano socialno strukturo slovenske družbe, pomeni to hkratno razkrivanje njenih ob.iek tivnih značilnosti, konsekvetno s tem pa tuHi r^^kri-vamje subjektivtie strukture In praiv v fenomenu razikrivania je naše vp>rašanje, kaiti zaprtcst bo le še naprej onemogočala materiailizaciio mladoistne ideje m volje. Seveda pa raakrivanie ne more biti brez ustrezne subjektivne prizadetosti in nieine pol-ne.iše uresničitve v organizaciji. To jerno^oče v ti-stem usodnem TDremiku, ki je bil storfen s tera, da Zveza komtmistov v skladii z deklariraoo ideinr) vlogo omofroča in soustvarja svojo lastno tn družbe-no odD.rtost. S tem uvodnim zapisoin začenjamo dialog, ki dosledno rečeno, nima niti začetka niti konca. Ker obstaja. Rudi Rizman Pripis uredništva: objavljene teže so prvi osnu-tek, ki še ne vključuje pripomb, izrečenih na seji skupine za mladinska vprašanja pri CK ZKS, ki je zasedala prejšnjo sredo. MLADINA V GOSPOD ARSKIH IN SAMOUPRAVNO — POLITIČNIH ODNOSIH DRUŽBENE INTENZIFIKACIJE IN NALOGE KOMUNISTOV Proučevanje realnega življenjiskega položaja mla-dih, ne samo organizacije Zveze mladine, zahteva poglobljen strokovno-političjii pristap k vsebini ob ravnavane teme in preusmeritev od več ali manj or ganizacijskih vprašanj. To pomeni, da je možno pre seoi okvire splošnih političnih "ugotovitev in doseči objektivno presojo družbenih in politionih odnosov v katere so mladi ljudje vključeni oziroma se vanje vključujejo. Mladina sprejema slovensko družbeno resničnos, pretežno kot samoupravno politično realnost in per spektivo, ki jo hoče razvijati in uresniičevati sebe \ njej. Elementarno je zainteresirana, za razvoj demo kracije na samoupravnih osnovah in za materialrn in duhoivne pogoje življeinja iz teh izhodišč. Katere so torej objektivne in subjektivne značilnosti razmer ki pospesujejo ali razvijajo, da bi se obstoječa opre delitev mladih ustrezno uresničevala pri vrednote nju in usmerjanju družbene in svoje podobe živlie nja? Protislovja v družbi izraža mladina na specifič ni način v skladu z mladostno psihološko strukturo in njihovim življenjslkim položajem v procesu usposabljanja in vstopanja v družbeno-ekonoinske odnose. Proizvodne izkušnje, vrednote okolja in druž be sprejema najprej posredno, kasneje pa tudi ved-no bolj neposredno in praktično. Sooialne razmere. v katerih živi, selekciGnirajo vsebino posredovanega. Zaradi raBhajanij med foirmaliwni in nefoirmalnimi vplivi se srečuje tudi s konflikti. Ti dobijo načelini 23načaj šele v obdobju in raizmerah, ko zmore in mora pridobljena spoznanja iin vrednotenja primer-jati z objektivno resničnostjo in dopolni sprejemanje izkušenj z lastno analitično in praktiiono spoznav-no dejavnostjo. Svojo podobo družbe in odnosov v njej oblik-uje pretežno izven proizvodnje in družbene prakse, za-to je razumljivo, da ne vidi v toliki meri odnosov med ljudmi v proizvodnji, temveč predvsem sploš-ne medčloveške, moralne in idejn^ odnose. Predvsein ti odnosi so motiv za njeno angažiranost. Hitro po-sploševanje jo vzpodbuja k apriornemu vrednotenju družbenih odnosov. kar je sicer statično in nedia-lektičn.o. Moralno-idejna kritična pozicija pa ji isto-časno omogoča bolj celovito presojo dosežkov razvo-ja družbenih odnosov. To pa že vnaša dve posledici Profil mladine, ki dorašča v proizvodnji, je dokaj drugačen od profila mladine izven proizvodnje. S tem pa istočasno nastopajo določene specifičnosti v vred-nostnem svetu mladine izven proijzvoidnje. Opisana diferenciacija mladih ne vnaša motenj v njihovo osnovno usmerjenost, ki je naravna pred-vsem na ocenjevanje subjektivnih dejavnikov druzbe-negfi. razvoja in praktičnega ravnanja kolektivov in po^ameznikov. čim mainjše je razhajanje med sub-.joktivnim strernlje;nje(m mladih in objektivno stvar nostjo kot elementoma subjektivnega in objektivne-ga toka družbenega razvoja, tem bolj je objektavna stvarnost pospešujoč deja;vniik neposredne družbene aktivnostd mladih. V nasprotnern primeru, oe je ta razkorak velik, spodbuja privatizacijiO družbenih od; nosov in zaostruje družbema nasprotja. To pa seve-da ni vedno nujno. Subjektivno sfcreimljenje se zara-di odmaknjenosti od življenjskih vprašanj družbe ze-lo pogosto tudi deformira. Zastavlja se vprašanje: v koMki meri realne druž-bene razmere v pogojih reforme stdmulajtivno ali ne-stimulativno vplivajo na idejno in družbeno usmer-jenost ter angažiranost mladih Ijudi. Po nekaterih — idealiziranih — ocenah je konfliktno razpolože-nje mladih pri vstopanju v družbeno življenje v re-formnih razmerah izraz razpotja med našo idejno-politično subjektivno komponento družbe in obsto-ječo družbeno prakso. Pogoste tovrsfcne oce-ne nam potrjujejo zaključek, da je reforma začela odločujoče vplivati na način življenja ljudi in na nji hovo zavest v odnosu na polpreteklo dobo. Voilunta-ristična koncepcija gospodarskega in družbenega raz-voja, ki srrao jo že pred leti dokončno pokopali kot družbeno teorijo, je doživela krizo tudi v zavesti lju-di, skupaj z vsem svojiim doslej neokrnjenim idej-nim potencialom. Zato vidimo v tovrstnlh pogledih na mlade ljudi in v tovrstnih interpretacdjah njiho-vega življenja predvsem razhajanje med subjektivi-stično oblrkovanimi ideali in prakso družbenih od-nosov danes. Napredna družbena misel se v sedanjih razme-rah lahko uveljavlja le z izrivanjem subjektivističtne prakse in miselnosti iz vsakodnevnega gospodarske-ga in družbenega življenja. Zato jje raeuinljivo, da se v tem spopadu marsikdaj preitirano poudarjajo in poveličujejo objektivne zakonitostd ter tako ne-hote zahajamo v abjektivistični determinizeim. Po-sledica tega je, da se danes pri nas pogosto tenden-čno oži vsebina človeka in čloiveških odnosov zgolj na materialne potrebe in ekonomiske odnose. Karak-teriistična poisledica in hkrati vzrok tega je okrnjena samoupravna in poilitična dejavnost, ki se navezuje le na človekove maiterialne potrebe in spodbuja lo-čevanje človeka na eikonomsko-politiično in zasebno sfero. Hkrati pa je tudi eden od vzrokov za tako mi-nost. V letih reforme se nova družbena misel in prak sa uveljavljata predvsem v gospodarstvu, kar da.jr nekaj prednosti subjektivistični politični koncepcii in njenemu navidez celovitemu miselnemu sistemr Oba koncepta sta neustrezna. Oloveka podrejata ideo loški oziroma ekonomiski nujnosti in zapostavljat' ipomen njegove samoupravne težnje po celoviti pro lizvodni in družbeni praksi. p Omenjeni koncepciji se povezujeta s spročše no obiektivno in subjektivno logiko družbenega ra? voja ter z interesi in privilegiji posaimeznikov, ki jih je obii1" -,]a dosedamja politično-ekonomska struk tura. V taikih razmerah postajaita toliko bolj akitual-ni, ker še nismo uspeli učinkovdito poveizafci objektiv-ne sproistitve družbenih odnoisov in socialistične usmerjenosta naše družbe v razmerah reforme. Pri tem ni toliko v ospredju racionalna presoja in spo-znanje o upravičeriosti sprememb, čeprav pogrešamo 'udi tovrstne napore, ampak predvsem potreba, ka >co zagotoviti ustrezno prakso posamezniku, skupini ;n kolektivu. Teža ostaja na družbeni praksi kot pro ilem učimkovitega organiziranja družbe. Ni presenetljivo, da prav mladi ljudje zaivračajr deološke sheme in ekonomističen determiinizem da les in tukaj. Od tod brezbrižnost za ideološka vpra ^amja v naših razmerah in hkrati zanimanje za po iobna vprašanja v svetu. Na razvoj socializma pri nas gledajo vedno manj s stališoa borbe za primar-ne socialdstične ideale, ki so že vgrajeni v naše druž-bene odnose, vedno bolj pa s stališča možnosti, kako se v teh razmerah uresničujejo izvedena načela. Takš-na osnova politično-miselne strukifcure mladega člove-ka ovira tudi idejnost obstoječega iizobraževalnega si-stema z relativno idealiziranimi politiondmi načeli o odniosili med ljudmd. Ne gre tudi prezreti dejstva, da je naši mladini, zlasti izobraženi, pripet del miselnega sveta, evropske-ga zahoda, ki ga nekritično sprejema hkrati z miodo, stilom življenja in drugim. V tem vidimo prepleta-nie stihije' blagovno-denamih odnosov pri nas in or-ganizirane propagainde tako irheniovanega svobodnega sveta. Ne glede na omenjena zapažanja po-stavlja večina slovenske mladine smoter svojega živ-ljenja danes v sedanji čas. Srnisel vidi v uresndčeva-nju celotnega obsega človeških možnosti in potreb v družbenih odnosih. Te odnose presdja z vidika druž-benega mesta človekove individualnoisti, z vidika usmeritve k človeku in preko njega k družbi, kar ji že omogoča celoten vpogled in kritiko družbenih od-nosov z vidika osnovnih pojmov o medčloveških od-nosih. Opisana idejna naravnost ni znaoilna le za manj-ši del inteligence, čeprav jo le ta del neposredno za-stavlja, filOEofsko poglablja in poskuša odgovoriti nanjo z vidika aktualnih eksistenciakiih dilem časa in družbenega prostora Slovendje. Zato moratno sle diti mladim na različna družbena področja njihove-ga življenja in delovanja in se tu z argumenti boriti proiti idejno tujinj stihdjskim in infiltriranim dile-mam. * Istočasno se zdi, da je večji del sodobne — po-sebno mlajše inteligence — pozitivnp presegel tako klasični htunanistični koncept kot tudi polpretekio ideološko svetovnonazorsko nasprotno usmeritev in se v sedanjih drnžbenih prilikah zavedel neustrez-nosti obeh. Sodobne eksistencialne dileme odkriva v večjih in manjših možnostih povezovanja proizvod-ne in družbeoe prakse, ne pa v zoževanju in po-vzdigovanju teh v samostojni načeli. Prav gotovo jc to ena od osnovnih značilnosti sodobne mlajddne. S teh izhodišč laliko sledimo naši miladdni na ra? lična družbena področja njenega življenja in delova nja. Poudarjen pomen izobraževanjs v razmerah družbeno — ekonomske intenzifikacije Mladina, neločljivo povezana z ostalimi katego-rijamd prebivalstva, občuti vse spremembe in giba-nja v družbi. še posebej vpliva na njen položaj go-spodarske in družbena reforma kot globok, dolgoro-čen poseg v globalno družbeno reprodukcijo. Odpi-ra jd nove perspektive sedaj in v prihodnostd. S te-žavami, ki so odraz prehioda gospodarstva od eksten-zivnosti k intenziivniosti, pa so trenutno mladi resno prizadeti. Zato je natoga občanov, še posebno pa ko-miunistov, da po saimoupravno^poliitični poti skupaj z Zvezo mladine omogočimo učinkovit vpliv mladih na njihov delovni in žiivljenjiska položaj in na tokove reformnih gibanj. Splošna, idejna in strokovna izobrazba ter uspo-sobljenost odločujoče vplivajo na današnjo usmerje-nost mladincev. še več, če niso sposobni, da bi ustvar-jalno sodelovali v družbeni akciji, jih to pelje v druž-bend ali celo pokldcni neuispeh. Tak sklep nann nare-kuje spoznanje, da postajajo številni družbeni ne-uspehi mladih vedno bolj posledice neznanja in ustvar-jalne nezonožnositi kot pa objektivnih razmeir. Hkrati spoiznaiva.mo pnav v iizobraževalncHvzgojinili instituci-jah pomembne oblikovalce socialnega življenja mladine, kjer lahko mladina sama ustvarja lastne socialne izkušnje ter svoj po-gled na svet in družbo V izobraževalnem procesu, pojmovanem v najšir šem smiislu, se z reformo začenjajo kazati dolgoroč-ne družbene težnje k intenzifikacdji. Ta proces sicer zajema in bo moral v prihodnosti vedno bolj zajemati vse kategorije prebivalstva, seveda pa je mladina v njem najbolj zastopana. Usposabljanje mlaidih Ijudi zahteva tesno pove-?ovanje izobraževalne in vzgojne dejavnosti. To je iz-:edno zahtevna naloga naših šol in drugih ustanov organizacij, ki izobražujejo in vzgajajio mladino, pa udi staršev. Predvsem šola mora biti družbeno anga-"'irana ustainova, če želi v dand stvarnosti zraslo mla iino pripravljati za revolucioniiranje te stvarnosti Mjena vloga pri oblikovanju mlade generacije opra-vičuje poseben initeres družbe za vsefodno in metode vzgojoo-iKobraževalnega dela. V zadnjem obdobju je šola — kot celotna družba — stopila v reformni pro ces. V razmerah intenzifikacije goispodarsko-družbe-nih odinosov je zahteva po večji povezanosti šole s proizvodnim in družbenim življenjem iz dneva v dan miočnejša. Pri odgovoru na vprašanje, kaj je treba spremeniti v šoli in v šolskem sistemu in kako to spremembo doseči, pa prihaja do velikih razhajanj v mnenjih. Zddse, da je šola na pomembnem idej-nem razpotju. V krizi je šolski, ideološki pozitivizein polpreteklth let, ki se je v določenii fazi našega raz-voja oblikoval kot revolucionarna izkušnja množic v zaključen, bolj aliv manj abstrakten sistem spoz-nanj. Njegova spoznavno teoretična deduktivna me-toda je bila medtem kot drnžbena teorija že davno presežena. Sedanje obdobje dokončno ruši nekatere prec|)postaivke in idealizirana načela socialistične druž-be, njene ideološke oisnove in tearije o voluntaristič-ni preosnovi sveta. Ob značilni naravnanosti mladih ljudi v sedanjost je zato razumljivo, da je tak pouk zanje brez prave svetovno-nazorske obldkovalne vred-nosti. Hkrati pa se v takih razmerah pojavljajo za-hteve po svetovno-nazorsko neopredeljeni šoli. Dejansko smo za humanistično šolo, toda samo v sedanjem pomenu te besede. Odpotr protd driižbe-nd angažiranosti šole se danes kaže v opozarjanju na nasprotja med saimoupravnirn načelorn, ki se šele uva-ja v šole, iai še vedno nujnim političnim načelom kot važnim delom vplivanja in usmerjanja dela šoJe. To navddezno nasprotje se lahko pojavi samo ob teore-tično-znanstveno nerazčiščenem pojm'O