Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Dmžbe sv. Družine. številka »5. J0L1ET. ILLINOIS, 23. OKTOBRA 191?. letnik xxt1 lllinoiški premogarji se vrnili na svoje delo. John P. White, predsednik zveze U. M. W. of A., za mirno poravnavo prepornih vprašanj. potop z. d. prevozne ladje. Transport "Antilles" na vožnji domov iz Francije torpediran. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Za končanje premogarske stavke. Washington, D. C., 18. okt. — Upravitelj kuriva Garfield in predsednik John P. White zveze "United Mine Workers" sta danes izrazila zaupanje, da bo štrajk premogarjev v osrednjem prizadetem okolišu držav Ohio, Illinois, Indiana in Pennsylvania poravnan v kratkem času. Predsednik White je nocoj odpotoval v svoj glavni istan v Indianapolisu, kjer bo nadaljeval svoje prizadeve, napotiti štrajkarje, da se vrnejo na delo. Vkljub poročilom, ki naznanjajo razširjanje štrajkovnega duha med premogarji, je bil g. White optimističen, ko je zapuščal Washington. V uprav-ništvu kuriva so rekli, da smatra štraj-kovno gibanje za sporadično (samo-tero) in misli, da bo neprilika poravnava v nekaj dneh po prizivu na patri-jotizem premogarjev, ne dopustiti, da se dobava premoga v deželi zmanjša. z živili. Če trgovci na drobno ne bodo izlepa in po nasvetu sodelovali, bo kongres naprošen v prihodnjem zasedanju, da pooblasti vlado, nadzirati malo trgovino, kakor sedaj nadzira ve letrgovino. čakuje, da bo prav malo rudnikov še na štrajku pojutrišnjem. Premogarji v Sangamonskem in sosednih okrajih so glasovali na shodu tukaj danes, da se vrnejo na svoje delo. Slično je bilo sklenjeno v okrajih Macoupin, Macon in Williamson. True translation filed with the post master at Joliet, 111., on October 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. 70 mrtvih na Z. D. prevozni ladji. Washington, D. C., 19. okt. — Ameriška vojaška prevozna ladja "Antilles" je bila med vožnjo domov iz Francije torpedirana in pogreznjena po nemškem podmorskem čolnu dne 17. oktobra. Sedemdeset mož od 237 na krovu je pogrešanih in so prejkone storili smrt, ko se je parnik pogreznil pet minut potem, ko ga je torpedo zadel. Med pogrešanci so štirje mornarski novinci, šestnajst vojaških novincev, trije ladijski častniki in sedeminštiri-deset članov ladijske posadke. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Proti lakomnim grocerjem. Washington, D, C, 18. okt. — La-komni malT°gfocerjin^i izzemajo liepri-merne in nepoštene cene od odjemal- cev, bodo izpostavljeni po Združenih Držav živilski upravi. Če trgovci na drobno vztrajajo pri zahtevah velikih dobičkov, bodo stali nasproti zaveznim določilom cen. Živilski upravitelj Hoover je nocoj izjavil, da je odločen prisiliti znižanje vidikih cen za živila, katere so odjemalci sedaj prisiljeni plačevati. Mr. Hoover je zatrdil, da trgovci na drobno ne odgovarjajo znižanjem cen, določenim po trgovcih na debelo. Rekel je, da hoče dati malim trgovcem primerno priložnost, da se začno ravnati po izpremenjenih razmerah, ki so nastale po vladni uredbi veletrgovine True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 22, 1917, as erquired by the act of October 6, 1917. Drugo posojilo za svobodo. Washington, D. C., 20. okt. — Kampanja posojila za svobodo je danes napredovala do praga uradnega pričakovanja. Zakladniški uradniki so upali, da bo črta $2,000,000,000 presežena. Toda skupna vsota je narasla samo do $1,973,000,000, kakor je precenjeno. Izid pomeni, da se bo morala podpisati ogromna vsota $500,000,000 vsak dan preostalega tedna kampanje, če se ima doseči cilj $3,000,000,000, ko bodo. podpisovane kajjge^aj&HČSBlJ? soboto zvečer. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Ruska vlada se premesti v Moskvo. Petrograd, 19. okt. — Petrograd se ima opustiti kot glavno mesto rusko. Priprave, pospešene po nemških uspehih v Rigskem zalivu, so dovršene za premestitev vlade v Moskvo. Naznanil je bližnjo izpremembo danes M. Kiškin, minister za javno blagostanje. Poseben "odbor za izpraznitev" je bil imenovan, da napravi vs enačrte. Med osebami tega odbora so M. Tre-tjakov, predsednik gospodarskega so-veta in član vlade, M. Palačinskij, pred sednik odbora za narodno obrambo, in minister za javno blagostanje Kiškin. V bližnji bodočnosti. "Dasi končen datum ni bil določen se vlada premesti v najbližji bodočnosti," je rekel M. Kiškin. "Nikomur ni sedaj dovoljeno iti v Moskvo, izvzemši po vladnem opravilu," je nadaljeval. "Predlagana premestitev vladnih departmentov že dolgo pripravljajo." Vlada bo zavzemala eno poslopij v Kremlinu, starodavnem vladnem sedežu. Predhodni parlament se sestane v Petrogradu v soboto in premesti v Moskvo pozneje. Sklep za premestitev vlade je baje v zvezi z mnenjem štabnega načelnika, da je Petrograd sedaj v neposrednem vojnem pasu. Uradna poročila o vojnih dogodkih. Nemci poskušali zajeti rusko vojno brodovje, ki pa je srečno uteklo v Finski zaliv. rusija se noče ukloniti sili. Ob italijanski fronti le topniški boji, kakor tudi na zapadu. T::ue translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Laška fronta. Rim, 21. okt: — Vkljub neugodnim vzdušnim razmeram ob trentinski fronti včeraj so se vršili tupatam ostri spopadi s pušknim streljanjem. Severovzhodno od Laghi Posinarja so bili sovražni oddelki pognani nazaj in potem napadeni po naših patrolah. V okraju Bocche v Pellegrinski dolini so prišli sovražni oddelki v dotiko s posadkami naših prednjih stražišč, ali po težki borbi so bili prisiljeni k umek-nitv.' v ivoje postojanke. O o julijski fronti je sovražno topništva zdiajpazdaj streljalo. Naše baterije so odgovarjale z dobro namerje nim streljanjem in izdatnim osredotočenjem. True translation filed'with the postmaster at Joliet, 111., on October 22, 1917, as erquired by the act of October 6, 1917. Premogarji zopet delajo. Springfield, 111., 21. okt. — Premo-garski in operatorski uradniki so nocoj izrazili zaupanje, da bo dejansko vsak premogovnik v državi Illinois, ki je bil zaprt med štrajkom zadnji teden, zopet v delovršbi. Harry Fishwick, podpredsednik ill i— noiške premogarske organizacije, ki je prejel brzojavna poročila iz raznih delov države, je rekel, da zagotovo pri- True translation filed with the post ] master at Joliet, 111., on October 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Kerenskij otvoril parlament. Petrograd, 21. okt. - Pri otvorij^ . ^ fc. stoj. zdaj nasproti Italijanom Ma" Ročnost velikih števil nemških, tur-■ mski palač, v sSBofo je f ^ških in bolgarskih vojakov ob Italijan- ski fronti je tudi poročana, znamenje True translation filed with the post-ma-ter at Joliet, 111., on October 22, 191/, as required by the act of October 6, $17. Velika bojna moč proti Italiji. Washington, D. C.. 18. okt. — Ita lijanski generalni štab je izvedel, da je bilp ne manj nego štirideset divizij nei iških in avstrijskih čet poslanih od ru-ke fronte za ojačenje avstrijske ar ne baterije ob vhodu v Mesečni preliv razkropile s svojim streljanjem sovražne torpedovke, ki so se poskušale približati našim ladjam. Pozneje je bilo streljanje enega sovražnih dread-naughtov namerjeno na te baterije in kmalu so morale utihniti. Drugi oddelek našega brodovja v Mesečnem prelivu je odvračal ljute sovražne napade od severa v ozadju na ših bojujočih se ladij. Ti sovražni poskusi niso uspeli. Ob istem času je veliko število sovražnih zrakoplovov spuščalo mnogo bomb na naše ladje in otoške pristane, še zasedene po naših oddelkih. Zbili smo še en stroj. Nemci zasedli ves otok Oesel. Na jugozapadni brežini otoka Dago je sovražnik zopet izkrcal nekaj malih oddelkov, ali bili so sprejeti,po našem streljanju in so se kmalu vrnili na svoje ladje. Kmalu potem je sovražnik silno bombardiral to pristajališče z neko križarko in dreadnaughtom oblike Kaiser". Naše patro'le so, kakor prejšnje dni, opazile na morju nedaleč od otokov Oesel in Dago sovražne ladje raznih oblik, med njimi dreadnaughte, spremljane po velikem številu torpedovk in patrolnih ladij. Nič manj nego petin-petdeset sovražnih ladij je bilo videti zdajpazdaj Samo v tem okrožju. Sovražnik je v zadnjih štiriindvajsetih urah popolnoma zasedel otok Oesel. Pred našo umeknitvijo smo razdejali vse stvari vojaške koristi. Ob vseh bojnih frontah je bilo samo streljanje. V torek zvečer je letela zeppelinka nad mestom Pernau (ob Rigskem zalivu 100 milj severovzhodno od Rige) in spuščala bombe. Šest hiš je bilo razdejafiih. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Cel avstrijski polk se vdal. Washington, D. C., 19. okt. — Cel avstrijski polk s častniki na svojem čelu in noseč svoje lastno orožje se je vdal Rumunom ob rusko-rumunski fronti, kakor naznanjajo danes prejeti kabelogrami. Poročilo pravi, da je bil polk sestavljen iz skoro samih mohamedanskih Srbov iz Bosne. Polkovnik je izjavil, da so se vsi Jugoslovani (Jugo-Slavs) in so se vdali iz svoje volje v. svrho, da se pridružijo Jugoslovanski legiji, ki se zdaj sestavlja iz preosnovane srbske armade. ka- nister Kerenskij zveneč govor, terem je rekel: "Rusija hoče mir potom pravice, ali nikdar ne uklonimo naše glave pred silo." To izjavo so člani vseh političnih strank pozdravili s toplim ploskanjem. Prvi minister, ki je pravkar okreval od svoje zadnje bolezni in je bil nekoliko bled, je stal na vzvišenih tleh v veliki avdijenčni dvorani. Njegov nagovor je bil predvsem o-mejen na pojasnilo o vojaškem položaju in na izjavo o potrebi, rešiti deželo. Rekel je: "Bojevati se moramo samo, da rešimo deželo." da si vlade centralnih vlasti predočuje jo pretečo nevarnost splošnega pora za, če bodo Italijani nadaljevali svoje uspehe na visoki planoti pri Banjšicah Avstrijski častniki, ki so jih Italijan ujeli, naravnost priznavajo, da obstaj ta bojazen. True translation filed with the post master at Joliet, 111., on October 22 1917, as required by the act of October 6. 1917. Makedonska fronta. Berlin, 21. okt. — Makedonska fron ta: V goratem okrožju med Skumbi sko dolino in Ohridskim jezerom so močni francoski oddelki napadli po močni topniški pripravi, ali Nemci, \vstro-Ogri in Bolgari so zlomili >so vražne napade s svojim streljanjem in protisunki. Vzhodno od Ohridskega jezera, od Prespalamija do Črne reke in na obeh bregih Vardarja je bilo živahnejše topniško bojevanje. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., October 22, 1917, as equ.reu Dy tue act oi owu^. i*»7. pOGLED NA ENO ILLINOIŠKIH BATERIJSKIH TABORIŠČ. — KU IINJSKI ŠATORI 3. PEŠPOLKA. Le malo držav Unije je poslalo na fronto toliko baterij bojnega topništva, kakor jih je bilo izročenih v zavezno »hižbo iz države Illinois. Artiljerija ni številno zastopana v narodni gardi, a'' T,l:no:- izjemo. — Na spodnji sliki so videti kuhinjski šatori 3. pešpolka v Campu Dunne, kjer vojaki nik; kor ne stradajo. „ True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Nemško poročilo. Berlin, 18. okt. — Zopetna razvrstitev plena na otoku Oesel je doslej pokazala sledeče stvari: Desettisoč ujetnikov od dveh ruskih divizij — samo nekaj sto mož je uteklo na Mesečni otok; petdeset topov, vštevši nekaj nepoškodovanih težkih nabrežnih in bojnih baterij, obilno orožja in drugih vojnih zalog. Deli naših vojnih ladij so pritiskili naprej skozi minsko okrožje v Rigskem zalivu v južni izhod velikega Mesečnega preliva, kamor se je kakih dvajset ruskih vojnih ladij umeknilo po kratkem spopadu. Ruske baterije blizu Voja na Mesečnem otoku in na estonski brežini blizu otoka Werder so morale utihniti. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Avstrijski mornarji se bunijo. Washington, D. C., 18. okt. — U-porne razmere prevladujejo v avstro-ogrski mornarici; znamenja so o resnih sporih med posadkami nemških podmorskih čolnov in avstrijskimi mornarji v Jadranskem morju ter možnosti razpora med avstrijskim in nemškim pomorskim poveljstvom, kakor naznanjajo poluradne brzojavke, prejete. iz Rima danes. "Vkljub zaprtju avstrijske meje je došla novica v Bern o resnih izgredih v Pulju in Reki med posadkami avstro-ogrskih vojnih ladij," pravi brzojavka. "Glavna vzroka za te upere sta bila nečloveško ravnanje z mornarji od strani njih častnikov in slaba hrana. V Pulju je bil upor skrajno kritičei. vsled nasprotnosti med avstrijskimi mornarji in posadkami nemške flotilje podmonskih čolnov, nameščene v Pulju, zaradi podjetij v Jadranskem morju. Mornarji in častniki so se spoprijeli in več je bilo usmrčenih. "Nemška flotilja podmorskih čolnov je odtedaj premeščena v neko drugo pomorsko opirališče v južnem Jadranskem morju. "Najstrožje naredbe so izdala avstrijska oblastva v svrho, da preprečijo obnOvo izgredov. Ti krvavi dogodki so baje resno vplivali na razmerje med avstrijskimi in nemškimi poveljstvi." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Nemški mornarji se puntajo. Amsterdam, 18. okt. — Upor med nemškimi mornarji v belgijski luki Os-tend, ki so se protivili iti na krov podmorskih čolnov, poroča "Belgisch Dag-blad". Časopis pravi, da je bil neki častnik vržen v morje, in da je bilo trideset upornikov odpeljanih v sponah v Bruges. Druge naše pomorske enote se na- s'asov' "Mokraši" na konju. Des Moines, Ia., 18. okt. — "Mokraši" so po doslej dospelih poročilih o izidih volitev smatrati za zmagalce. Njihov^ večina znaša od 4,000 do 5,000 True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917.1 Rusko-rumunska fronta. Petrograd, 18. okt. — Ko nam je odvzel nadzorijfvo nad Irbskim prelivom, je sovražnik ponoči prodrl v Rigski zaliv, kjer so bile za ranega dne včeraj njegove vojne ladje opažene po našem patrolnem oddelku, ki je bil potisnjen nazaj v Mesečni preliv po sovražnih križarkah in torpedovkah. Naši redovni ladji "Graždanin" in Slava" in križarka "Bajan" so odplule proti sovražniku v Rigskem zalivu in pognale nazaj njegovo predstražo s svojim streljanjem. Zadele so kmalu ob glavne sovražne bojne enote in jih napadle. Med zadnjimi sta bila dva dreadnaughta oblike "Grosser Kur-fuerst" (25,000 ton). Med bitko je sovražnik uporabil taktiko streljanja na daljave prek streljaja naših topov, ker njegov topniški streljaj zelo presega artiljerijo naših starih redovnih ladij. Potop bojne ladje "Slava". Vkljub jasno dokazani premoči sovražnikovi so naše ladje branile vhod dokaj časa in samo huda poškodba naših ladij po streljanju sovražnih d^ead-naughtov nas je prisilila k umeknitvi v vodovje Mesečnega preliva. "Slava" se je pogreznila, ker je bila večkrat zadeta pod vodno črto. Skoro vso posadko so rešile naše torpedovke. Med tem spopadom so naše nabrež- hajajo v vzhodnem delu Kasarskega zatoka in zapirajo prehod proti zapadv. Med Dvino in Donavo ni bilo nobenih znamenitih vojaških podjetij, samo nekaj brezuspešnih napadov po ruskih skautih se je pripetilo. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Francoska fronta. Suhači in mokraši izjavljajo, da bo volitev izpodbijana. London, 18. okt. — Sovražno topništvo je bilo delavno ponoči južno od vodotoka Ypres-Comines in, v soseščinah krajev Zonnebeke in Broodseinde. Londonske čete so uspešno napadle snoči v soseščini Gavrella. Več ne-prijateljev je bilo usmrčenih, ali ujetih. Naše izgube so bile majhne. Sicer ni ničesar poročati z bojnega torišča. Pariz, 18. okt. — Noč je bila primeroma pokojna, izvzemši ob fronti severno od reke Aisne blizu Plateaux in na desnem bregu reke Meuse, v odsekih Chaumski gozd in Grič 344, kjer je bilo živahno topniško streljanje. Odbili smo sovražen napad blizu Be-zonvaux in razkropili patrolo, ki se je poskušala približati eni naših malih straž v dolini reke Aire. Zrakoplovstvo: Okoli 6. ure snoči je trideset sovražnih zrakoplovov zopet napadlo Nancy in spustilo več bomb. Bilo je nekaj žrtev med civilnim prebi- ] našali doslej, valstvom. Dne 17. okt. je bilo šest nemških zrakoplovov razdejanih in pet jih je pad'lo onesposobljenih v nemške linije. NAŠIM ČITATELJEM! Po zakonu z dne 6. oktobra 1917, ki obsega določbe o prometu in občevanju s sovražnikom, je vsem časopisom, tiskanim v Združenih Državah, prepovedano, tiskati v kakem tujem jeziku kak? "novice, članke ali druge stvari, ki se tičejo vlade Združenih Držav, ali kakega naroda, zapletenega v sedanjo vojno, njegove politike, mednarodnega razmerja, stanja ali vodstva • vojne, ali česarkoli tozadevnega", — ako ni storjeno eno izmed dvojega: (1) bodisi da se pravilno prevedejo pod prisego vse take novice in i^Vevodi izročijo krajevnemu poštarju, preden se novice objavijo v kakem tujem jeziku, ali (2) da generalni poštar izda dovolilo (licenco) za časopis in ga tako oprosti omejitve, naložene mu po zakonu. Naš list doslej še ni dobil dovolila, zato bodemo vestno in točno izročali jolietskemu poštarju pravilne prevode vseh novic in člankov, kakor zahteva zakon, dokler ne dobimo licence. Novice, ki so bile prevedene, so označene v našem listu z angleškim pristavkom "True translations..." Naše čitatelje prosimo, naj vpošte-vajo to in nam oprostijo; če ne najdejo toliko novic, kakor smo jih pri-Kadar šolnee zopet enkrat prodre skozi meglo sedanjosti, bo zopet jasen dan tudi za govor in tisk. Dotedaj pa vsi potrpimo. Urednik "Am. Slovenca". \MRRIRANSKI SLOVENEC, 23. OKTOBRA 1917. Amerikanski Slovenec Ustanovljen l 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Elovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. i lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Webster streets. Zglasite se takoj vsi tisti, mladi in stari, ki se želite naučiti angleškega jezika in bi radi postali ameriški državljani. Težko je vsako delo v tej deželi, če ne znate citati, go voriti in pisati angleški, kajti vedno in povsod ste v zadregi glede raznih vprašanj, katera vam stavi delodavec. Naučite se torej angleščine! Kje? V večerni šoli, ki je brezplačna. Zglasite se ob polosmih zvečer v sredo ali če trtek tega tedna—potem bo prepozno. strežba, prosta postelja, to vse stane s sobo vred 16 dolarjev na teden. Za [dosti je zdaj. Pozdravljeni! G. M. Sone Bruder. V LETALNEM STROJU. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. —Obsojena. Zadnji teden sta bila v okrožnem sodišču obsojena Mike Lavtižar in George Peruš v enoletni zapor v kaznilnici zaradi napada na neko dekle, 15 let staro. — O konvenciji državne delavske zveze, zaključeni v soboto, objavimo nekoliko daljše poročilo prihodnjič. — Mleko bo cenejše. Trgovci z mlekom in velemlekarji -v tem delu dežele se držijo kislo,, ker visi Damo-klejev meč nad njih glavami. Živilski upravitelj L. Hord v Aurori je ustano vil skladišče za mleko in naznanja, da se bo mleko prodajalo po 10c quart, lic manj nego lansko zimo. In slično skladišče nameravajo uvesti v Jolietu. Potem bodo črezmerni dobički vele-mlekarjem splavali po vodi. — Dan svobode (Liberty Day) v svrho prodaje obveznic za svobodo bode v sredo, dne 24. t. m. Tako je določil preds.ednik Wilson in za njim tudi illinoiški guverner Lowden. V sredo popoldne bodo, kolikor mogoče, zaprte vse trgovine in vsi javni uradi. V sredo popoldne kupite obveznico za svobodo! Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Jolirt, 111., under the act of March 3rd. 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Wo'rkingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the 6LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. — Kdo naj kupi obveznico za svo bodo? Vsak moški, ženska in otrok, ki si služi denar, kajti Stric Samovi vojaki, ki pojdejo v boj na Francosko, se bodo bojevali za nas vse, zato je dolžnost nas vseh, da kupimo obveznico ali bond in tako pomagamo tudi z našim denarjem Stricu Samu, da bo svoje hrabre vojake lahko opremil s potrebnim orožjem in živežem. Vsi za enega in eden za vse, to bodi geslo vseh Američanov — in zmaga bo na ša! Čitajte oglas na tej strani. — Ob priliki ženitovanj, krstov, po grebov in drugih slučajih, ko potrebu jete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet. Adv. Iz slovenskih naselbine M<3*0*0+0«-0+0*040*04 Joliet, 111., 22. okt. — Naš g. župnik Rev. John Plevnik,-je včeraj odpotoval v Cleveland, ozir. Collinvvood, O., k pogrebu č. g. Paul Hribarja, župnika tamošnje slovenske cerkve Marije Vnebovzete, ki se je smrtno ponesrečil zadnji četrtek, kakor smo našim joliet-skim naročnikom že zadnjič naznanili, ko so bili listi za ostale naselbine že oddani na pošto. Objavili smo namreč brzojavko, katero je prejel naš g. župnik v četrtek zvečer in ki se je glasila: "Cleveland, O., 18. okt. — Rev. Paul Hribar je bil danes popoldne po železniškem vlaku povožen in usmr-čen." Pozneje smo izvedeli, da je bila s collinwoodskim g. župnikom povožena in usmrčena tudi njegova sestra, - katero se je peljal v avtomobilu v bližnji Euclid na pouk otie tudi ne bomo tedaj, ko bodo ti "rdeči nepridipravi" (Novak, Vogrič, Zevnik e tutti quanti) frčali in leteli iz njihovega gnezda, ki se nahaja nekje na prvi in Crossat cesti, pred maso delničarjev, — dosedaj vodenih za nos! Izza kulis njihovega "Doma" prihajajo na dan zmešnjave! To pa ni še vse! Samo malo potrpljenja in culi boste, — što še pride!!! —n. — Iz bolnišnice sv. Jožefa. Rev. John Plaznik, naš pomožni župnik, nam poroča: Rojak John Pikuž, ki je bil dne 25. avgusta po nekem avtomobilu povožen, je vkljub visoki starosti ■60 let tako dobro okreval od težke poškodbe, da že danes zapusti bolnišnico.—Mrs. Mary Stonich, soproga znanega trgovca g. George Stonicha, 815 N. Chicago street, je bila v torek zadnjega tedna srečno operirana. Trpela je več let vsled žolčnih kamenov, izredno velikih, tako da so se zdravniki čudili, da je bila gospa zmožna prenašati neznanske bolečine. — Mrs. Mary Ferko iz Gary, Ind., je bila operirana in je že izven nevarnosti. — Mr. An-tonifc Kovač so včeraj odrezali nogo, katero mu je zdrobilo pri delu v novi plinarni. — Dvanajstletni sinček g. John Mikliča se nahaja že nekaj časa v bolnišnic}', kjer ga upajo rešiti, da ne oslepi. — V večerno šolo! Ta teden se je začela večerna šola v šolskem poslopju Central School, na vogalu Scott in Richardson Springs, Chico, Cal., 14. okt. — Dragi mi Amerikanski Slovenec! Dani ti vedeti, da hvala Bogu in Mariji se že malo boljši počutim in da že lahko tudi nekoliko delam. Zavoljo tega mi je pa dolgčas po tebi in prosim, da me semkaj prideš obiskat, ako ti je mogoče, zakaj tudi Slovenci se hodijo semkaj zdravit in bi rad tebe tudi z onimi Slovenci seznanil, ki pridejo sem iz Nevade in od San Fran-cisca. Tu je eden najbolj zdravih studencev v celi Ameriki, kakor sem ti pisal že zadnjič. Studencev je pravzaprav pet vrst; eden, po imenu Montgomery Spring, pa vse prekosi. Ti studenci so za vse sorte bolezni. So ljudje, ki sem jih sam videl, ki se nč morejo na noge opreti, pa že prvi teden začno hoditi. Koristna je ta voda posebno za revmatizem, jetiko, pljučnico, hrbtne bolezni. Ta voda te dobro in hitro očisti, že v dveh ali treh dneh, pa nič ne škodi, če je piješ, kolikor hočeš. Prodajajo to vodo tudi v steklenicah, in sicer 12 steklenic 2 dolarja, ali 50 steklenic $7 in v zaboju; ko zaboj nazaj pošlješ, dobiš dva dolarja nazaj. Dobra hrana, dobra po- Znamenit francoski avijatik, bivši častnik de Conneau, ki je pa znan bolj pod imenom Beaumont, je dobil prvo darilo za svoj polet iz Pariza v Rim, dalje darilo za evropejski okrožni polet, in darilo "Daily Maila" v znesku 240,000 K. Spustil se je tedaj ta drzni in dični premagalec višin v nižine, odložil je višinsko krmilo in ga začasno zamenjal s peresom. V listu "Daily Mail" je objavil namreč jako poljudno in zanimivo študijo o duševnem razpoloženju letalca pred poletom in v zraku. V tem opisu označi tudi posebno še vpliv zračne tekme na letalca, ki je zanj gotovo važen. Iz te študije posnamemo sledeče: Opazujte letalce pred poletom. Vsi molče in le sem in tja pade kaka kratka opomba ali ukaz svojim pomaga-čem. Vsi so zamišljeni in vidi se, da so posvečene vse njegove duševne silei in vsa njegova pozornost edino le stroju, kateremu zaupajo življenje. Z resnim obrazom preskuša letalec delec za delcem na stroju, pred vsem pa skrbi najbolj za motor, ki je duša stroja in ki oživlja in daje moč brhkemu organizmu iz aluminija, jekla, lesa in platna. In res mučna je za letalca razvada, ki se je hotela udomačiti med gledalci da prosijo letalca, še predno se dvigne, za podpis na razglednice. Marsikdo, tudi kaka dama, je včasih že slabo naletela. To se pa letalcu ne sme in ne more zameriti, če se pretehta njegov duševni položaj v času, predno se izroči v tako negotov boj z ozračjem. Ko je s tem delom letalec gotov, se preobleče. Priznati se mora, da je ravno za ta šport primarna in običajna najneokusnejša športna oprava. Ne okretna Balaklova čelada, varnostna o čala, krinka, debele, usnjate rokavice in nogavice, debel volnen robec okoli vratu in sploh cela neokretna oprava spremeni letalca tako, da je podoben človeku, kakoršnega si predstavljamo le še na luni ali pa na Marsu. Ko se je letalec tako prelevil, uredi še svoji zemljevid in pa kompas ter čaka tik pri stroju ali že na svojem sedežu na odločilni trenutek. Ves čas pred poletom letalec ne misli, noče in ne more misliti na drugo, kot na svoj stroj in na varnost poleta. Uide mu včasih pogled v višine, v katerih bo v kratkem plul, zanima ga vreme in veter, za vse drugo pa se ne meni. Izključna vsa njegova skrb je posvečena le ~ar-nosti poleta, kar je popolnoma naravno, kajti ravno v tem kritičnem časa se neposredno pojavlja v njegovi duši najmočneje, vsemu živemu stvarstvu lastni nagon samoohranjenja; Nenadoma začne delovati na dano znamenje motor in med šumnim ropo-tanjem se iztrga stroj iz rok pilotov, ki ga drže pri zadnjem delu, in zdrči s silno hitrostjo p'o polju. Sedaj ima letalec težko stališče. Stroj je namreč jako občutljiv in vsaka najmanjša malenkost tal povzroča letalcu močne sunke. Po preletu nekaj metrov začne stroj poskakavati v vedno višjih, nerednih skokih. Odločen poteg avi-jatika, s katerim zapre v tem štadiju nenadoma spodnji zračni pritisk na rep stroja, dvigne njegov prvi del tako silno, da ga potegne od tal in v elegantnem loku poleti stroj liki velikanska ptica roparica v ozračje. In kot iz mogočnega loka izstreljena puščica švigne stroj v še negotovi smeri proti horicontu. V tem trenotku izgubi letalec vse neprijetne občutke, ki jih je imel pred poletom in v zaletu. Pozabljene so nenadoma vit skrbi v lahnem zletu, in ko drči stroj gladko in lahko skozi ozračje, se počuti letalec naenkrat popolnoma prostega. Prost je kot ptič in edini neprijetni občutek, ki se javi takoj po vzdigu v prosto ozračje, je občutek osamljenosti. Ločen je Od Zemljanov in prosto nad»njim plove v brezsežnem zračnem prostoru. Zemlja mu izginja pred očmi, ljudje postajajo vedno manjši in končno razloči iz višine le še obrise visokega gorovja in temne konture velikih ozemelj in morja. Vedno višje in višje se vspenja nad zemljo, ki se mu zdi končno le še kot velika, črna masa pod strojem. Tihi mir vlada v višini, le ropot stroja ga še spominja, da je odvisen od zemlje In pri tem pomisleku se pojavi ponovno v njegovi duši občutek osamljenja in loteva se ^ poseben strah, ki ga ne more razumeti nihče, kdor ga ni v višini sam občutil. Svitloba, ki je viso ,ko v zraku veliko močnejša, ga mami in vzvišenega se čuti letalec kot zmagovalec nad mnogo temnejšo zemljo. Niti senca ga ne spremlja. Na stroju gospodari le on s svojim krmilom in stroj ga uboga na vsak najmanjši pritisk. Lahno kot ptič prodira ozračje in ta samozavest in ponos prostega gibanja v višini mu daje pogum, neti mu podjetnost in ga osrčuje. In nevarnost! Beaumont trdi opravičeno v svojem opisu, da vpliva nevarnost na duševno razpoloženja letalca vzpodbujajoče. On ljubi letanje ravno, ker je nevarno in zasiguran mu je še lepši vspeh in tudi blagodejnejše moralično zadošče- nje po srečnem vspelem poletu. In ker preti ta najnovejša iznajdba človeškega uma vsak trenotek uničiti drznega boritelja in premagalca višin, jo ta tembolj ljubi in se je oklepa tem strastneje. Nagon je že prirojen človeku, ki je podjeten, da ljubi nevarnost, da ga navdušuje za končni cilj, češ, čim večja je nevarnost pri podjetju, tem lepši in izplačljivejši je končni vspeh. V tem razpoloženju se javi v duši letalca še en občutek, ki ga bodri in pred katerim izginja strah. Ta občutek je boj za prvenstvo pri skupnih letalnih tekmah. V tem slučaju se ne bori letalec le z goljufivimi elementi, marveč s pomočjo teh s svojimi tekmeci, ki slično njemu streme liki pticam selilkam po svojem cilju, katerega hočejo čim preje doseči, leteči v višavi skozi zračne daljave. Strast premagati vse zapreke in zmagati nad nevarnostmi, neti častihlepnost prvenstva. V duši se mu pojavlja krasen prizor, kako bo od vseh občudovan in sprejet kot prvi z burnimi ovacijami, čestitkami in slava-klici od zbranih množic, ki ga nestrpno pričakujejo na cilju poleta. In bolj ko se bliža letalec koncu poleta, tem bolj pozablja nevarnosti in tem močneje prevladuje v njegovi duši ponos zmagovalca. In ko zagleda od daleč visoko vihrajoče zastave, bele signale, burno pozdrav-ljajočo tisočero množico in med njo — prostor, kamor se spusti iz višine, in ustavi utrujen peroti svojega stroja, da si odpočijejo; kratko, ko se ugotovi, da je dosegel srečno konec in prvenstvo poleta, takrat ga prevzame popolnoma v oblast občutek veselja in zmage, ki je tako sladek, silen in močen, da pozabi letalec vse prestane težkoče. In če je cilj njegovega tekmovalnega poleta kako mesto, poteg tega kako svetovno mesto, kakor je bil slučaj ravno pri Beaumontu, ki je prišel kot prvi iz Pariza in plul v dolgem poletu kot zmagovalec nad Rimom, v tem slučaju postane ta občutek tako silen, da se ne smemo čuditi, če prevzame zmagovalca ponos in da se čuti vzvišenega nad množicami gledalcev. Letalec preživi torej v svoji duši med tekmovalnim poletom najrazličnejše duševne pojave, ki se vrste in pojavljajo skupno ali posamezno v njegovi duši tako živahno in hitro, da prehaja duševno razpoloženje letalca iz ene faze v drugo, liki barvasti trak, v katerega se zlivajo različne barvne nijan-se večbarvne hitfo se vrteče krogle. Groza, veselje, strah, osamljenost, upanje z obupom in dvom, žalost in po- preživi letalec v svoji duši v vsakem tekmovalnem poletu. • Tako piše Beaumont na podlagi lastnih izkušen, katere je doživel v svojih krasno uspelih svetovnih zračnih poletih. Znamenit poulični pevec. Veliki in znameniti pevci so bili pogosto tudi poulični pevci. Ali so pred svojo kariero peli po ulicah za miloda-re, ali pa pozneje. Tako se pripoveduje, da je ob neki priliki znameniti španski pevec Gayarre, slavljen kot u-metnik, pel na ulici za milodare. Nekega jutra je sedel Gayarre v neki gostilni v Barceloni pri zajutreku, ko je opazil na cesti dva starca, ki se jima je čitala z lica velika beda. Eden izmed njiju je s tresočimi rokami godel na gosli, drugi pa je s slabim glasom pel nekaj iz "Fausta". Glas mu je znesel kot razbita posoda, todj njegovo predavanje je dokazovalo, da se je bavil mnogo s študijem. Od mimo ho-dečih ljudi pa s'e ni nikdo nanju ozrl, še manj pa, da bi jima vrgel kdo v nastavljeni klobuk kak novec. Končno sta prenehala peti in preko nju upad lih lic so se pokazale solze. Gayarre je spoznal, da sta starčka umetnika, ki ju je nesreča pripeljala tako daleč, da morata beračiti. Pomislil je nekoliko, nato pa je vstal, šel k njima ter ju vprašal za njun reportoir, nakar je pričel sam peti neko arijo iz "Traviate" Komaj pa so se začuli prvi glasovi, se je začelo zbirati okoli njega občinstvo. "To je on! To je Gayarre!" Ime slavnega pevca je učinkovalo na ljudi kot magnet. Čez nekoliko je prenehal ves promet na ulici vsled silnega navala občinstva. Ko je bila pesem končana, je Gayarre pobiral s klobukom v roki in padal je denar, zlat in srebrn... Gayarre je zapel še arijo iz "Seviljske ga brivca", na koncu pa dodal neko špansko ljudsko popevko. Navduše-šenje med občinstvom je postalo nepopisno. Klobuk je bil mahoma poln, starca pa sta dobila 87S frankov. gem salon, v tretjem pa kadilna soba. Te sobe so elegantno opremljene; na vsakem delu oprave je označena cena. Kot stanovalec te spalne sobe se pre-zentira eleganten mlad mož v koketni jutranji opravi. Ta mladi mož kaže radovednemu občinstvu, kako dela moderni dandi svojo toaleto. Njegov sluga mu prinese toplo vodo, orodje za britje, milo — na vsakem predmetu je označena tvrdka, ki ga je dobavila, in pa cena —, na kar ga brijejo. Potem sleče jutranjo obleko in stoji pred občinstvom v spodnjih hlačah. Občinstvo občuduje njegovo fino perilo. Sluga mu da sprehodno obleko najmodernejšega kroja. Počasi se obleče. Vsak posamezen komad njegove obleke občinstvo lahko natančno občuduje. Ko je oblečen, se še enkrat pogleda v zrcalo. Kar na enkrat se ga polasti druga misel. Iti hoče v družbo, vsled česar obleče elegantni frak. Vedno nove obleke oblači mladi mož ter se s svoji eleganci kaže občinstvu. Zaveže si zaporedoma celo vrsto najelegantnejših kravat, katerimi daje s svojimi spretnimi prsti par najrazličnejše oblike. Vse skrivnosti moške toalete vidi tu občinstvo. Toda tudi v drugih oddelkih je živahno; pije se čaj, kadi se, klepeta......Pred okni se pa zbira radovedno občinstvo. Živa reklama. sebno človeku globoko vkoreninjen nagon samoohranitve, vse te občutke Na ženialno reklamno idejo je prišla neka velika angleška modna tvrdka. Namesto okornih voščenih postav in žalostnih ter dolgočasnih obešalnikov za obleke v razložnih oknih, so iznašli novo sredstvo, da se vzbuja interes občinstva. Ceja fasada trgovine je razdeljena v tri velika razložna okna, za katerimi je živahno življenje. V enem teh oknov je spalna soba, v dru- DENAR V STARO DOMOVINO to je: v Avstrijo in Nemčijo, se zdaj ne more pošiljati. Pošljemo pa denar vojnim ujetnikom in drugim v ITALIJO, RUSIJO IN FRANCIJO istotako v one kraje na Primorskem, ki- so zasedeni od Italije. Kadar pošljete denar, priložite tudi naslov, ki ga je prejemnik sam napisal, da se preprečijo morebitne pomote. AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. Joliet. 111. Dobro sredstvo za vtretl ne sme manjkati pri nobenem dobro urejenem „ 9 domu. Dr. Rlchterjev v PAIN-EXPELLER lmaže nad 50 let vallko priznanje med Slovenci na celem .svetu. Jedino pravi a varstveno znamko sidra* 35 in 8oc v lekarnah in nararnoat od F. AD. RICHTER & CO. *4-80 T/aihlngton Street. New York, N. T« fflffl fflffl m bo sua si® na uši sta [in H® I® I® 1111 1111 fflll SI d (S ffi® fflffl lil fflffl fflffl ffiffi Uffi HI® fflffl Hll D 03 11 S) fflll 1*1 l*i 11D H11 DH 1111 HI 1111 1111 [fiH UD Sffi Dll 1111 HU Ulj 11D ii« "Čas je prišel, da zmagamo, ali se vdamo." "Za nas je samo ena izber. Izbrali smo." Predsednik Wilson. "Ali naj nam bodo ljubši nasi dolarji, nego življenja naših sinov?" Tajnik McAdoo. Patrijotizem, Vdanost in Varčnost Smatrajte si v svojo dolžnost in podpišite takoj vladne bonde Združenih Držav Drugega posojila za svobodo leta 1917 Ti bondi se izdajajo v zneskih od $50, $100 in višje. Obresti se bodo plačevale po 4 od sto vsakih šest mesecev. Bonde lahko plačate v gotovi-(hI, ali na obroke, kakor sledi: 2% ko naredite prošnjo- za nakup bonda 18% dne 15. novembra 1917 40% dne 15. decembra 1917 40% dne 15. januarja 1918 \ 4 / Vprašajte vašega bankirja, poštarja, gospodarja ali pa poizvedite podrobnosti pri Liberty Loan odboru (Committee.) Ti vam bodo dali nasvete in vam bodo radi šli pri tem na roke. Ti vam bodo preskrbeli uradne tiskovine. Na svetu ne morete denarja bolj varno naložiti, kakor v bonde za svobodo (Liberty bonde). Podpišite jih sedaj! Čas je samo do sobote, dne 27. oktobra 1.1. Požurite se! m® HI® is u HIB HI® HI® ®[® HI® na HI® in® HI® HI® HI® lin (®[® HI® HI® 1111 srn Dll HI® sm i® i® HH i® ii HI® HI® 1® ffl 1111 HU 11 si llffl 111® I® I® S1SJ Dll HIB I® U 1111 111« llffl HI® [® ffl HI® fflffl 00 ffl [® D ffl ffl I® ffl llffl llffl llffl llffl llffl fflffl AMERIKANSKI SLOVENEC. 23. OKTOBRA 1917. VZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež- JOLIET, ILL. Vstanovljena 29. novembra 1914 Inkorp. t drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. t dr i. Pa., 5. apr. 1916 ORU2BINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet. 111. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ. 1506 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5'222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. 111. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. __V NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, I1L FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. k KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvania z .dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vs, pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe te naj pošljejo na 1. porotnika. Zadnja kmečka vojska. 0 ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1573. EQ Spisal Avgust Šenoa. — li hrvaščine poslovenil L. J. m ® ® @ n is m n a a a a a m s m s s s ® h s m a ® s h is s a a a a a a a mm a is (Dalje.) Kakšno dedno pravico imajo? Kralj )e podelil polovico imetja Heningov-Cem, polovico Batorijevcem. Torej 'ahko kralj dovoli, da prenese moj go-sPodar svojo polovico na druzega. Ferdinand je velik prijatelj mojega gospo-^arja in tudi Tahijev, ker ve, da more Samo s pomočjo Batorija postati mlademu Maksu ogrski prestol trden sedež. Napol mu je bil to že obljubil. Kako bom pripeljal Tahija v grad? Sestavil sem z UrJko pogodbo, evo e'" Palfij izvleče listino iz nedrij, po-a jo kanoniku in doda, smeje se: Citajte, kanonik! Modro, kajne? Nje-ni zet Konjski jo je napisal. Cudeu človek je-tol Namazal sem mu dolge rvaške brke z medenimi besedami, in zagorsko budalo je vse verjelo. O ^ahiju mu nisem niti zinil. Vašega rata sem seveda ondi grdil in rekel, a ga hočem takoj odpraviti. To ju je >amilo, to je bilo stari po godu. Uril11''1 Poj de zanaprej stanovat v gore, v . ubico. Susjed bo prazen. Dombro- seni podučil, kako mora vladati. a°jati se mora stari, sem mu rekel, ,. se ne razjezi — medtem pa pripe- ■ Jem Ferenca Tahija na posestvo." | loda," odvrne kanonik, vrnivsi pi-"po zakonu kraljevine Slavonije ^Se morala ta izprememba razglasiti Jj® deželnim zborom, vpričo bana." | jj fusti to slavonsko pravo," mahne a*ar z roko, "to oviro bomo lahko ^Cniagali. In ban? Bože moj! Kdo ba«? Knez Peter Erdedij. Ni bila ?rva banova žena Tahijeva hči? Pa tudi umrla, naj se je tudi po-, . Je ban oženil z Ivano Alapičevo; ,n zet ostaneta prijatelja, dobra Ja'elja " "D na a> da," se zamisli kanonik, "toda Ai ftran> Heningovice stoji podban Jr°ž Gregorijanec, silen človela." je. c8a se bojimo najmanj. Ambrož \j, °skrbnik pri Nikolaju Zrinjskem. p0 aJ in ban Peter se ne gledata le-'''lu° NiJcolajevVin pustil na ce- p^novo hčer; torej ban Peter mrzi tii(]- llla Ambroža, razen tega pa se i11(j. nka. V j \T' . PrCs ' »il Počakajte, da se Uršula Vij v Stubico. Dobili boste od Ba-t% t pogodbo, vzemite si zupanij.-ke-V Pis' "'k®1 Ka Vam ')0m pozneje ■"'avlnUl označil. Ko bode vse 'pri-pri(ie Talii s četo svojih ka-Hm i bnienikov v Zagreb in z njim Vko Jed. Prijateljev. Ponoči pojdite v u»tavp "ripeljite ga, nihče sc ne bo t a • Tahi bo zasedel grad, naba & It l°Pov Pri '»t dft S%to lel«nih jabolk. Pravda bo Soroda lc 1)o; lne(,tcm Hc" prjj ln zaprl vrata, potem naj pa % d. 10sPa Uršula, če ima morda i, > ,'ca z« lahko umre, hrvatski ban K^ «t, Andrej Batorij pa kra-•otfnilc." Kanonik je stal molče pred Palfi-jem, ki je ostro upiral vanj oči, dočim je oskrbnik Jurij Svetič nekoliko privzdignil glavo ter motril sedaj brata, sedaj Mihajla Palfija. "Ne morem," reče naposled kanonik; "opravek je nevaren; nikakor ne morem. To bi bilo očitno teptanje pravice." "Ne mislite vendar vedno le na svoje suhe formule," zavpije Mažar, skočivši kvišku. "Pomislite, da Vas mogočni ljudje, na kateri strani stojite, ne bodo nikoli pustili na cedilu. V imenu svo jega gospodarja, kneza Andreja Batorija Vam dajem poroštvo, da Vas ne bo ' doletela nobena nesreča. Tu je moja roka!" "Ni-li to tista roka, ki je podpisala pogodbo z Uršulo Heningovico?' vpraša resno kanonik. Palfij ošine s pogledom duhovnika, začne iz jeze puliti brke in izpregovori živahneje: "Govorimo iskreno, kanonik. Ni me poslal moj mogočni gospodar samo za šalo semkaj. Njegova trdna volja je da se ta reč enkrat opravi, bodisi tako ali tako, in ako nečete Vi, se bo našel drugi, na primer Franjo Filipovič, nima pameti okovane z jeklom. No. ker poznam Vašega brata, sem hotel Vam poveriti ta posel. In zakaj? Po trebujete odgovora? Vaš brat ima pol no otrok, ima ženo, govorimo iskreno, zapravljivko." "Mažarko," zamrmra z drhtečim gla som kanonik. "Vseeno," odgovori hladno Palfij "Zadolžen je do vrha glave. Njegov upnika se zoveta knez Andrej Batorij in, Ferenc Tahi. Glejte ta čudni siti čaj! Jurij Svetič je živel od milosti kraljevega sodnika, in ta milost je ve lika, morda prevelika. Moj gospoda je vzel vašega brata za upravitelja sus Vedskega; mastna je ta krava, a vaš brat je ni samo molzel in zase obdržal boljše mleko, on jo je molzel do krvi — on je varal svojega gospodarja. Kanonik zadrhti, a njegovi grbasti brat se skloni še nižje in zaječi ob upno. Da, varal ga je," nadaljuje Mažar razdraženo. "Znano mi je to iz pisem gospe Uršule, kako je kradel, vem tud več. Njegovi tovariši so ga izdali in so pripravljeni pričati proti njemu Vi, domine admodum reverende, ljubi te svojega brata, ljubite njegove otro ke, zanje Vam1 živo bije srce; vse to mi je dobro znano. Pomislite, kaj se la hko zgodi z njim, predočite si vso be do, vse nadloge, vso sramoto, ki ga bo strla, ako kraljevi sodnik le migne prstom. Njegovo imetje se bo proda lo, njegovi otroci bodo ostali v bed a plemičevo ime bo pribito na sramot ni kamen. Ali bdste dovolili, gospod kanonik, da bo vaš rod pred vsem sve toni oskrunjen z blatom, bo li moglo vaše srce preboleti jok šibke dece? Palfij se je naslajal, prekrižavši roke ob zadregi kanonikovi, ki je nemo' stal pred njim, upirajoč oči ob tla. Napo sled izpregovori kanonik: "Gospod Palfij, Vi ste okrutnik brez srca." "Glej gal Da nimam srca? Zares ču dna šala! Ali je imel vaš brat srce, ko me je varal. Da nimam srca! Bože ftioj! Kadar čolvek dela pametno, pravite, da nima srca. Moj gospodar hoče na vsak način, da se Tahi vgnjezdi na Susjedu. To mora biti, me razumete, kanonik, to mora biti. A jaz sem povsem pametno preračunal, kako bi se dalo to izvršiti. Roka roko u-miva. Hočete pripeljati Tahija v grad ali ne? Če ga uvedete, so odpuščene vašemu bratu pregrehe, še več, odpuščeni so mu dolgovi, a ban in Tahi — ki ima med vašimi stanovi močno stranko — bo skrbel, da ga vaš deželni zbor izbere za sodnika. Če ga pa ne uvedete, potem pa pride vaš brat — ječo. Ne gre se tu za šalo, ampak za pogodbo. Da ali ne, kanonik? Govorite!" tefan Svetič pobledi kot smrt, na čelo mu stopijo debele kaplje znoja, z roko se je grabil za prsi. Jurij, brat kanonikov se polagoma dvigne na noge. Lice mu je bilo porumenelo, mišice na obrazu so se mu silno napele od muke; z velikimi belimi očmi je zijal v brata, da sliši iz njegovih ust rešitev ali pa smrt. Kanonik je molčal. Naposled stopi Jurij korak naprej, poklekne pred brata, mu objame kolena in zavpije z glasom, da se je človeku trgalo srce: Brate! Brate! Velik grešnik sem. Vem, da nisem vreden pomilovanja, a usmili se moje dece, moje uboge dece, ki si ji ti boter. Ta je čisto nedolžna. In jokaje spusti Jurij glavo med bratova kolena. Moj Bog!" vzdihne kanonik, "ti vidišdiš to nadlogo in bedo. Ako se pregrešim, ne storim v svojo korist, ampak radi ubogih otrok. Odpusti mi ta greh! Dvigni se, brat Jurij! Umiri se! Tako se \je torej izteklo. Pravil sem ti: Pusti lepo črnooko Mažarko, vroče krvi- je in kratke pameti; izneverila se ti bo. Prevarila te je, osta-ila te j«, pustila ti otroke, in ti bi o-stal v bedi in sramoti pred svetom, če bi te tvoj brat ne rešil s svojim poštenjem!" Vroče solze so lile starcu po licu, ko mu je brat, še vedno plakajoč poljubljal roke, ko je Palfij prekriža-nih rok gledal skozi okno, hladnega obraza, hladne duše in ledenega srca, "Gospod Palfij!" zašepeta kanonik solzami v očeh. "Kaj je?" vpraša Mažar hladno, kre-nivši z glavo. "Kedaj pride gospod Ferenc Taty Zagreb?" 'Ne vem. Vam bom že pisal, amice kanonik. Vsekako ne pride pred dvema ali tremi meseci. Tedaj bo treba delati. Ali ste se odločili? "Da," reče kanonik polglasno in po kima z glavo. "Bene! Mož beseda! Dajte mi roko!' reče Palfij in poda kanoniku desnico katero ta s sklonjeno glavo plaho stis ne. "Se danes hočem javiti vašo odloči tev svojemu mogočnemu gospodarju, nadaljuje Mažar, "in nadejam se, da mu bo zelo ljubo. Tu je pogodba med Batorijem in Tahijem; ko se reč opra< vi, bo vrnil gospod knez Batorij Juriju vsa svoja in Tahijeva dolžna pisma Treba je dobro paziti, a pred vsem je treba molčati, da stara Hefiingovica ne izve, ker bi se potem vse izjalovilo. Vi admodum reverende amice, ostanite med tem časom tukaj. Vi pa, Jurij se vrnite zjutraj zgodaj na Susjed. Ne smejo nas videti skupaj. Pojutrišnjem pridem sam z učenim Gregorjem Dom brojem tjakaj. Naredite zapisnik, da se vse lepo zabeleži in izroči. Plačo imate isto, kot preje. Bivate lahko v Zagrebu. Počakati hočem, dokler vsega ne izročimo po zapisniku, da se-He-ningovica zopet ne premisli. Sedaj pa z Bogom, amice kanonik. Še predno odidem iz Zagreba, se vidimo. Drago mi je, se je vse dobro izteklo. Z Bogom!" Palfij se prikloni po gosposko in hiti brzo po stopnicah, do katerih ga je bil kanonik molče spremil. III. Bila je tretja nedelja po Veliki noči. Vsled toplega pomladanskega solnca je bila ozelenela mlada šuma po hol-mih hrvaškega Pogorja, iz zelenja pa so štrleli beli plemiški gradovi. Hitro je tekla Sava pod mladim rumenim vrbovjem, bleščeča se od solnčnih žarkov. Bilo je popoldne, solnce se je bližalo -zatonu. Na višnjevem nebu so viseli rjavkasti oblaki, zakrivajoč od časa do časa solnce; izza oblakov so se vzpenjale čez ravnino proti jugovzhodu tupatam svetle proge, tupatam so delali oblaki velike sence. Zrak je čist kakor kristal. Kamor ti seže oko, vidiš mlado žito, živo zelenje bujnih li vad in gajev, in sredi te ravnice lahko daleč razločno vidiš, kako hodi po polju belooblečena kmetica, kako hiti po cesti jezdec, kako razprostira vitka, visoka jablana, stoječa samotno sredi ravnega polja, svojo senco po svetlem zelenju. Glej, tam na jugu orjaško grmado. To je Okiška gora. V rebri stoji samotno brdo, a na vrhu štrli v sinje nebo Okiški grad. Pod goro stoje kakor golobice hišice mesta Samo bora. Nad Samoborom se lesketa pločevinast zvonik cerkvice sv. Lenarta. Od Okiča proti zapadu se razprostira jo kranjske gore, iz goste šume mole kvišku sivi okrogli stolpi Mokriškega gradil in tihb selo Jesenice (Jesenice so zidnje selo na Kranjskem tostran Save; onstran proti Zagrebu je vas Br dovec), kjer je brod gospoda Gregori-janca. Sredi te ravnine stoji selo Br- dovec. Komaj ga vidiš. Stare, lesene hiše s starimi slamnatimi strehami so skrite v gostih sadnih vrtovih, ki so posuti z belim cvetjem, marsikateri žarek prodere na dvorišče, kjer se lesketa v mlaki, koder capljajo počasi rumene goske. Samo cerkveni zvonik moli izmed sadnih vrtov s svojo rdečo streho. Za vasjo na livadi je čudno vpitje in kričanje. Poglej to d'eco! Lase imajo rumene kakor klas, lice polno Jjakor rdeče jabolko, na sebi nimajo druzega kakor srajčico, prepasa-no s trakom. To ti skače, kriči, ploska ročicami in suva s palico Velike kro-glje, da bi človek skoro oglušel; celo drzni vrabec, ki preži na cvetoči glo-govi meji na mušice, se preplaši in od-frfota čez spleteno ograjo. Prijetno je in toplo, cvetje diši na vso moč in človeška duša se odpira kakor cvet. Sedaj so umolknile orgije, vaščani gredo od večernic. Med žitom stopajo brzo vaščani in vaščanke. Samo tupatam stoji na brodu kakšna botra, oblečena v belo obleko z rdečo pečo in kramlja s sosedom o mrazu, o preji, o svatih, kakor je ženski jezik sploh navajen. Na koncu vasi stoji sredi slivriega vrta vaška hiša, zraven nje hlev, sušilnica za grozdje in koruznjak. Čisto bela je, lepo pokrita s svežo slamo. Vrt je gost, samo po slemenu koče in po vršičkih drevja se blišči solnce, a nižje doli je povsod hladna senca. Zraven lesenega pristrešja stoje pri zemlji velika vrata. To je klet, a pri vratih stoji miza in dve leseni klopi. Pod vrtom se prekucava deca okoli drema-jočega kodra. Na pristrešnih stopnicah sedi mačka, umivajoč si s tačico beli gobček, a iz bližnjega hleva moli sivka radovedno svojo glavo. Vidi se, da tu biva božji blagoslov in sreča, a tiha sreča seva najlepše na rdečih licih lepe krepke žene, ki gleda, upirajoč se na gole polne lakte, s pristreška s svojimi črnimi očmi v ta kotiček domačega blaženstva. Polti je bele kakor srajca, usten polnih in rdečih kakor gosto nanizane koravde, ki ji padajo na bujne prsi, na polnem licu ne vidiš gub, v črnih laseH, urejenih pod glavnikom iz medi, ne zapaziš sivega lasu, na dolgih trepalnicah, na bujnih ustnah ji zatrepeta včasih nasmeh, da se ji pokažejo beli zobje, a iz nasmeha lahko spoznaš, da ji je tudi srce zadrh-telo radosti. Živejše ji zažari oko, ko se ozre na človeka, ki stoji pri mizi pod lopo zraven vesele druščine. Ni več mlad, a krepak in postaven. Velik je, da se mora pripogniti celo pod cerkvenimi vrati. Izpod bele razgaljene srajce se vidijo široke prsi, kakor da so skpK&ne iz železa, na vitkem vratu mu sedi velika okrogla glava. Svetle lase ima ostrižene, brado obrito, po močnih' ustnicah navzdol mu padajo dolgi, malo sivi brki, najlepši kras širokega, podolgastega obraza, iz katerega seva dvoje temnomodrih oči, kakor dvoje gorskih kresov. Kolikrat je že pihala burja preko tega lica, kolikrat ga je napajal dež, kolikrat ga je že palilo solnce! v, Temno je, kakor vlito iz kovine; toda lepo in krepko kakor junakovo. Na sebi nima nič druzega kakor srajco, hlače in nove opanke. Gotovo je hišni gospodar. Z levo lehtjo se naslanja ob hišni zid, desno ima v boku, nogi prekrižani. Tako stoji in gleda z mirnim obrazom trojfc ljudi, ki kram ljajo pri polnem ilovnatem vrču rujne-ga vina. Malo govori in pazno posluša, včasih se zamisli , včasih se nasmehne, včasih izpije par požirkov iz vrča. "A kaj se j.e izpremenilo tam pri vas na Susjedu?" vpraša naš junak z jasnim glasom enega izmed gostov, ki je sedeč pri mizi, zvonil z nogami, da so se mu videli šiljasti čevlji in bele, vezene hlače. "E," odgovori tujec, potisnivši si črno čepico na levo stran ter zapodi muho s škrlatnega telovnika, "selimo se, boter Elija, to se pravi, naša stara se seli in gospodične Zofica, Katica in Anastazija; jaz in gospod oskrbnik Franjo Puhakovič pa ostaneva za seme na Susjedu. Tako je zapoved&la naša milostljiva gospa Uršula. Sama gre jutri ali pojutrišnjem v Stubice." Čudna stvar,' ' zamrmlja krmežljav, majhen tovariš, ki je imel glavo kakor stara grčasta vrba in rdeče lase kakor suho sito, "čudno je to, da se je dala pregnati stara sova iz svojega gnjezda.' "E," reče prvi tovariš, tlesknivši z jezikom, "niti moja neumna pamet ne more najti vzroka tej stvari. Vendar se mi zdi, da jo je neka mažarska zvijača prepodila iz Susjeda. Nočem biti Andrej Horvat, služabni kmi lostljive gospe Heningovice, ampak črn cigan, če ni res, kar pravim." "A, povej mi dragi Andrej," vpraša domačin Elija Gregorič, "kaj pravijo k temu gospodje zetje?" "Bog zna," skomizgne Andrej z rameni, "ne veni, jim je li to prav ali ne. Gospod Konjski je pozno v noč govoril s tistim Mažarjem, ki ga je poslal Batorij, in lepo sta si podala ob slovesu roke. Drugega zeta, Kerečena ni, tretji, gospod Štefan Gregorijanec pa je nenadoma prišel iz Mokric in je, skočivši s konja, slugo zelo ošvrknil z bičem; zdelo se mi je, da je bil zelo razkačen. Culi smo pozneje, kako je vpil nad staro Uršo in Konjskim in razbijal po mizi. Vražja kri, to je že njegova navada." "Da, da," pritrdi brdovski rihtar Ivan Horvat, sključen starec prireza-nih sivih brk, oblečen v modro obleko, ki je dosedaj mirno sedel in držeč z obema rokama palico, nepremično zrl v dremajočega kodra, "da, da, gospod Štefan je vražje krvi. To ve ce- lo Pogorje, to vedo tudi onstran Save Kranjci-Jeseničani. Odkar se je on o-ženil z našo gospodično Marto, se je gospodi na Susjedu štrena čisto zmešala." (Dalje prih.) Za gretje j \ imamo najboljše priprave. Lahko vam preskrbimo Hot air furnace ali pa na vodo in paro. Predne oddate naročilo, ne pozabite dobiti naše cene in našega obrisa, ki je gotovo najbolši. Zakaj čakate? Kupite zdaj! Le zdaj imate priliko dobiti po najzmerneji ceni najboljšo in najlepšo peč na trgu. Robt. Meers, 203-205 Jefferson Street, Joliet PHONES 175 176 meffiOHM\\\v\\ »Ml Prvi in edini slovenski pogrebniški zayod Ustanovljen 1. 1895. Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111. Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v nagi stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci Union Coal & Transfer Co* 515 CASS STEEET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving Chicago telefon 4313. Northwestern telefon 41*, Moore's Stoves Save and .Satisfy- mwm One reason rwhy you should have Moore's Stoves is the unequalled satisfaction they give. But—a better' reason—and one you can't^ afford to overlook—is the big1 saving of fuel Moore's Stoves mean to you. Moore's Air-Tight Heater Cuts down your present fuel bills fully a half. Gets all the value out of the coal—nothing goes to waste. Moore's Everlasting Firepot burns the gas, the smoke, the soot—converts them into heat instead of letting them vanish up the chimney. Use any fuel you like— best hard coal or cheapest slack—all work equally well in Moore's Moore's Range Air-Tight Heater. The Moore's Dust Flue and Air-Tight Draft Control are two other big features that put Moore's Stoves in a class by themselves. When will you call? With the Gl&tt Oven Door Will also interest you. One glance will make you want it. Steel or cast—in all sizes, — prices to your purse. Poehner & Dillman 419-423 CASS ST. Phone 119 AMEKIKANSKI SLOVENEC, 23. OKTOBRA 1917. Strašni zločini so se dogajali — njihov povzročitelj je bil kralj sam. Iz Rusije se je vrnil po večletnih bojih Boleslav Hrabri kot velik zmagovalec, osvojitelj Kijeva. V Krakovu pa, v njegovi stolici se je dogodilo za njegove odsotnosti marsikaj, kar bi se ne smelo zgoditi, četudi ni bilo kralja doma. Bosleslavovi nasprotniki so oblastno dvignili svoje glave; naščuvali so narod in posadili svoje ljudi na najvišja mesta. Seveda, ker so upali, da se kralj ne vrne več iz Ruskega. Tedaj pa je prišel nepričakovano ter se strašno maščeval nad svojimi pro-tivniki. Glavni izmed njih so bili u-smrčeni, drugi pa vtaknjeni v ječe — slabejše in strašnejše od groba; premoženje najodličnejših družin je bilo zapljenjeno, njih člani so postali berači, a grozodejstva in hudobije v ruski vojski posurovelih vojakov so bile v nebo vpijoče. Toda Boleslavovo uho je bilo gluho za ves ta plač, njegovo srce je bilo nedostopno prošnjam pomiloščenja. Zdelo se je, da je zamrlo v njegovi duši vse, kar je človeškega in božjega. V Krakovu je odmevalo stokanje, čuli so se klici gorja; kri kraljevih žrtev je rudečila in napajala prašne ceste. In bil je mož, ki si je upal — v začudenje narodovo—stopati sam in brez orožja v kraljevo palačo, da opomni krvoločnega vladarja na pravico božjo. Bil je ta nadškof Stanislav, mož še ne petdesetih let, impozantna postava, svetnik v svojem življenju in delovanju. Kaj se je godilo med njim in vladarjem, se da le približno slutiti. Kot dušni nadpastir mesta Krakova je imel dolžnost, opozoriti vladarja hudodelstev, ki jih je zagrešil in pravičnosti božje, kakor tudi cerkvenih kazni, ki mu groze, ako se ne izpokori. Gotovo je, da je govoril pobožni, ljubeznivi vladika to v najmilejšem tonu. A kraljevemu odgovoru na to je bil priča cel dvor. Besen krik, živinsko rjovenje se je začulo iz kraljve sobe. Le predobro je bil znan ta glas dvor-nikom. Besnež je klical po biču in pasu; tedaj so se vrata loputoma odprla in smrtnobled je stopil škof vun, a za njim kral, suvajoč in preklinjajoč! Z vladikinih ustnic pa ni prikipela niti ena besedica med tem vladarjevim postopanjem. In ko je zapustil nadškof kraljevo palačo, je še hripavo zarjul za njim Boleslav: "Osramotil si kraljevo visokost, zato moraš poginiti; to prisegam pri kroni in kraljestvu, jaz, Boleslav, kralj!" In: "poginiti mora, smrt, izdajici!" je klicalo sto glasov. Čez tri dni je izobčil nadškof kralja zaradi njegovih zločinov in neiz-pokornosti ter mu odrekel prejemanje zakramentov in prepovedal prisostvovati službi božji. Naslednjo nedeljo je opravljal nad-vladika slovesno najsvetejšo daritev v Mihaelovi cerkvi. Sveto opravilo se je že pričelo, verniki so bili zbrani. Tedaj je jeknil od cerkvenih sten odmev žvenketanja orožja in glavnih povelj. Zapahi pri durih so bili razbiti, kralj, bled od besnosti, je mogočno korakal z dvignjeno glavo in z mečem v roki po cerkvi proti altarju, za njim dvb-sto do temena oboroženih vojakov. Nadškof, moten v svetem opravilu, se je obrnil — uzrl je kralja. "Mir hiše božje je kaljen, najsvetejša daritev onečaščena, zakon cerkve teptan", je rekel. Nato je stopil od altarja in uredila se je procesija, da bi se zapustilo oskrunjeno svetišče. Tedaj se je zgodilo najstrašnejše. V naslednjem trenutku je stal kralj skokoma pri vladiki; grozen mahljaj z mečem in nadškof je ležal na kame- j nitem tlaku z razklano glavo; še isto minuto je izdihnil. "Jaz sem kralj!" je grmel Boleslavov glas po svetišču in kralje je iztegoval okrvavljeni meč, "gorje mu, kdor mi kljubuje!" Namignil je svojim hlapcem in ti so slekli nadškofa ter razsekali njegovo truplo na kosce. To so vrgli ven na polje pticam in lisicam. Molče je zapustil narod Mihaelovo cerkev, koje vrata so se zaprla. Zapuščena je stala, v krvi nadškofovi. Iz mesta pa so odšle priče umora. Napotile so se v Rim, poročat nezaslišan zločin, ki ga je zrla poljska stolica, vrhovnemu pastirju krščanstva ter prosit ga pomoči proti tiranu. To se je zgodilo 7. maja 1079. m * * * 2areč avgustov dan je palil poljano. Mrtveči pili se je vzpenjal tudi v bregove gorovja, a gori ni dospel; tam je bilo ozračje čisto in zveže. Na vrhu je stalo mogočno poslopje, zidano na pečinah. . Tu gori je prebival Gregor VII. Vzduh je bil zdrav, prihajal je od Sredozemskega morja in lahko je opravljal papež svoja opravila, da ne bi podlegel naporom. štirje možje v tuji noči so stali pred njim v odprti dvorani; poročali so mu o hudodelstvih, ki so se zgodila v Krakovu in prosili najvišjega pastirja krščanstva, naj poseže vmes. Opisali so umor nadškofa in nato molčali. Tajinstvena tišina je vladala. Osiveli papež je sedel, glavo z roko podprto, še vedno molče. Skozi odprto okno se je čulo zamolklo šumenje morja. Tedaj dvigne glavo, z izrazom bolesti na obrazu, vendar mirno. "Kaj mislite o tej celi stvari?" je potem skrbno vprašal. "V nebo vpijoča zločnstva so, ki jih je zagrešil kralj Poljske," je bil odgovor prvega. "Najstrašnejši pa je umor nadškofa. In za to hudobijo nima kralj nikakega opravičila, ker ni šlo za politične zadeve, temveč je opravljal škof samo svojo dolžnost. Po dolgem čakanju, ponovnih svarilih in najdostoj-nejši način je storil škof, kar je moral, ako ni hotel biti sam vladarjev najem nik. Kralj je kriv svetoskrunskega u-mora Gospodovega maziljenca, naslednika apostolov!" Drugi pa je pridejal: "Škof Stanislav je bil mož, ki ga je častil poljski narod še za življenja kot svetnika." "Tako je! Bil je svetnik!" so zaklicali poljski dostojanstveniki pred Gregorjem. Ta se je smehljal tem vmesnemu navdušenemu govorjenju. "Čim svetejši je bil umorjenec, tem večji je zlo čin, tem strašnejša bo kazen božja,'tem ostrejša sodba, ki čaka zločinca. Gospod ne pusti svojim svetim nekaznovano škodovati," je pridejal zadnji. Gregor je vstal s stola. V veliki dvorani je bilo tiho. "Bodite sol zemlje," je pričel, "tako je velel Gospod apostolom in njihovim naslednikom. In sv. Avguštin pravi še: Če postanejo oni, ki naj bi bili za krščanstvo ta sol, zanikarni, kdo naj se potem bojuje proti zmotam in grehu? Taki zaslužijo, da se jih vrže na ulico. Ne sme se zaničevati in teptati človeka, ki trpi pregajanje zaradi resnice, pač pa onega, ki je iz bojazni strahopeten. In junak, ki je trpel za pravico, je gotovo škof Stanislav. On je bil res sol v pomenu besede Gospodove. In za to moramo Boga hvaliti. Zgodila se je grozna hudobija, ali cerkev nima škode od tega; kralj je ubil škofa, vendar je pa zmagovalec škof in ne kralj. Stvarnik pa je počaščen in cerkev ima vspeh. Surova sila se je poizkusila boriti proti duhu, a ta je nesmrten, nepremagljiv. Kraljev meč je zdrobil škofu glavo, a pomnožilo se je s tem število mučenikov, udarec pa bo odletel na morilca samega, njemu v pogin, ako se ne izpokori. Čim svetejši je bil škof, tem večja pa je moja nada, da moli po zgledu umirajočega Izveličarja za svojega morilca in da ne moli zastonj. Če bi bilo to doseženo, bila bi zmaga popolna, in kar se je zgodilo kot zlo, obrnilo bi se v dobro. Molimo Gospoda v njegovih neskončnih sklepih in slavimo ga v njegovi moči, ker je podelil Stanislavu tako srčnost in zmagalno moč. Njegova smrt bo koristila škofiji več, nego najsvetejše življenje. In ti, sveti mučenik in škof Stanislav, prosi za svojo škofijo, za svojega kralja, prosi za vse in posebno pa še za rimskega škofa!" Tako je končal Gregor. Čim dalje je govoril, tem krepkejši mu je prihajal glas, tem bolj je oživela njegova postava; njegovo oko je plam-telo, kakor bi hotelo pregledati hipno celo stvarstvo. In strmo so zrli in čuli poljski poslanci vse to. Menili so, da stoji pred njimi nadzemsko bitje. Zmračilo se je, temna noč je zaode-la*grad, luči .-o pogasnile v njem, vse je spalo. Le eden je čul: Gregor, papež. Bil je sam v svoji sobi, govoreč z Bogom, predno sodi kralja in morilca Bole-slava. "Gospod, ti si mi priča, kako globoko pomilujem zaslepljenca, ki je omadeževal kraljevsko čast s krvjo, one-častil tvoje svetišče in zagrešil nezaslišana grozodejstva ter brezmejno zlo. rabljal tvojo prizanesljivost. Ti veš, kako upoštevam skušnjave, ki jih imajo oni, ki so silni in imajo veliko o-blast; kako jih izkuša satan s slavo-hlepjem in ošabnostjo, z zlorabo tvoje moči, z oboževanjem njih samih in kako težko je, ne pasti. Vem, kako hitro je človek razjarjen in da stori v tem marsikaj, česar bi s pomislekom ne storil. In ti veš, o Gospod, da nočem zaslepljenca obsoditi in prokleti, ampak da ne želim ničesar bolj in iskrenejše, ^cakor da ga cerkvena kazen poboljša—" Tako je molil glavar krščanstva. Noč se je že umikala, ko je ugasnila v sobi luč. Kdor bi pogledal notri, uzrl bi temno postavo, klečečo nepremično na kamenitih tleh, ki moli z razprostrtimi rokami. Zdaj pa zdaj bi za-čul bičev udarec. To je bil papež, ki je molil za kralja ter se pokoril, da bi dal Bog zaslepljencu kes in odpuščanje. V jeseni se je razglasila na Poljskem obsodba kralja. Bosleslav je izgubil krono in kraljestvo in bil izobčen za tako dolgo, da se izpokori. Kakor vihar se je raznesla ta vest po strogo katoliški deželi; vse je zapustilo kralja, ki je bil že kmalu sam, brez naroda. In ko je prišla zima, izginil je kralj Bosleslav. Nihče ga ni videl zapustiti palačo, nikomur ni ničesar rekel. "Sv. Stanislav ga je pregnal," je govorilo ljudstvo. Bosleslavova noga ni več prestopila praga njegovega gradu, podložniki ga niso več videli; in na njegovo mesto je stopil drug ter vladal narod, on pa je ostal pozabljen. * * * Bilo je spomladi leta 1084. V Rimu So vladale strašne razmere. Nemški kralj Henrik, smrtni sovražnik Gregorjev, je vdrl v večno mesto in ga zavzel. Njegova divja krdela so razsajali kakor barbari v mestu. » Papež je zapustil svoje bivališče, Lateran, ter se zaprl v Angeljski grad. V tem velikanskem stolpu, čegar zidovi se zde, da so sezidani za večno, je bil varen. Prostora je bilo v tej nekdanji grobnici rimskih cesarjev dovolj, a tudi orožja in vojnikov ni manjkalo. Tako je bilo skrbljeno za papeževo osebno varnost. Ali — žalostno je bilo stanje v mestu in cerkvi božji. Henrik je sporočil papežu: ako krona njega in soprogo za cesarja, tedaj hoče mirovati. Toda Gregor je zavrnil kraljevo ponudbo, ker je poznal njegovo slabost in verolomstvo. Tedaj pa je posadil nemški kralj ravenskega škofa Gisberta na papeški stol ga dal kronati na praznik Marijinega oznanjenja. Osem dni pozneje pa je izpolnil novi papež Henriku njegovo željo. "Slepar je kronal lopova," tako so govorili celo nemški vojaki, med tem ko so naznanjali zvonovi rimskega mesta narodu ta svetoskrunstva. Stemnilo se je. Po odmoljenih psalmih se je naslonil papež na okno, zroč proti zahodu, proti vatikanskemu griču. Tam se je dvigal visoki stolp stare Petrove cerkve v nočni zrak bolj na levo pa velikanska ladija Petrovega doma, zroč naslednika tistega, na kojega grobu stoji. Soparna je bila noč, votlo se je razlegal žvenket orožja, čulo se je razgrajanje tujih vojakov, oblegajočih Angeljski grad. Na papeževo dušo je legala težka tu-ga. Nizko je sklonil glavo, oprl se ob steno, iz notranjosti pa so vreli vzdihi na dan. "Žalostna mi je duša," so mu zašepe-tale ustnice, "in bolj me teži bremen, kakor sicer. Sovražniki se bližajo, nevarnosti se večajo. In tvojega služabnika zapuščajo vsi prijatelji, kakor so zapustili tebe nekdaj apostoli. Tudi najzvestejši se motijo v meni. Prigovarjali so mi k miru, kjer ga ni, k popustljivosti napram Henriku ter me imenovali svojeglavega, vladoželjnega in prepirljivega, ker se nisem ravnal po njihovih kratkovidnih nasvetih. In Rimljani sami so v isti zmoti. Oni imenujejo mir, kar je izdaja in kolnejo tistega, ki jim je pravi prijatelj. Dovolj, o Gospod, je bremen, ki si mi jih naložil —", In počasi se je nagnila Gregorjeva glava na lakti, sloneče na oknu. Tako se je mudil papež dolgo, nepremično. In zopet je pričel tožiti: "Ti veš, o Gospod, da nikdo ne ljubi bolj miru, kakor tvoj služabnik in da dam rad življenje za mir. In vendar se moram bojevati, bojevati celo življenje. Zakaj, o Gospod, si naložil meni to nalogo,-a ne komu drugemu, vred nejšemu in močnejšemu? Zakaj si poklical mene, da srdim kneze in vladarje tega sveta, s tem, da hočem čuvati red v tvoji cerkvi? Zakaj si nisi vzbudil Jeremije ali Izaije mesto mene..." "Toda ne," in Gregorjeva postava se je vzpela, "odpusti mi, o Gospod, slabost in malosrčnost, pokrepi me. Ne, hočem, kar ti hočeš. In ljubo mi bo, če sramote moje ime in žalijo mojo čast, da le izpolnim, kar mi ti nalagaš, da se ustanovi tvoje kraljestvo... Pravico in svobodo tvoje cerkve in neveste, o Bog, Kristus, hočem varovati in braniti do poslednjega diha mojega živ ljenja. In čeravno preti nevarnost, vse izgubiti, lia-te hočem zreti in ne izgubiti poguma ter prenašati potrpežljivo vse, tudi one, ki me napačno umevajo." Bližali so se koraki; videti je bilo svit baklje in kaplan je poročal: "Duhovnik, prihajajoč od svetega Petra, te prosi, najsvetejši oče, da ti sme sporočiti važno vest." Gregor je namignil, naj vstopi. Vstopil je starček in šepetajoč obvestil papeža. Ta je stopil osupnjen nazaj, dvignil roke k nebu in goreč "Deo gratias" mu je prikipel na ustnice. Nato je poklical svoje spremstvo in velel starčku: (Konec prih.) Zabasanost se navadno hitro prežene, če se rabi Severove Jetrne Krogljice (Severa's Liver Pills). Mr. Tomž Sialko iz Manifold, Pa., nam je pisal: "Po.rab-ljenju Severovih Jetrnih krogljic sem redno hodil na stran in postal zdrav." Severove Jetrne krogljice so izvrstni lek zoper vse jetrne nadloge, zabasanost, glavobol, zmedelost, riganje in nemirnost duha. Cena 25 centov v vseh lekarnah. Če jih ne dobite v bližnji lekarni, pišite ponje naravnost na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Oct. SPREJME SE TAKOJ PRILETNA, samostojna ženska kot gospodinja pri družini treh oseb: oče z dvema hčerkama, 5 in 6 let stari. Dobri pogoji. Plača po dogovoru. Pišite ali vprašajte pri: Anton Vachetz, 293 Mineral St., Milwaukee, Wis. . 3t NAPRODAJ NOVA 4 SOBE HIŠA na 118 Elizabeth St. Na lahke o-broke. Vprašaj na 701 N. Broadway, Joliet, P. R. Bannon. 2t AKO IMAŠ $400 KUPIŠ LAHKO hišo 6 sob z loto 50x137 na West Side. Ostanek $1900 se plača kot rent. Telefon 2337 W. 8718— ZASTONJ ONIM, KI TRPE NA NADUHI. Novo zdravilo, katero vsak lahko rabi doma brez težkoče ali zgube časa. Mi imamo nov način za zdravljenje naduhe in želimo, da ga vi poskusite na naše stroške. Neglede če je vaš slučaj že star ali nov, če je podoben Hay Fever ali zastareli naduhi, le pošljite po brezplačno poskušnjo. Neglede kje bivate, ali kaj delate, ako vas nadleguje naduha, naš način vas izlječi. Posebno radi ga pošljemo onim, ki se boje, da so neozdravljivi, kjer so zdravila bila neuspešna. Mi hočemo dokazati, da naš način ozdravi težko dihanje in to za vedno. Ta ponudba brezplačna je prevred-nostna, da se jo opusti en dan. Pišite ponjo danes in začnite takoj. Ne pošljite denarja, le izrezite to spodaj še danes in pošljite. KILA OZDRAVLJENA. Ko sem pred leti vzdignil neko deblo, sem se bil vtrgal. Zdravniki so mi svetovali edino pomoč v operaciji. Pas mi ni pomagal. Konečno sem dobil nekaj, ki me je popolnoma ozdravilo. Leta so prešla, a kila se ni povrnila dasi imam težko delo kot tesar. Ozdravljen sem bil brez operacije, zgube časa ali sitnosti. Jaz ne prodajem ničesar, pa dam nasvet kako ozdraviti kilo brez operjcijeali zgube časa, če mi pišete na Eugene M. Pul-Ien, Carpenter, 485 D, Marcelus Ave., Manasquan, N. J. Izrežite ta oglas in ga pokažite vtrganim, da mu ohranite življenje ali vsaj preprečite sitnosti, tarnanje in konečno operacijo. —E. O. T. to March 26. FREE ASTHMA COUPON Frontier Asthma Co., Room 680 S Niagara and Hudson Sts., Buffalo, N. Y. — Send free trial of your method to: Oct. 9—23 ANTON STRAŽIŠNIK, 1219 Summit Street, Joliet, Illinois. Karpenter in Kontraktor. Stavim in popravljam hiše in druga poslopja. Predno oddate kontrakt ali delo, vprašajte za moje cene. Vse delo jamčim. • Pri prehladih ▼drgnite vrat in prsa, kakor tudi stopila • <6 Dr. Ricbter-Jevem PAIN-EXPELLER TJJinknje takoj olajiljiro in prijetno. ledino pravi s varstveno znamko sidra. 35 m 65c T lekarnah in naravno«t od F. AD. RICHTER ft CO. (2-80 Washington Street, New York. N. V» POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej io poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 POSOJILA. Kupite premog in zimske potrebščine zdaj. Sposodite si denar od nas in ne tarnajte. POIZ VEJTE! "The Twenty-Payment Plan." Izplačalo se vam bo! Naš način vam dovoli posojilo denarja po postavnih obrestih, da plačate celo vsoto v'dvajsetih mesečnih obrokih. Lahko vrnete nekaj ali celo posojilo koncem vsa-cega meseca. Obresti računamo le za oni čas, ko je denar pri vas. $2.00 se plača mesečno od $40. $2.50 se plača mesečno od $50. $5.00 se plača mesečno od $100. Pridite, da vam pojasnimo "The Twenty-Payment Plan." Mi imamo postavno dovoljenje od države Illinois in smo pod nadzorstvom države, da se lahko jamči pošteno poslovanje vsakemu. Posojujemo na pohištvo, klavirje, viktrole, živino in razno drugo blago, katerega ne premaknemo. Pridite, pišite ali tefonajte nam. STATE LOAN COMPANY-, (Not Inc.) 403 Joliet National Bank Bldg. 4th Floor :: Chicago Phone 154. Slovenske Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše meso, grocerije IN KRANJSKE KLOBASE istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso vse druge pedmetei ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem John IT. Pasdertz Chicago tel. 2917. C or. Cora and Hutchins St., Joliet, III Kadar rabite obleko, se oglasite pri nas, ki vam skrojimo isto po pravi meri. Mi delamo fine obleke po $15 IN VEČ. Istotako popravljamo, čistimo in gladimo moške in ženske obleke. G. R. KARLING, krojačnica, 509*4 Cass St., Joliet, 111. STENSKI PAP1F Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj' in firnežev. Izvršujejo se vsa b»f' varska dela ter obešanje stenske!* papirja po nizkih cenah. LChi. Phone 376 N. W. 120 Jefferson St. JOLIET, ILl» Carl Schreibef Chicago Phone 3496. 519 Marble St. :: Joliet, Illinof- SLOVENSKI« BARVAR IN SLIKAR. Barvam poslopja, znotraj in zunai' ter opravljam vsak posel, ki spada * barvarskega obrta področje. Obešam stenski papir. JOUET.ILU. PIVO v STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay St».....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLlNC* Naročite zaboj steklenic novega piva, k) se Imenuje EAGLE EXPORT ______«. JL.L-A IIULM1'^- ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota telefon 405 S. Bluff St.. Joliet. IB- i t h d ll G if i. \