LIKOVNO ŽIVLJENJE V MARIBORU IN RAZSTAVE UMETNIKOV MARIBORSKEGA KROGA MED OBEMA VOJNAMA MAJA VETRIH V izrazu in organizacijskih cblikah zavest- no zaživi slovenska likovna umetnost v Ma- riboru šele po prvi svetovni vojni. To se lah- ko v prvem trenutku zdi presenetljivo. V dobi likovnega razcveta v baročni dcbi na Štajerskem so se med tujci, ki so delali na tem ozemlju (in celo v likovnih šolah), že opazno uveljavili domačini. Nekaj tradicije baročnega oblikovanja, vsaj tistega za cer- kvene namene, sega — zakasnelo, vendar še zmeraj vitalno — v devetnajsto stoletje (pri- mer: Alojzijeva cerkev). Domače rezbarstvo ohranja določen pomen. Vendar je ravno ta- ke vrste »vitalna zakasnelost« dokaz zakore- ninjenega umetnostnega provincializma v pomenu min'malne lastne produktivnosti in velike odvisnosti od močnejših centrov in to ravno v času, ko se Mai-ibor trgovsko in teh- nično krepko razvija in mu sredi stoletja zgrajena južna železnica daje poseben pomen, ki se z desetletji še stopnjuje. V Mariboru, prav tako kakor v nekaterih drugih slovenskih štajerskih mestih, živijo razni likovni oblikovalci dovolj daleč od Du- naja, kier deluie neposredni in izvirni mojster F. G. Waldmüller (umrl leta 1865), ali pa deset let mlajši, gotovo mnogo manj original- ni, vendar zelo kultivirani F. Amerling. Nje- gova uč'tel:a sta bila T. Lawrence in H. Ver- net, nedvomno je sledil tudi Ingresu. Čeprav je cčitno mnogo manjši umetnik od Wald- müllerja, je v portretih dal polnovredne do- kumente svojega časa ne le v živem prika- zovanju, tudi v poeziji. Kakor prva tako tudi druga polovica stoletja pri nas nikakor ni brez shkarjev, ki potujejo po tem ozemlju in izdelujejo portrete meščanov (kakor npr. J. C. Vogel). Posebno omembo menda zasluži Leopold Kupelwieser, ki je bil profesor aka- demije na Dunaju. Vendar doslej ni znan nobeden izmed njih, ki bi mu ga po znanju in izrazni moči tudi le od daleč lahko pri- merjali. Domačini se zdaj med tujci kar iz- gubijo. Iz tega časa ima npr. nova graška galerija že vrsto spoštovanja vrednih del, medtem ko je Maribor z njimi sorazmerno prav reven. V drugi polovici stoletja začnejo določeni avstrijsko-nemški krogi močno pritiskati na slovensko Štajersko, celo z zavestno gradnjo ekonomskih in prosvetnih centrov, namenje- nih germanizaciji. To je čas, ko začenja del nemško govoreče javnosti zmeraj ostreje za- trjevati, da je Maribor nemško mesto, med- tem ko cerkveni arhivi nedvomno pričajo, da take pretenzije v osemnajstem stoletju še ni bilo.i Administrativni, kulturni, prosvetni in pro- pagandni pritisk industrijskega in bančniške- ga nemštva se je krepko nadaljeval in stop- njeval v začetku dvajsetega stoletja. Okoli- ščine za razvijanje domače likovne dejavnosti so bile kar se da neugodne, delno zaradi že omenjenega pritiska, delno zaradi prodora krepko se razvijajočega grcbo-materialistič- nega kapitalizma in z njim povezane miselno- sti, da je vsaka umetnost predvsem le nekak- šen ozaljšek življenja. Taka miselnost je za- čela prevladovati predvsem v premožnih krogih. Ne slovenski, ne nemški likovni izo- braženci niso bili nezainteresirani. V prav številnih starejših meščanskih knjižnicah je najti ambiciozne izdaje (kakor so jih imeno- vali) »klasikov umetnosti«. V istem obdobju, ko so se npr. nadarjeni prleški umetniki iz- gubljali v tujini, ker jim doma ni bilo mesta, je likovna umetnost pri Slovencih kot narod- nostna propaganda v reprodukcijah odigrala določeno buditeljsko vlogo: od slik Ceha Cer- mäka in njegovih Črnogorcev do Paje Jova- noviča, od Bukovčevega slikanega gledališke- ga zastora pa do Vavpotičevih ilustracij k Desetemu bratu ali pravljicam Frana Milčin- skega, od Smrekarjevih in tudi Podrekarjevih karikatur do Gasparijevih narodnih noš na razglednicah, ki so tudi med vojno 1914 do 1918 opazno pomagale buditi ali ohranjati slovensko narodno zavest na tem ozemlju. Očitno je v takih okoliščinah v zavesti ljudi literarna vsebina prevladovala nad ob- liko. Pomembne vrednote svetovne likovne problematike se naših krajev niso dotaknile, razen kolikor so pobude prišle z jugozahoda, iz Ljubljane. Gradec, nekoč v baročni dobi zelo aktiven in poln mednarodnih spodbud, je tu odrekel. Vsa, ne samo slovenska Štajer- ska je živela daleč od likovnih centrov. Tako stanje naj ilustrira značilna nadrobnost. V letih pred prvo svetovno vojno je Švicar Ferdinand Hodler ponovno razstavljal v du- najski Secesiji in si pridobil lep ugled. Hod- lerjevo slikarstvo, bUzu secesiji, prehaja v ekspresionizem in so ga teoretiki tega giba- nja zelo cenili. Clan znane graške pivovar- narske družine Reininghaus si je v nekaj letih omisUl prav lepo zbirko Hodlerjevih del. Živel pa je pretežno na Dunaju. Na Dunaju je Hodler vplival na vrsto umetnikov, med- tem ko kljub zemljepisni bližini nikakor ne na kakšnega slovenskega ali morda tudi na katerega drugega jugoslovanskega likovnika. Močnejši val ekspresionizma je menda pri- spel v Maribor šele preko Podbevška, »Treh labodov« in Delaka. Vse opisane razmere pomagajo razumeti situacijo, ki so jo pobudniki prvih umetnost- nih razstav našli v Mariboru po prvi vojni in dokončni priključitvi mesta k Jugoslaviji. Samemu osvoboditelju Maribora, generalu Maistru, in krogu njegovih sodelavcev je tre- ba priznati, da so se takoj zavedeli dejstva, da ima Maribor kct novo obmejno in po- membno slovensko mesto, prav tako ekonom- sko kakor tudi kulturno poslanstvo. Gotovo je treba v tej zvezi imenovati primorska rojaka Viktorja Cotiča in Frana Stiplovška, profesorja risanja, oba slikarja. Vsi spodbud- niki pa so takrat začeli na novo, brez opaz- nega likovnega izročila, katerega niti so bile davno potrgane in — nujno — tudi brez vseh poskusov vzporejanja s takratnimi in že uve- ljavljenimi evropskimi likovniki. Takrat or- ganiziranega »umetnostnega obrata« ni bilo, ne sloja občinstva, ki bi sistematično zbiralo slike, ne umetnostnih razstav, ne umetnostne kritike. V takih okoliščinah je bila očitno po- membna tudi umetnostno propagandna te.ža razstav, ki bi morale biti dovolj velike in bi morale zajeti širše plasti občinstva. Zamisel je bila: pritegniti akademsko šolane umetni- ke, hkrati pa jim pridružiti amaterje. Neka- ko istočasno z željo po razstavljanju je vznik- nila ideja potrebe po organizaciji likovnih umetnikov. Prva razstava po vojni je bila v Kazinski dvorani. Trajala je od 8. decembra 1920 do 2. januarja 1921. V odboru razstave so bili ge- neral Rudolf Maister, dr. Josip Tominšek in prof. Fran Stiplovšek. NastopUo je 28 raz- stavljavcev, med njimi: Viktor Cotič, Ivan Kos, Ivan Napotnik, Josip Peteln, Oskar Pi- stor, Avgusta Santel, Nande Vidmar in Ivan Zabota s 184 deli. Istega dne, ko je bila od- prta razstava, so ustanovili »Klub upodab- ljajočih umetnikov Grohar«. Odbor so sestav- ljali: V. Cotič, predsednik; Ivan Karlovič Ja- novsky, podpredsednik; Fr. Stiplovšek, tajnik; Franc Kranjc, blagajnik; Avgusta Santlova, odbornica, in general Rudolf Maister kot častni član. Nekateri umetniki, ki so sodelo- vali na tej prvi razstavi, so mnogo kasneje nadaljevan njihovo delo. Med prvimi, ki so prav do danes (z izjemo cenzure — druge svetovne vojne) stalno sodelovali v likovnem življenju Maribora, je vsekakor Ivan Kos. Prve razstave kluba »Grohar« so bile zelo raznolične po usmerjenosti, znanju in kvali- teti. Med razstavljenimi deli so bila tudi dela ruskega emigranta Ivana Karloviča Janov- skega, amaterja, ki pa je razstavljal povečini velikanske pretenciozne slike v smeri histo- rijskega slikarstva. Med razstavljavci najde- mo amaterko, aristokratko Rosmanit, ki je npr. razstavljala sladke podobe z materami in otroki, poleg pa je npr. razstavljal Pipo (takrat Josip) Peteln, Nemec (ki pa svojega nemštva takrat nikakor ni poudarjal), vrsto ekspresionistično občutenih lesorezov. Propagandno je že I. razstava dosegla ve- lik uspeh med občinstvcm. Prihajalo je tru~ moma in živahno komentiralo dela. Delo kluba »Grohar« je bilo zelo razgiba- no. Njegovi člani so ustanavljali in vodili tečaje za slikanje. Razen v Mariboru so raz- stavljali tudi v drugih mestih. K njim so prihajali kot gostje umetniki od drugod. V Mariboru je nastopilo npr. ljubljansko druš- tvo »Probuda« s predavanji in razstavo. Leta 1921 sta nastopila Fr. Stiploviek in N. Vidmar na razstavi v Mariboru pod okri- ljem kluba »Grohar« (5. do 20. septembra 1921). Mariborski likovniki, organizirani v tem klubu, so razstavljali v Beogradu na Jugoslovanski umetniški razstavi, organizirani ob ženitvi kralja Aleksandra (1922). Dobili so svojo dvorano, kritika pa jim ni bila ravno naklonjena. Tu so razstavljali: Viktor Cotič, Anton Gvajc, J. K. Janovski, J. Peteln, Av- gusta Santel, Henrika Santel in Josip Care (pozneje navadno Tscharre). Grafična dela so prispevali V. Cotič, J. Care in J. Peteln. Ze na razstavi »Groharja« v Mariboru (8. do 17. septembra 1922) zasledimo poleg zna- nih imen tudi Anteja Trstenjaka. Na tej raz- stavi je že čutiti razloček v delih starejše in mlajše generacije. Med mlajšimi naj omen'!mo predvsem Tr- stenjaka, Kosa in Stiplovška, izmed Nemcev v. Cotič, Prezbiterlj mariborske stolnice (1923) 31 pa Peteina, Baumanna in Careja. Trstenjak sodi vsekakor med najbolj markantne oseb- nosti v mariborskem likovnem življenju med obema vojnama. 2e takrat pa je bil znan tudi v tujini (Praga). Ob vsej propagandni dejavnosti Maribor ni imel primernih prostorov za razstavljanje umetniških del. V oktobru 1922 je začel klub »Grohar« z akcijo za zgraditev umetniškega paviljona. V Götzovi dvorani, današnjem Unionu, je bila organizirana zabavna prire- ditev, katere čisti dobiček je bil namenjen izgradnji paviljona (načrt za stavbo je izdelal arhitekt Schell). Ob koncu leta 1922 je raz- stavljal klub »Grohar« v Ljubljani. Leta 1923 (20. maja) pa so nastopili v Mariboru »Ves- nani«2 na poziv tega kluba. V društvu samem so nastali prepiri zaradi razločkov med »starim« in »novim«. Tako npr. je zastopal mladi Trstenjak pod vplivom Prage nove ideje, ki starejšim niso bile po- godu. Nasprotja so se zaostrila zaradi neko- rektnega ravnanja nekaterih članov »Grohar- ja« s slikarjem Trstenjakom. Na izrednem občnem zboru (13. januarja 1924) nesporazu- mov niso mogli odstraniti, zato so nekateri člani izstopili. Mladi Trstenjak je bil v tem času izrazit in viden zastopnik novih pogle- dov. Mariborski umetniki so tudi nadalje sode- lovali z ljubljanskimi. Ti so kot gostje »Gro- harja« spet razstavljaU v Mariboru, namreč »Klub mladih«,ä ki so ga med drugimi za- stopali: Božidar Jakac, Tine Kos, France Kralj, Tone Kralj, Marjan Mušič, Ivan Na- potnik, Damjan Serajnik, Fran Zupan in Lojze Spazzapan. Razstava je trajala od 16. aprUa do 5. maja 1924. Mariborčani so dokaj slavnostno sprejeli ljubljanske tovariše. Kot uvod v razstavo je bilo prirejeno pre- davanje Frana Stiplovška: »O večnem iska- nju forme v umetnosti«. Isti slikar je tudi vodil po razstavi in tolmačil dela ljubljan- skih umetnikov. Leta 1924 so priredili skupno razstavo (od 28. septembra do 18. oktobra) I. Kos, Niko Pimat in F. Stiplovšek, združeni v kratko- trajnem mariborskem »Klubu mladih«.* Kos je to leto diplomiral na praški akademiji likovnih umetnosti. Pirnat pa je bil še štu- dent zagrebške akademije (študije je končal leta 1925 na Meštrovičevi specialki, potem se je naselil v Mariboru). Stiplovšek je v tem času izdelal znano mapo lesorezov »Stari Ma- ribor«. Istega leta je razstavljal grafike v Hodoninu na Moravskem, kjer ga je pohval- no omenila češka strokovna kritika. Po letu 1920 je pri slovenskih umetnikih opaziti več zanimanja za grafiko. Temelje slovenske grafike' so polagali S. Santel, H. Smrekar, Fran in Tone Kralj, B. Jakac in Miha Males. Mariborčani kakor Ljubljanča- ni so gojili medsebojne zveze. Čeprav prve grafične razstave bratov Kraljev, Jakca in Maleša v Ljubljani nenavajanemu občinstvu niso bile razumljive in zato nespodbudne, so v Mariboru v Kazinski dvorani od 14. decem- bra 1924 do 6. januarja 1925. leta priredili grafično razstavo, vendar mešano z drugimi tehnikami, predvsem z akvarelom. Ta prva grafična razstava kluba »Grohar« tehnično ni bila čista, česar očitno takrat niso občutili kot pomanjkljivost. Tedaj je Maribor že imel dva umetnika, ki sta se poleg olj ukvarjala precej tudi z grafiko, Cotiča in Stiplovška. Od časa do časa so se posvetili grafiki I. Kos, A. Trstenjak in še drugi. V letu 1925 je bil najbolj pomemben do- godek razstava Anteja Trstenjaka v Parizu. Morda je zanimivo, da je bil v tem letu Ma- ribor z deü zastopan tudi na razstavi »Kluba mladih« v Splitu (od 29. novembra do 15. de- cembra 1925). Razstava je imela naslov »Slo- venačko slikarstvo novi je dobe«. Razstavljali so: B. Jakac, France in Tone Kralj, ki sta bila zastopana tudi s tremi skulpturami. Veno Pilon, Fran Stiplovšek, Drago in Nande Vid- mar in Fran Zupan. Znotraj kluba »Grohar« so se vrstili vse bolj številni in vse hujši spopadi. Vzroke zanje je iskati v različnih pogledih na umet- nost pa tudi v materialnih okoliščinah. Višek nesporazumov je opaziti v letu 1926, ko so umetniki začeli razstavljati zunaj kluba. Prvo tako razstavo sta priredila Viktor Cotič in Janez Mežan (10. do 20. junija 1926). Tega leta je Mežan diplomiral na zagrebški aka- demiji. Naslednjo razstavo so priredili V. Cotič, J. Mežan, I. Kos, N. Pimat in Lojze Žagar (7. do 16. novembra 1926). Spočetka so naleteli na težave; magistrat je zahteval preveliko najemnino, vendar so se končno le nekako sporazumeli. Na razstavi je bUo naj- več risb, lesorezov, slik v olju, akvarelov in kiparskih del (slednje je prispeval N. Pimat). V mariborskem likovnem življenju tega časa je opaziti določene spremembe; sem je šteti prodor Trstenjaka in dejstvo, da ne prevla- dujejo več amaterji tako kakor v prvih letih. V glavnem pa vendar vse nekako teče v mir- nih vodah tradicije. V letu 1927 zasledimo zanimivo razstavo A. Trstenjaka in N. Pimata v Parizu. Ob koncu istega leta sta razstavljala v Celju Mežan in Pimat. Zanimiv članek nam pojasni položaj likov- ne umetnosti v Mariboru tega časa: »Likovni umetniki in likovna umetnost v mariborski oblasti. Razvoj cd prve razstave v Mariboru — Zastoj in kriza — Potrebe za bodočnost«. Podpisan je »-r«, očitno Radivoj Rehar. Čla- nek je bil napisan »Ob desetletnici prve ini- 32 ciative za oblikovanje delovne skupnosti slovenskih umetnikov, slikarjev in kiparjev«. Avtor članka obravnava razvoj od prvih uspelih skupinskih nastopov do podvigov po- sameznikov, vzpone v začetnih letih (po letu 1920) in zastoj (okrog leta 1926). Poskuša razložiti stanje mirovanja, za katero najde opravičljive razloge, kakor splošno hudo si- tuacijo, dobo krize in prenagli vzpon v za- četku. Ob koncu želi, »da se zopet zberejo raztresene moči za novo delo in nova ustvar- janja.« Sodba je v glavnem pravilna. V splošnem razvoju posamezniki ne zmorejo toliko, kakor organizirana celota. Tudi to je res, da je avantgardnim posameznikom v taki organizirani celoti ustvarjanje oteženo, ker so hotenja zelo raznovrstna; bolj »umirjenim« — pa nasprotno — skupni nastopi precej po- magajo. Iz leta 1928 imamo zapisek o razstavi A. Trstenjaka (6. do 19. maja) v Unionski dvo- rani (Maribor), o razstavi Ludvika Vrečica v ljubljanskem Jakopičevem paviljonu (30. sep- tembra do 28. oktobra 1928) ter J. Mežana v Mariboru v Kazinski dvorani (1. do 16. de- cembra 1928). Dne 24. novembra 1929 so odprli prvo sli- karsko razstavo tega leta v Mariboru. Raz- stavljali so: Albert Sirk, Hinko Smrekar, Saša Santel, Henrleta Santel, Merčin Nowak (Lužiški Srb), France Sterle, Fran Tratnik, Jc'rdan Komar in Kocjančlč. Avtor poročila (-r, spet R. Rehar, Marib. več. 2. decembra 1929, str. 2) pravi, da »notranja organizacija ni bila dobra, ker ni bila odraz sodobne skupine niti odrejene umetniške smeri«. V Mariboru je leta 1930 čutiti nekakšno zatišje. Ker je 1926 klub »Grohar« praktično nehal obstajati, so se 1931 mariborski likovni umetniki združili v klubu »Brazda«, katerega delovanje je mogcče zasledovati od ustanovi- tve pa vse do začetka druge svetovne vojne. Na prvi razstavi »Brazde« je navzoče pozdra- vil predsednik Radivoj Rehar, nato je na- prosil podžupana Rudolfa Golouha, zastopni- ka odsotnega pokrovitelja razstave župana dr. Franja Lipolda, da odpre razstavo. Na razstavi (6. do 19. decembra 1931) so sodelo- vali: Cotič, Gvaic, Jirak, Kos, Mežan, F.Rav- nikar, Sirk, Trstenjak. Med leti 1931—41 je bilo opaziti želje po združevanju zunaj »Brazde«. Leta 1933 je npr. nastopila »Petorica«: Didek, Jirak, Kos, Košir, Sirk. Taka združenja pa so ostala pre- hoden pojav. Umetniki, združeni v »Brazdi«, so priredili vrsto uspešnih razstav (v Murski Soboti, Celju, Ljubljani) in — kakor že ome- njeno — ostali v tem društvu organizacijsko povezani vse do okupacije. Mariborski umetniki so se uspešno uvelja- vili v Ljubljani in drugih mestih, bodisi s skupinami, bodisi s samostojnimi nastopi. Različni umetniki so prihajali v tem času v Maribor razstavljat tako samostojno ali kot gostje »Brazde« (npr. Males, Mihelič). Nekaj dni po otvoritvi razstave »Brazde« (9. decembra 1931) so pisali o potrebi galerije v Mariboru. 2e na tej razstavi naj bi začeli kupovati dela za bodočo zbirko. Glede usta- navljanja galerije v Mariboru mnenja niso bila enotna. Nekateri kulturni delavci so krepko zagovarjali stali-lče, da bi bilo takoj treba začeti z zbiranjem umetnin in tako po- kazati, kolikšna je umetniška raven ob se- verni meji Slovenije. Nasprotniki so to mne- nje pobijali, češ da je v ekonomsko tako kritičnih časih zahteva po taki ustanovi v Mariboru nedvomno pretirana. Videti je, da situacija za tako ustanovo takrat še ni bila zrela (misel se je uresničila šele leta 1954). V veliki kazinski dvorani je bila odprta 26. marca 1933 razstava »Slovenske likovne umetnosti«, prirejena pod okriljem Ljudske univerze. Njen predsednik, ing. Kukovec, je razstavo odprl. V imenu občine pa je prire- ditev pozdravu podžupan, pisatelj Rudolf Golouh. Uvodno besedo je spregovoril Rihard Jakopič. Velika večina razstavljavcev, slikar- jev in kiparjev, je prispela iz Ljubljane. Od umetnikov, delujočih na Štajerskem, so so- delovali I. Kos, A. Sirk, K. Jirak. V avgustu istega leta je Franjo Baš, tedaj arhivar, v imenu Muzejskega društva orga- niziral razstavo stare umetnosti v okviru Mariborskega tedna v paviljonu stare likov- ne umetnosti. V posebnem paviljonu sodobne umetnosti (in v okviru Mariborskega tedna) Fr. Stiplovšek, Mestni stolp v Mariboru (1927) 33 pa so razstavljali dela: A. Gvajc, K. Jirak, L. Kavčič, I. Kos in A. Sirk. V decembru istega leta (od 8. do 22. de- cembra 1933) je bila odprta razstava že ome- njene, kratkotrajne »Peterice« v terasni dvo- rani hotela »Orel«. Razstavljali so akademski slikarji: Z. Didek, K. Jirak, I. Kos, F. Košir, A. Sirk. »Petorica« je objavila svoj program s temile glavnimi smernicami: v sliki je treba oblikovati domačo kulturo, domačega človeka in domačo pokrajino. »Petorica« je izjavila, da ne bo sledila modernim izraznim smerem Zahoda. Izražala ie tudi željo po tesnejši povezavi z drugimi slikarji, predvsem slovenskimi, ki so voljni prikazati našo zem- ljo in našega malega človeka. Leta 1934 (od 10. do 23. decembra) so v ve- liki Kazinski dvorani razstavljali akademski shkarji Karel Jirak, Ivan Kos, France Košir, Albert Sirk ter akademski kipar Vladimir Stoviček. V novembru istega leta (11. novembra 1934) je v okviru »Brazde« v Jakopičevem paviljo- nu v Ljubljani razstavljalo šest slikarjev (okrog 120 del): Anton Gvajc (ki je poslal pretežno pokrajinske motive), Karel Jirak, Ivan Kos, (ki je pokazal najrazličnejše teh- nike), France Košir (olja in akvarele), Albert Sirk in Ante Trstenjak. Pri otvoritvi so go- vorili zastopnik Narodne galerije, konserva- tor dr. France Stele, predstavnik »Brazde« akad. slikar Karel Jirak in prosvetni šef Josip Breznik, ki je zastopal pokrovitelja razstave podbana dr. Pirkmajerja (obvestilo je izšlo brez podpisa v časopisu Slovenski na- rod, 12. novembra 1934, str. 3). O razstavi je zapisal Karel Dobida:"* »Ce odštejemo Košir- ja in Trstenjaka, ki dajeta razstavi krepak poudarek, se zdi, da nam ,Brazda' zaenkrat nudi le bledo in morda tudi nepopolno sliko slovenskega umetniškega ustvarjanja ob Dra- vi«. O isti razstavi je zapisal prof. France Ste- le:^ »Ime si je ta skupina izbrala očividno po prO'pagandnem imenu zagrebške ,Zemlje', ka- tere ideal pa se javlja samo v delu K. Jiraka, drugače pa je ta družba tako po kakovosti kakor po umetniški usmerjenosti močno raz- lična. Po kakovosti daleč presega druge An- ton Trstenjak, ki je med njimi edini Evrope- jec.. .«. V marcu leta 1935 je razstavljal klub »Braz- da« v Celju. Takrat je zapisal Radivoj Re- har:* »Slovenski Stajer ni imel središča, ki bi bilo omogočilo koncentrični razvoj sloven- ske likovne umetnosti, zato tudi ni imel no- benega kluba likovnih umetnikov ali podobne organizacije. Kar je dala naša pokrajina li- kovnih umetnikov, so delali več drugod ka- kor doma« (misli na čas pred letom 1920 — op. p.). Razstavljali so: Anton Gvajc, Karel Jirak, Franjo Košir, Ivan Kos, Dore Klemen- čič. Zoran Mušič, Albert Sirk ter akademski kipar Vladimir Stoviček. Istega leta je »Brazda« priredila jesensko razstavo v Kazinski dvorani (3. do 17. novem- bra). Razstavljali so shkarji: K. Jirak, I. Kos, Fr. Košir, Z. Mušič, A. Sirk, A. Trstenjak in kiparji: Gabrijel Kolbič, Josip Sarnic in Vla- dimir Stoviček. R. Rehar je o tej razstavi zapisal:" »Ta razstava različno starih in raz- lično usmerjenih umetnikov ne more biti izraz kake izrazito umetniške smeri ^i hote- nja, je pa vendar dokaz sodobnih iskanj iz povojnih zmed v mirnejše vode resnih pri- zadevanj«. Z »mirnejšimi vodami« je verjet- no mislil na odvračanje cd ekspresionizma. V letu 1936 je najti poročila o razstavi v Celju (cd 13. do 28. decembra). Razstavljala sta Albert Sirk in Ivan Napotnik. To leto je bila v Mariboru razstava slik prejšnje leto umrlega prof. A. Gvajca (1. do 9. avgusta 1936). Tega leta je priredu klub »Brazda« v Mariboru božično razstavo. Razstavljali so: Karel Jirak, Ivan Kos, Zoran Mušič, Raj ko Slapemik, Avgust Bucik, Ante Trstenjak, Vladimir Stoviček in Fran Tratnik. Leta 1937 so priredili I. mariborski umet- nostni teden. Predsednik je bil dr. Ivo Sorli, eden od ustanoviteljev pa zelo marljivi orga- nizator Rudolf Golouh. Teden se je pričel z otvoritvijo razstave kluba »Brazda« (21. do 27. novembra 1937). Razstavljali so: France Golob, Zoran Mušič, Albert Sirk, Ivan Kos, Karel Jirak in Vladimir Stoviček. V poročilu k tej razstavi zasledimo zabeleženo: »Jirak nas je dostojno reprezentiral na razstavi ju- goslovanske umetnosti v Rimu«. V umetnost- nem tednu je bilo podeljenih več nagrad, ta- ko tudi za likovno umetnost. Prvo nagrado (1500 din) je prejel Zoran Mušič za »Ljub- ljanico«, drugo Albert Sirk (1000 din) za »Bakerski zaliv«, tretjo (500 din) prof. Kos za »Pohabljenca«, potovalno nagrado pa prof. Karel Jirak. V istem letu so nastopili mariborski umet- niki na II. pomladanski razstavi Društva slo- venskih likovnih umetnikov v Ljubljani, v v Jakopičevem paviljonu (IV.—V. 1937); v Celju pa sta razstavljala Franjo Golob in Lojze Sulmelj (9. do 18. maja). V Mariboru je v tem letu razstavljal Albert Sirk, v Kazinski dvorani od 16. do 27. maja. V začetku 1938. leta je bila v Mariboru odprta »Prva reprezentativna razstava slo- venskih umetnikov« (5. do 26. junija). Med že znanimi imeni je v mariborskem likovnem življenju prvič omenjen Ivan Cargo. Zanimi- vo je, da so na tej veliki slovenski razstavi nastopih tudi člani kluba »Neodvisnih«:!" Mušič, Mihelič, Kregar, Didek, Sedej, Pre- gelj, kar med drugim priča o tem, da je tu 34 nastopila velika večina slovenskih likovnih umetnikov ne glede na opredelitve za to ali drugo umetniško smer. V okviru »Brazde« so mariborski likovni umetniki razstavljali v beli unionski dvorani (8. do 24. decembra), in to: Karel Jirak, Maks Kavčič, Ivan Kos, Zoran Mušič, Fran Ravni- kar. Razstavo je odprl R. Rehar. V otvoritve- nem govoru^' je poudaril potrebo po razstav- nem paviljonu in ateljejih. M. Kavčič se je ob tej priliki prvič pojavil v javnosti (na razsta- vi) z večjim številom del. Nekaj let kasneje je postal zelo vpliven umetnik v mariborskem krogu: aktiven kot slikar pa tudi kot organi- zator likovnega življenja, kot učitelj in kot scenograf. V tem letu je v Mariboru razstav- ljal še Dore Klemenčič. V marcu leta 1939 je imel v Mariboru raz- stavo Zlatko Zei, ki se je učil pri Gvajcu in Cotiču, pozneje pa je nanj vpUval Mušič. Pomladi istega leta je sodeloval Ivan Kos na razstavi v Milanu. Od 16. do 26. aprila 1939 so v okviru II. umetnostnega tedna razstavljali umetniki mariborskega kroga in gostje: Borut Hribar, K. Jirak, Maks Kavčič, Ivan Kos, France Mihelič, Zoran Mušič, Albert Sirk, Alojz Sušmelj in Zlatko Zei. Borut Hribar je s svo- jim kiparskim delom prvič nastopil v j a v- : nosti. O tej razstavi beremo v komentarju Radi- \ voja Reharja,'^ da »razstava nudi neko zao- kroženo, harmonično podobo, kolikor je to seveda pri umetnikih različnih smeri in raz- vojnih stcpenj sploh mogoče«. Takrat zasle- d"mo dru?ič poročila o podelitvi nagrad za dela s področja likovne umetnosti, književ- nosti in glasbe ter za najboljše igralske kre- i acije. Nagrade so lahko prejeli tisti umetniki,! ki so se priglasili žiriji, tega pa niso storili: vsi. I. nagrado za slikarstvo sta si delila Zo- ran Mušič in France M'helic. Nagrada je znašala 2.000 din, II. in III. nagrado sta si delila Ivan Kos in Maks Kavčič (po 750 din). V decembru (10. do 22. decembra) so raz- stavljali še: Franjo Golob, Karel Jirak, Maks Kavčič, Ivan Kos, Zoran Mušič, Tošo Primo- i žlč, Lojze Sušmelj, Zlatko Zei in Klavdij Zor- ; nik. Od 11. do 18. maja 1940 je trajal III. umet-i nostni teden. Začel se je z razstavo likovnih | umetnikov, ki jo je odprl dr. Maks Snuderl. j Razstavljali so: Franjo Golob, Karel Jirak, Maks Kavčič, Ivan Kos, Zoran Mušič, Lojze Sušmelj, Klavdij Zornik. Takrat so prejeli nagrade: Karel Jirak (»Kopači«), Ivan Kosi Fr. Miheue, Motiv z Barja (1941) 35 (»Cvetlice«), Zoran Mušič (»Aleksandrova cesta«). Priznanje za dela sta dobila: Maks Kavčič (»Viničarja«) in Klavdij Zornik (»Sv. Miklavž na Dravskem polju«). Podelili so tudi nagrade za reproduktivno glasbo, književnost itd. V maju istega leta je bil občni zbor Umetniškega kluba, kjer so med drugim se- stavili program za delo v novem poslovnem letu. Klub je prevzel vrsto novih obveznosti, posebno še glede nadaljnjega poglabljanja kulturnih stikov med Slovenci, iHrvati in Srbi. Tudi po tej strani so poudarjali, da likovno ni mogoče živeti v zaprtem krogu. V likovnem ustvarjanju je še celo potrebno sodelovanje in medsebojno spoznavanje. S sodelovanjem, posebno še z medsebojnimi razstavami, je mogoče bolje spoznati smeri, ki so zanimive bodisi za posameznike bodisi za skupine. Ta- ko je mogoče spoznati tudi oscilacije posa- meznikov ali skupin. Sodelovanje daje tudi možnosti za razvijanje novih idej, kakor tudi za realnejšo ocenitev posameznikov in skupin. Za leto 1940 imamo poročila še o naslednjih razstavah: v Mariboru Mušič-Putrih (31. mar- ca do 14. aprila); Primožič-Zei (8. do 23. de- cembra) ter sodelovanje mariborskih umetni- kov z ljubljanskimi na prireditvi: »Jubilejna umetnostna razstava ob priliki štiridesetlet- n^ce prve slovenske umetnostne razstave leta 1900 v Mestnem domu v Ljubljani«. Razstava je bila 31. marca do 21. aprila v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. V Mariboru je razstav- ljal L. Sušmelj v okviru kcbanskega tedna (15. do 21. aprila); poslednja razstava tega leta pa je bila Jesenska umetnostna razstava (10. do 20. decembra). V Ptuju so priredili prvo veliko razstavo likovne umetnosti od 9. do 25. marca 1941, kier so sodelovali: klub »Neodvisnih«, klub »Trojice« (G. A. Kos, France Gorše in Miha Males), iz Murske Sobote Karel Jakob in iz Ptuja France Mihelič. Po aprilskem vdoru je okupator surovo zatrl vsako samostojno kulturno življenje na tem ozemlju, petem pa si je prizadeval, da bi tudi kulturo organiziral po svoje. Poskusih smo prikazati likovno življenje v Mariboru in okolici s pregledom razstav, iz- jav, spločnih prizadevanj, kolikor jim je mo- goče slediti cd leta 1919 pa vse do okupacije leta 1941. V našem pregledu govorimo pred- vsem o pomembnejših likovnih manifestaci- jah v Mariboru, delno o drugih na ozemlju severovzhodne Slovenije. Zanimal nas je raz- voj likovne izraznosti v tem severnem slo- venskem mestu. Sodelujoči amaterji in aka- demsko šolani umetniki so bili — posebno spočetka — izredno razUčni: po usmerjenosti, znanju, likovni zavesti in prizadevanjih. Mo- goče je reči, da so sorazmerno mnogi med njimi v dokaj neugodnih okohščinah marljivo in prizadevno pomagali graditi temelje no- vejše, med obema vojnama nastajajoče umet- nosti. Nekatere od teh manifestacij so kljub poprečnosti posameznikov daleč presegle lo- kalni okvir. O tem govorijo priznanja po drugi vojni, ki so jih bili deležni posebej še trije umetniki tega (širše razumljenega) kro- ga: Zoran Mušič, na široko znan in priznan kot član skupine Ecole de Paris, France Mi- helič kct eden najbolj znanih in priznanih jugoslovanskih grafikov, tudi (skupaj z Bo- židarjem Jakcem) častni član florentinske akademije, ter Ante Trstenjak, ki je zaslovel predvsem v Parizu (bil je član znane skupine Salon d'automne) in v Pragi. Trstenjak je med prvimi (med cbema vojnama) zbudil nove tokove v mariborskem likovnem krogu. Prva dva sta bila zdaj bolj zdaj manj pove- zana z mariborsk-'m likovnim življenjem, Trstenjak pa je redno sodeloval Organizacijsko središče likovnega življenja v Mariboru je bil skorajda šest let klub »Gro- har«. S tem imenom znanega slovenskega umetnika so želeli umetniki, delujoči v ma- riborskem krogu, poudariti željo po povezavi z drugimi slovenskimi likovnimi ustvarjalci zunaj svojega kroga in željo po splošnoslo- venski umetnosti. Ob obravnavanju gradiva, ki nam je danes na voljo, se ne moremo ču- diti nesoglasjem, o katerih bi lahko rekli, da so spričo sestave društva in razmer takrat bila skorajda nujna. Tukaj združeni člani so zelo različno pojmovali umetnost, bodisi kot sestavni del kulture ali — nasploh — narod- nega življenja bodisi kot aktivnost, ki zade- va nje same, je del njihovih lastnih konkret- nih prizadevanj v obUkovanju, hkrati tudi del njihovega osebnega in nadosebnega, soci- alnega izpopolnjevanja, prizadevanja, organ- ski del njihove izpovedi, njihovega življenja. Kakor se v takih primerih pogostokrat zgodi, so se tudi takrat idejne in idealne sile ter usmeritve spopadale, križale in prepletale s kaj malo idealnimi. Eden vidnejših in značilnejših nesporazu- mov — kakor že omenjeno — je nastal v za- četku leta 1924. Povzročilo ga je ravnanje ne- katerih članov z mladim Trstenjakom. Takrat so Trstenjakova dela v Mariboru z revolucio- narno silo uveljavljala ideje oblikovanja, ro- jene na praški akademiji, v Franciji in v Ita- liji. Značilno je, da ga je prof. Fr. Stele spri- čo razstave »Brazde« (kjer je sodeloval tudi Trstenjak) v Ljubljani imenoval »edinega Evropejca« v tem krogu. Ker so tudi drugi mladi umetniki še v času obstoja kluba »Gro- har« uveljavljali nove zamisli, se ne smemo čuditi, da je klub razpadel Del notranjih bojev, ki je povzročil razpad kluba, je nastal zaradi popolnoma »organskih«, razumljivih in koristnih vzrokov prizadevanja za novim, 36 čeprav so — po izjavah sodobnilcov — ne- dvomno imeli določen pomen tudi »prozaič- ni« materialni vzroki: kruhoborstvo. Prav tako razumljiv je pojav združenja manjših skupin zunaj »Brazde«, npr. »Peteri- ce«. V takih skupinah so se združevali umet- niki sodobnih misli in želja. Leta 1931 je bila večina mariborskih umetnikov včlanjena v klubu »Brazda«. Pod zastavo tega kluba so ostali deset let, vse do nasilnega konca leta 1941. Iz prispevkov poročevalcev in kronistov te- ga časa ni mogoče podati zaokrožene ocene za kakovostni razvoj likovne umetnosti mari- borskega kroga, kajti skoraj vsi pisci so bili — sodeč po pisanju — le ljubitelji umetno- sti, ne pa strokovnjaki. Tako kot sama likov- na umetnost, tudi likovna kritika še ni imela tradicije. Kot posebnost bi lahko omenili ve- liko število zapiskov o Trstenjaku, kadar je razstavljal. Splošen vtis, ki ga dobimo ob pre- gledovanju tega gradiva, je dokaj zadržano ocenjevanje likovnih dosežkov te sredine; tr- ditev, da imamo opravka s provincialno umet/- nostjO', je bila mnogokrat neposredno ali po- sredno izražena. Vendar ni nihče vzrokov za tako svoje stahšče pojasnil. Po zadnji vojni je obdelal likovno ustvar- jalnost v Mariboru za sedaj samo F. Sijanec v knjigi: Sodobna slovenska likovna umetnost. Pa tudi on se je izognil obširnejšemu umetr- nostnemu vrednotenju, njegov »mariborski« del obdelave daje bolj zgodovinski pregled dogodkov in ne opredeljuje značilnosti in vlo- ge umetnostnega ustvarjanja mariborskega kroga v širšem, slovenskem likovnem razvo- ju. Tako delo bo mogoče uresničiti pravza- prav šele takrat, ko bomo imeli dovolj obde- lanih razstav omenjenih mariborskih klubov in večje število retrospektiv posameznikov. Doslej so pripravile le retrospektivne študije Goloba, Suimelja, Trstenjaka (Umetnostna galerija Maribor) in Z. Mušiča (Moderna ga- lerija Ljubljana). Bržčas bi ne bilo prav, če se ne bi ob kon- cu spomnili še ptujske slikarske družine Ka- zimir — Oeltjen (oče Alojzij, sin Luigi, hči i Elza in njen mož Jan Oeltjen). Tako kot Mi- heliča bi morah tudi te umetnike uvrstiti v širši mariborski krog, če smemo šteti Mari- bor za kulturno žarišče znatnega dela sloven- skega ozemlja ob severni meji. Doslej jih nisem omenila, zato ker — tako kaže — niso imeli med obema vojnama nobene razstave v Mariboru, čeprav so iz zapiskov znane nji- hove razstave drugod po Sloveniji in v ino- zemstvu. Te posebnosti ne bi smeh pozabiti razčistiti v morebitnem bodočem pregledu umetniškega razvoja tega sorodstvenega krosa. J OPOMBE X. Komisija za regulacijo mariborskih župnijskih mej se je sestala na okrožnem uradu (Kreisamt) v Mariboru 12. junija 1783 po naročilu dvorne pi- sarne. Zapisnik o seji, napisan v nemščini, pri- naša število prebivalstva z dodatkom; »Pripomniti moramo takoj, da je mariborsko prebivalstvo nemške in slovenske narodnosti. Zato je treba mesto razdeliti v dve župniji, in sicer v župnijo sv. Janeza, kjer bi bila nemška služba božja, in župnijo s cerkvijo očetov minoritov za sloven- sko«. Zapisnik navaja, da sta obe cerkvi dovolj prostorni za sprejem vernikov itd. — Podatek iz Škofijskega arhiva v Mariboru, F 26 m 15. — 2. Fr. Sijanec, Sodobna slovenska likovna umet- nost, Maribor 1961, str. 69. — 3. Fr. Sijanec, o. d., str. 81. — 4. »Klub mladih« (mariborski) je bilo kratkotrajno združenje mariborskih umetnikov: Kos-Pirnat-Stiplovšek. — 5. Fr. Stele, Slovenski lesorez, Ljubljana (Uvodno besedilo). — 6. Raz- stava mariborske »Brazde«, Ljubljanski zvon, št. 12, 1934, str. 730—732. — 7. Fr. Stele, Razsta- va »Brazde« v Ljubljani, Dom in svet, 1935, str. 91—92. — 8. R. Rehar, Razstava kluba likovnih umetnikov »Brazde« v Celju, Nova doba 22. 3. 1935, št. 12, str. 1. — 9. R. Rehar, Jesenska umet- nostna razstava v Mariboru, Jutro 16. 11. 1935, št. 266, str. 7. — 10. Klub »Neodvisnih«, Fr. Sija- nec, o. d., str. 143, 515. — 11. Brez podpisa, Raz- stava mariborskih likovnih umetnikov je otvor- jena, Večernik 9. 12. 1938, št. 278, str. 4. — 12. R. Rehar, Likovna razstava II. Umetnostnega tedna, Večernik 22. 4. 1939, št. 92, str. 13. i 37