Stev. 22. V Mariboru maja Tečaj XXX. lovenski Gospodar. List ljudstva v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja b poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za eelo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta 65 kr. — Naročnina se pošilja upravništvu v tiskani sv. Cirila, koroško ulioe hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trga po 5 kr Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za osuanila sa plačuje od navadne vrstioe, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 1« kr. Razprava o davčni preosnovi. (Govor poslansa Robiča v državnem zboru dne 12. maja.) Visoka zbornica! Predno utemeljujem predlog manjšine, naj vprašam, če izpolnjuje preosnova v sedanji upravi vse tiste obljube, katere so se delale, predno se je predložila. Tedanja vlada je imela načelo, da nima država na tej preosnovi nobenega dobička ter da se ji odrekajo vsaki dohodki. Dovolil si bodem omeniti tista poročila, ki se glasé: »Pred vsem je treba pomniti važne razlike, ki je z ozirom na namen preosnove med sedanjo in prejšnjimi predlogami. Med tem, ko je namreč večina dosedanjih preosnov imela dvojni namen, na eni strani pravičnejšo in enakomernejšo razdelitev davčnih bremen, na drugi strani zvišanje dohodkov za državni zaklad, — se tokrat prizadeva doseči samo in izključno le prvi namen. Državni zaklad nima nikakoršnega dobička vsled^pi;e-osnove.« .»•• In dalje se poročilo glasi: »Državna finančna uprava ni deležna po sedanjem načrtu nobenih neposrednih finančnih dohodkov; po nji nasvetovane preosnove veliko bolj merijo na to, da se razdelé neizpre-menjena davčna bremena pravičnejše in enakomernejše, in ravno s tem tudi manj mučilno na vse davkoplačevalce, — da se odstranijo vse krivične predpravice, ravno tako kakor krivično preoblaganje z davki itd.« Gospoda moja! To misel je tedanji finančni minister Steinbach na dolgo in široko izpeljal in na najslovesnejši način naglašal, da, kakor sem že omenil, ne išče država sama nikakoršnih koristij, da se ima preostanek porabiti le za polajšave itd. Ce primerjate preosnovo, ki leži tu pred nami, z obljubami in načeli, katere so delali in postavljali, tedaj moramo vse res smatrati le kot satiro (smešnico). Gospoda moja! Rad priznam, da sedanji gospod finančni minister ni delal tacih obljub; toda jaz menim vendar, da se mora pri tako velikih in važnih, za vse življenjske razmere odločujočih delih tudi vsaka druga vlada, vsaj dokler ni umaknila predloge, ozirati na vodila in obljube, katere je delala prejšnja vlada. Pravi se, da je ta postava v prvi vrsti v korist vsega prebivalstva. Vendar bi vprašal, če je to res. Gotovo je le, da bodo nekateri iz nižjih krogov prebivalstva čutili nekako olajšavo, pri tem pa bodo izgubili volilno pravico, katero go- doslej imeli. Sredrijim slojem prebivalstva pa preti nasprotno veliko večje predfateženje. To je že zar^Ltega umevno, ker bode íštevilo, davkov ostalo in poleg tega pride zraven Se osebni davek. Kar se tiče velikega kapitala, si . bom sam vedel brez vprašanja pomagati. Kako se s kapitalom sploh ravna, se je že pokazalo pri razpravi o hranilnicah, kjer se je z njimi jako milo ravnalo. Gospoda moja! Sedanji postavni načrt je večjidel le posnetek pruske postave o dohodninskem davku. Toda v eni točki se ta postava ni posnemala, davek kot državni davek. V smislu te določbe je bila pozneje tudi v resnici izdelana takozvana splošna davčna postava, in na podlagi te postave, ki je bila dne 1. aprila 1895 uveljavljena, so se res zemljiški in hišni davki izpremenili v splošne davke. Gospoda moja! Na Pruskem se niti misliti ni moglo, da bi poleg zemljiških davkov in sploh poleg dohodninskih davkov vpeljali še osebni dohodninski davek. Pri nas ne mislijo na to, da bi odstranili dohodninske davke, sosebno zemljiški davek, čeprav je ta pri nas veliko višji, kakor kje drugje, čeprav se mora priznati, da zlasti v tako veliki državi, kakor je Avstrija, ne more biti zemljiški davek pravičen, že z ozirom na različno podnebje, z ozirom na različne razmere, katere se nahajajo v prometu, in z ozirom na različne zemljiške razmere. Tudi zmožnost plačevanja pri posamezniku se ne jemlje v ozir. Posestnik naj ima kak čisti dohodek ali ne, davek mora plačati vse eno. Gospoda moja! Tu naj opomnim na strokovno stvarno poročilo, kjer se z ozirom na dohodninske davke izrecno glasi: »O velikih pomankljivostih dohodninskih davkov vlada sedaj v teoriji in zakonodajstvu popolno soglasje. Ker se ne ozira na dolgove in osebne razmere davkoplačevalcev, rodi to veliko okrutnostij, za katere se zahteva po vsi pravici, da se olajšajo, kar se pa po sistemu dohodninskih davkov ne more spolniti.« Že to bi bilo dovolj uzroka, da bi se pri polaj-šavah bolj oziralo na zemljiški davek, ker ima ravno zemljiški davek takih okrutnostij, tembolj, ko se niti ne misli, da bi se odstranil ta davek kot državni davek. K temu pa pride še današnje žalostno stanje kmeto-valstva. O tem pa nočem več tukaj govoriti. Govoril sem o tem že o svojem času. Danes potrjujejo to žalostno stanje tudi taki krogi, ki so pred kratkim imenovali ta neznosni gospodarski položaj le prazno irazo. V resnici se pa le nič ne stori v zboljšanje, in vendar bi bilo ravno tukaj najbolj potrebno, da bi slednjič razmere boljše postale. Dostikrat se je trdilo, da osebni dohodninski davek ne bode zadel tudi kmeta, in sicer na različne načine, v davčnem odseku in tudi pri druzih prilikah. — Toda lahko se razvidi, ker se upira z vso silo, da bi ne prišla v postavo kakšna določba, po kateri naj bi bili manjši kmetje oproščeni osebnega dohodninskega davka, — da bode tudi kmeta, če bodo le njegovi čisti katastralni dohodki znašali do 250 gld., zadel osebni dohodninski davek. Saj priznavam, gospoda moja, da bode iskanje osebnega davka pri manjših in srednjih kmetih večinoma brez uspeha, nekaj bo pa le ostalo in to je obteže-vanje kmeta. Finančni minister je dal v tem oziru včeraj najlju-beznivejša pojasnila, pa jaz menim, da ima v tem oziru »Neue Freie Presse« prav, ko pravi: »Gospod Bilinski daje lakko obljube za se in za čas svojega uradnega delovanja; postava se pa takoj po svojem objavljenju reši svojih začetnikov in samostojno dalje obstaja ter često visoko presega namene svojih ustanoviteljev. Če se bode zdelo prihodnjemu finančnemu ministru potrebno, da se davčni vijak bolj trdo privije, potem ne bodo imenovali sredstev, katerih se poslužijo, da dosežejo več osebnega dohodninskega davka, imenovali zvijače in nasilstva, temveč najdejo, da so v postavi utemeljena.« O tem postopanju se bode — to že lahko naprej rečemo — tudi pri nas zel6 tožilo, kakor se danes tudi v Nemčiji splošno toži o takem ravnanju. Tam se dandanes že ne da veliko na izjavo. Vedno se povprašuje po dohodkih. Naj gospodom omenim le par takih vprašanj, ki se tam nahajajo, in sicer v tiskanih eksemplarih. Prvič pri zemljiških posestnikih: Ah imate knjigo o gospodarstvu ? Potem: Koliko povžijete od sadov iz vrta in polja? itd. Kaj pa bodo naši kmetje rekli k takim vprašanjem? (Dalje prih.) --- Cerkvene zadeve. Blagoslovljenje nove cerkve sv. Jožefa v Prjedoru v Bosni. Javljamo hvaležni vrlim Slovencem slavne vladi-kovine lavantinske, da je nova hiša božja v čast krušnemu očetu Kristusovemu bila blagoslovljena tretjo nedeljo po Veliki noči, na praznik varstva sv. Jožefa. Došli so mil. gospod opat oo. trapistov z nekaterimi menihi in dvema čč. oo. frančiškanoma slovesno blagoslovit. Okoli nove cerkve in ob ulicah do prvotne slabe cerkvice so bili postavljeni mlaji, zelena in cvetoča drevesca in grmiči. Duhovščina se je opravila v cerkveno obleko v prvotni cerkvici in šla z vernim ljudstvom v procesiji k novi cerkvi, kjer se je začel obred blagoslovljenja. Po blagoslovu je šla veličastna procesija k prvotni cerkvi, iz koje se je v slovesnem sprovodu prenesel najsv. Zakrament oltarja v novo hišo božjo. Ganljivo je bilo gledati preselitev Kralja večne slave v podobi kruha iz prerevne, drveno-ilovnate, že jako porušene, male cerkvice, mnogo slabeje od betle-hemske štalice, v novo, lepo in prostorno hišo svojo. Duhovščina in ljudstvo, mladi in stari, so mu med potoma navdušeno pevali: »Svet, svet, svet, Jsusu Bogu-čovjeku, u presvetom oltarskom Sakramentu itd.« Lepo pevanje se je razlegalo po večino drugo-verskem mestu in okolici. Spremivši Jezusa z molitvami, sv. pesmami in gorečimi svečami v rokah, v novo cerkev, začela se je slovesna velika služba božja prvikrat v novi cerkvi. Mnogim so rosile solze radosti in hvaležnosti iz očij, da so učakali v tej novi rimo-katoliški občini,, zbrati se v dostojno cerkev k službi božji, zavarovani pred vetrovi, dežjem in drugimi nezgodami, kojim so bili izpostavljeni v prvotni cerkvici. Slavnostni govornik je v tehtnem cerkvenem govoru se iskreno spominjal blago-dušnih dobrotnikov te nove cerkve, tudi iz Slovenije, in jih priporočal tukajšnjim katoličanom v vedno hvaležni spomin, kar se pa in se bode zgodilo v novi cerkvi pred »tronom« Jezusa, Marije in sv. Jožefa za vse žive in umrle dobrotnike, in sicer vsako sredo in večkrat v letu se bere sv. maša za nje. Toda nova cerkev še ni dovršena, v njej ni do- stojnih oltarjev; edini slabi, stari in nedostojni oltar, ki smo ga iz prvotne cerkvice v sili namestili v novo, je samo sv. miza iz desk zložena in nosi revno omarico v sredini za tabernakelj; ni obhajilne mize, ne prižnice, tlak ni dogotovljen, stene puste in prazne. Od zunaj cerkev še ni ometana, treba je zvonik dozidati, a po-močkov za vse to ni več. Naša občina je uboga in še le započetna, ima se boriti za obstanek svoj in sama iz svojega ni zmožna novo cerkev dovršiti, opraviti in z najpotrebnejšim oskrbeti. Zaradi tega se lepo prosi pomoči j in milodarne podpore, da se to more dogoto-viti in dostojno napraviti. Usmilite se nas in pripoma-gajte nam k temu, vi naši bratje in sestre po veri, cerkvi in narodu! Rimokatoliški župni ured sv. Josipa v Prjedoru. Pošta: Prjedor. Bosna. --«—-- ' Gospodarske stvari. Banka „Slavija". Ta banka je imela dne 12. maja svoj občni zbor. Iz letnega poročila, katerega nam je doposlalo generalno ravnateljstvo tega slovanskega zavoda, posnemamo, da je dne 31. decembra 1895 banka »Slavija« štela 256.823 članov, ki so imeli pri njej zavarovanega kapitala za 284,109.909 fl. 45 kr. Zavarovalne premije uplačalo se je 2,116.833 fl. 28 kr.; izplačala pa je svojim zavarovancem za škode in deleže vzajemno podedovanjskih društev 1,531.531 fl. 61 kr. Same obresti, katere je banka prejela od plodonosne naložitve svojih fondov, znašale so 292.724 fl. 97 kr. in so se porabile za zo-petno pomnožitev fondov, ki vklub ogromnim izplačilom lanskega leta iznašajo 6,815.229 fl. 98 kr. Kako zelo skrbi banka »Slavija« za varnost svojih članov, razvidno je iz tega, da iznaša nje rezervni fond za požarna zavarovanja 108% vseh letnih premij, dasi ministerski razglas že 33% letnih premij proglaša za zadostno rezervo-vanje. Pokojninski fond uradniški, ki je nastal večinoma iz prebitkov uprave, iznaša že 326.728 fl., pokojninski fond zastopniški pa ima 156.226 fl. 78 kr. imovine. Ako končno omenimo še, da je banka »Slavija« v 27. letih svojega obstanka plačala svojim članom 25,553.849 fl. 30 kr., priznal bode gotovo vsakdo, da so te številke, ki pričajo o uzornem vodstvu zavoda in pa o priljubljenosti njegovi povsod, koderkoli posluje. — Podučno je pa tudi, kaj premore poštenje, vztrajnost in dobra uprava, kajti iz primerjevalnega izkaza o uspehih zavarovalnic v letu 1895. prepričali smo se, da banka »Slavija«, ki je bila — kakor znano — leta 1879. ustanovljena z neznatno svotico 3000 fl. zavzema danes po velikosti svojih fondov drugo mesto med 33 avstro-ogerskimi vzajemnimi zavarovalnicami. Kdaj je čas kositi? Kedar je trava dorasla, dozorela, poreče navadno kmet. A kdor se pri košnji po tem načelu ravna, nima nobenega dobička, pač pa trpi zgubo in škodo. Kajti če se čaka, da poslane trava že takorekoč lesena, da že rjavi, je za košnjo že dosti prezrela. Seno iz take trave ne bode nikdar dobro, krepko, pa tudi ne jedno, vrhu tega prazno, brez vsega teka. Če se tako pozno prva trava pokosi, trpijo tudi koreninice, ki med tem že vnovič poganjajo, precejšnjo škodo ter zgubijo svojo pravo moč, otava nima časa, da bi se prav razvijala in uspešno rastla. Na ta način se pridela polovica manj otave in seno je brez vrednosti; škoda torej ni majhna. Kdaj naj se pa torej kosi? Dneva ti ne pove nobena pratika. Kajti košnja se mora ravnati po kakovosti travnika, po kakovosti trave in pa seveda po vremenu. Razloček je velik, če je travnik jako suh in kamenit ali če je močvirnat. Razloček je nadalje na travi sami ležeč, ker ne dozori vsaka trava ob istem času: nekatere sorte prej, druge pozneje. Ne sme se s košnjo odlagati tako dolgo, da trava res dozori, ker s tem že zgubi največji del svoje hranilne moči in vrednosti. Kedar najlepše cvete, takrat naj se pokosi in seno je tako, da ga mora biti gospodar vesel. Navadno se pravi, naj se kosi prvi teden junija. Drugo pravilo veli, da se mora kositi vsaj teden pred kresom, a ni začeti s košnjo prej ko štirnajst dnij pred kresom. Ta čas se naj vravna po vremenu. Ako je bila zima huda in je spomladi dolgo časa zmrzavalo, se mora očividno pozneje kositi, kakor pa če je bilo vreme po zimi in pomladi ugodno in toplo. Ako se o pravem času pokosi, dobi gospodar tečno, jedno seno, obilo dobre otave in klaja daje potem tudi masten gnoj. S košnjo torej nikar odlagati; pametnejše je nekaj dnij prej, kakor pozneje, travo pokositi, posušiti in pod streho spraviti. Sejmovi. Dne 30. maja v Poličanah (za svinje) in v Podsredi. Dne 1. junija pri Sv. Trojici v Slov. gor. in v Mariboru (tudi za konje). Dne 2. junija v Radgoni. Dne 3. junija v Lučanah, na Ptuju in v Imenem (za svinje). Dne 5. junija v Slov. Bistrici, na Spod. Pol-skavi (za svinje) in na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dopisi. Iz Čadrama. (Naše društvene razmere; zidanje nove larne cerkve.) Naše društvo »Sloga« ima namen, društvenike tukajšnjih občin o umni sadje-, vino- in živinoreji podučevati. V to svrho je imelo dne 25. aprila tukaj g. učitelja J. Bereta, ki je šolarje in nekaj drugih poslušalcev podučeval o sadje- in vinoreji; dne 26. aprila pa je v šoli učil g. okr. živinozdravnik M. Jelovšek o umni svinjereji. Ker našega kmeta posebno velikokrat nesreča pri svinjah obiskuje, se ni čuditi, da je nad 300 poslušalcev praktično razlaganje pazljivo poslušalo, posebno je bil ženski spol dobro zastopan, ker ravno gospodinje ta nauk najbolj zadeva. Dne 10. maja pa je to društvo imelo občni zbor, pri katerem se je poudarjalo, da je društvo sicer aktivno in več gleštva, kakor je za časopise in druge potrebe izdalo, da je pa vendar še vedno več mladih kmetovalcev, kateri se za društvo malo zmenijo, čeravno bi njim ga krvavo treba bilo, in se skoraj na vsaki pedi njihovega zemljišča še vidi, da umnega kmetovanja ne razumejo, in nevednost je vendar najdražja reč v deželi. Po raznih poročilih g. predsednika, tajnika in denarničarja bila je volitev novega odbora, in bili so večjidel prejšnji izvoljeni, le knjižničarjem bil je odbran Janez Vahtar, posetnik v Oplot-nici, in Matija Skrbinek, kmet v Sujčku, odbornikom. Naj bi se pač posrečilo novemu ali staremu vnovič izvoljenemu odboru prav veliko društvenikov pridobiti. — Veliko dela in skrbi ima zdaj posebno odbor našega cerkvenega društva za pozidanje nove farne cerkve; kajti že dne 23. sušca so zidarji delo začeli in so zdaj neprestano že delali skozi cela dva meseca, ter niso samo temelja dozidali, ampak položili so že celi pojas (sokelj) iz granita, ki je 1 m visok. Nad tistim so že 4—5 m visoko iz kamenja in opeke 1 m 40 cm širok zid potegnili. Zato so že porabili okoli 2800 voz nalamanega kamenja, 130.000 opek, 150 štrtinjakov apna in nad 500 voz peska. Še le pri zidanju se je razvidelo, da stavišče od severa proti jugu visi za celih 21Ji m in se bo moral znotranji in zunanji del cerkve zasipati in se bo zato vsaj 3000 voz zemlje potrebovalo. To bo veliko več stroškov pouzročilo, in nam je res treba vsestranske podpore, kakor so nam tisto že v tekočem letu vnovič skazali mil. knezoškof Mihael, ki so za naše društvenike dali natisniti pridigo, katero so lani dne 20. okt. tukaj imeli, potem pa razni domači in tuji dobrotniki, posebno Prihovljani, ki so nam veliko hrastov podarili in tudi obljubili, da bodo iz graščinskega loga v Berjah nam 100 sežnjev drv v pečnico zv.ozili, Gril na Htinji, ki nam je dal 55 lepih plohov, Jurij Hohler, p. d. Grof v Božjah, ki nam je daroval 22 prav lepih in debelih smrek, in domači gospodarji, pa tudi sosedje na Keblju, pri Sv. Kunigundi in v Konjicah, ki so že stotine voženj v božjo čast storili. Na praznik Kristusovega vnebohoda bil je v cerkvi občni zbor tega društva in se je po litanijah pri polni cerkvi poslušalcem razlagala resnica o bogastvu sv. kat. cerkve, katero obstoji v pozemeljskih posestvih, pa tudi v duhovnih, in zadnjih se nahaja mnogo tudi v hišah revežev. Poudarjab se je, koliko da so dobri verni v prejšnih stoletjih za lepoto cerkveno storili in da naša nova cerkev se že zdaj vidi, da ima dovolj prostorna, trpežna in lepa biti. Nova cerkev bo torej prišla gotovo na 60.000 fl., res velik znesek, pa z božjo pomočjo in dobrotljivih src upamo polagoma vse plačati. Iz Leskovca v Halozah. (Narodno spanje; nemški napisi.) Oprostite, g. urednik, da sem se predrznil potrkati na Vaša vrata; sicer sem dolgo čakal, meneč, da se bo kdo drugi oglasil, pa žal, Leskovec spi zaradi važnih, koristnih in podučljivih rečij. Po drugih krajih je že večinoma vse po koncu. Oglejmo si na primer to ali drugo župnijo ali celo posamezne vasi, tukaj se snuje ali je že ustanovljeno bralno društvo, tamkaj pevsko društvo, tam spet že krepko udarjajo tamburaši. A pri nas ga vsega tega ni, pač pa se nekateri potegujejo za stvari, ki njih celo nič ne brigajo, oziroma zoper našo čast. duhovščino. — Nekega dne sem imel ravno priložnost, da sem hodil po naši občini in tudi drugod. Pa kaj vidim? »Oho, kaj pa to?« Berem, in bilo je »Anton Mlakar brennerei«; ker je tedaj zaukazala finančna direkcija, da mora vsak posestnik, kateri ima pripravo za žganjarijo, imeti tablo z napisom, toda ni zaukazano, da z nemškim; torej velja slovenski. Grem dalje, tukaj najdem »Jakob Mlakar brennerei« in tako zaporedoma, izvzemši dva posestnika in sicer Andreja Šmigoca, obč. predst. v V. Okiču, in Jakoba Šmigoca, posestnik v Skorišnjaku. Ta dva imata napis »žganja-rija«, ne pa »teuč«. Kdo pa je te nemške napise napravil? Neki Jakob Emeršič, zidarski pomagač v Velikem Okiču, ki prav ne razume, kaj je riba fiš, miza tiš. Glejte, ko bi rajši prebirali podučljive knjige in časnike, bi tega svega ne bilo. Da pa to dosežemo, k temu nam pomozi Bog! Od Sv. Barbare pri Vurbergu. (Pol ure župan; brezznačajnost.) O veliki noči lani je bila občinska volitev za občino Korena. Županom je bil izvoljen Ivan Markuš, gostilničar in mesar, ob enem pa tudi precej velik liberalec, katerega geslo je: »Korena mora biti nemška«. A vsled pritožbe nekaterih posestnikov radi nepostavnega ravnanja pri volitvi je visoka c. k. namestnija v Gradcu to volitev razveljavila. Zbok tega smo volili letos dne 23. aprila nov občinski odbor. Izmed vseh volilcev — katerih je okoli 200 — se je volitve udeležilo samo 18, pa vsak še je imel eno pooblastilo. Za odbornike so bili izvoljeni skoro sami nem-škutarski kimovci in Markuševi privrženci, kateri so dne 12. maja t. 1. volili občinskega predstojnika. Posestnik Janez Krajnc je dobil 7 glasov, a Ivan Markuš 5. — Volitev je bila končana; zapisnik so že podpisali vsi odborniki in ko so hoteli iti domov, se je prigodilo sledeče. Ta izid volitve je namreč Markuša zelo razburil. Toliko vina, žganja, pive, smodk i. t. d. je že daroval, pa že je vkljub vsemu temu propadel! Da je kaj tacega mogoče, to mu ni hotelo v glavo iti. Jel je razsajati in pretiti, da bode vse v »cajtinge« dal; končno pa je zahteval s svojimi privrženci, naj se mu pokažejo volilni listki. To je pomagalo. G. nadučitelju Fr. Krajncu so se jele hlače tresti; iz strahu pred Markušem je pograbil listke in zapisnik, ter vše raztrgal, vse uničil. Tako je Markuša pomiril ter potolažil, in pričela se je nova volitev. Vsled tega je dobil Marjtuš 8 glasov in je bil tako izvoljen županom. Na tak način pa je prišla občina Korena v liberalne roke. In kdo je to zakrivil? Kdo drugi, kakor omahljivi odborniki, namreč: Bezjak Ignac, Domitar Franc, Grajioner Franc (cerkovnik), Kocbek Jožef, Krajnc Franc, Najglč Franc, Rajzman Ferdinand in g. nadučitelj. — Vprašam Vas, gosp. nad-učitelj: »Zakaj ste raztrgali, zakaj ste uničili volilne listke in zapisnik? Zakaj ste začeli drugo volitev? Ali niste vedeli, da druga volitev ni dovoljena, da je nepo-stavna? Zakaj se mešate v reči, katerih ne umejete? To ni bila volitev župana, to je bil »kašprlteater«. Tako ravnanje, katero vsak trezno misleč človek obsoditi mora, Vam ne dela nobene časti.« — Vi pa Korenčani, ki se niste udeležili volitve, sramujte se svoje zaspanosti. Odborniki, grda nehvaležnost je, da ste popolnoma izbac-nili iz občinskega odbora prejšnjega župana Antona Belo, moža, kateri je bil 6 let občinski svetovalec, 13 let občinski predstojnik, cerkveni ključar pa je že 31 let — moža, kateri je občini mnogo koristil, ki ni samo narodnjak, ampak je tudi veren kristjan. Zelo žalostno je, da v lastno skledo pljuvate, da se sramujete svoje slovenske matere, svoje slovenske krvi. Obžalujte svojo malomarnost, svojo nespamet! Ravnajte prihodnjič mo-drejše in si izvolite županom narodnjaka domačina, kateri bode deloval v blagor občine! Skrbite za to, da naši sosedje ne bodo imeli nikoli več uzroka, se nam posmehovati in nas za norce imeti! Od Sv. Križa blizu Ljutomera. (V praznik) vnebohoda Gospodovega imeli smo v naši cerkvi zopet lepo svečanost. Prečastiti naš rojak, gospod kanonik Križanič, blagoslovili so nam namreč zastavo ali bandero za našo šolsko mladino. V prav lepi besedi vspodbujali so našo šolsko mladino, da ostanejo vselej zvesti vojščaki Kristusovi, in poslavili jih pod mogočno varstvo Marije Device in s v. Alojzija, katerih dveh šolskih patronov podobe so na banderi naslikane. Zastava sama na sebi je prav lepa. Zato se izreka v imenu šolske mladine prisrčna zahvala vsem tistim, ki so s svojimi radovoljnimi dari pripomogli k temu, da se je kupila. Iz Vitanja. (Novo c. kr. okrajno sodišče.) O novem okrajnem sodišču v Vitanji smo že pisali v »Slov. Gospodarju«. Okrajni zastop konjiški je po večini glasov odklonil ustanovitev te sodnije. Stvar pa s tem ni bila pokopana. G. kr. pravosodno ministerstvo je dalo po c. kr. okr. glavarstvu v Celju uprašati vse odbore onih občin, ki naj bi se pridružile novemu sodnijskemu okraju v Vitanju. Dne 20. maja je imel občinski odbor za Ljubnico in Stenice v tej zadevi sejo in je sklenil soglasno sledeče: »Ker bi nameravano c. kr. okrajno sodišče v Vitanju bilo našim občanom na veliko korist, pozdravlja občinski odbor z veseljem nameravano ustanovitev novega c. kr. okr. sodišča v Vitanju. Pri neugodnih denarnih razmerah bi občina Ljubnica v ta namen ne mogla trpeti posebnih stroškov. Ker so prebivalci v naši občini Slovenci, se izreka ob enem želja, naj se pri tem novem c. kr. okrajnem sodišču v Vitanju za slovenske stranke uraduje v slovenskem jeziku.« Z Murskega polja. (Požar) je bil v torek, dne 26. maja ob 1/i 6. uri zjutraj v Starinovi vesi pri posestniku Senčarju. Izdatna pomoč slovenskih gasilnih društev Murskega polja se je pokazala tudi tukaj. Komaj je vsplamtel ogenj kvišku, že je bilo sosedno gasilno društvo iljaševsko pod svojim velezaslužnim načelnikom, Ivanom Kraljem, pri ognju. V trenotku so pridirjali tudi krepki gasilci bučečovski, kmalu za njimi vrli križevski gasilci. Kakor bi trenil, bila je poražena moč ognja, tako, da se ni mogel razširiti ter napraviti veliko škode. S posebno pohvalo se pa mora omeniti, da so gasilci v najlepšem redu vsak na svojem mestu opravljali svoj požrtvovalni posel. Nikjer ni bilo zmešnjave, nikjer nepotrebnega krika,, le točna slovenska^ povelja načelnikov si slišal med prasketanjem ognja. Čast slovenskim gasilcem! Od Device Marije v Puščavi. (Koncert). Dne 10. maja je priredil gospod Peter Korman, ud tukajšnjega kr. šolskega sveta, v gostilnici g. Josipa Kresnika v Puščavi koncert za ubogo šolsko mladino, kateri se je v vseh točkah dobro obnesel in katerega čisti dobitek znaša 20 gld. 20 kr. Udeležilo se je tega koncerta tudi precejšno število gostov iz Ruš, Selnice in od Sv. Lovrenca. Z gospodom Kormanom, kateri nas je dne 14. maja zapustil, ter se v Laški trg preselil, zgubimo vrlega narodnjaka in blagodušnega prijatelja šole. Spominjali se ga bodemo s hvaležnim srcem. --♦-- Politični ogied. Avstrijske dežele. Dunaj. Poslanci državnega zbora so vsprejeli predlog manjšine, da se zemljiški davek zniža za pol-tretji milijon gld., čeprav se je finančni minister temu hudo upiral. Kmetovalcem sicer s tem ne bode veliko pomagano, vendar so hvaležni onim poslancem, ki so za to glasovali. Naj tudi skrbe, da se ne uresničijo grožnje g. Bilinskega! — V petek je bil prvim podžupanom dunajskim izvoljen dr. Lueger, drugim pa dr. Neumayr. — Nemška levica razpada. Od teh liberalcev so se ločili dr. Suess, Wrabetz in Noske. Češko. V Dorflu pri Libercah je dne 22. maja nastal krvav boj med orožniki in štrajkujočimi delavci. Delavci so na orožnike metali kamenje, vsled tega so orožniki začeli na nje streljati. Trije delavci so bili ubiti, mnogo pa je ranjenih. Moravsko. Snuje se nova katoliško-češka stranka, ker so se štirje staročeški državni poslanci pridružili liberalnim Mladočehom. Naj se tej stranki vsi Moravani pridružijo, ker se bode potegovala za vero in narodnost! Štajarsko. Nemški nacijonalci so si izmislili, da cesarski namestnik, marki Baccjuehem, v kratkem odstopi. — Na shod v puntigamski dvorani v Gradcu je v torek prišlo 1200 učiteljev in učiteljic. Čudno, socija-list Resel je tudi na tem shodu govoril! Koroško. Novi celovški župan Neuner je dne 9. maja po prisegi zatrjeval, da hoče varovati na vso moč »nemški značaj« Celovca. Torej ima vendar strah pred slovenščino! — V Podgrad, čisto slovenski kraj, je premeščen nadučitelj Fick, trd Nemec. Oj krivica! Kranjsko. V Ljubljani v kratkem ustanovijo krščanski delavci pevsko društvo »Zvon«. Pravila je vlada že potrdila. — V Sodražici so ustanovili posojilnico. — V Beli peči na Gorenjskem je pred tednom zapal sneg, ki je po vsej okolici mnogo škode napravil. Primorsko. Dne 25. maja je umrl v Strasoldu pri Gradiški slavni feldcaigmojster baron Kuhn v 79. letu svoje dobe. Bil je eden najboljših generalov avstrijskih, ki se je zlasti odlikoval v letih 1848., 1849. in 1866. v vojski proti Lahom. Kot vojni minister pa si je veliko zaslug pridobil za preosnovo vojaštva. Hrvaško. Oba kluba stranke prava se še nista zedinila. Ne gre se toliko za stvari, ampak za osebe. Vendar pa je upati, da se kmalu sporazumeta, sicer bode pri bodočih deželno-zborskih volitvah vlada s pra-vaši kar pomedla. Gališko. Gališki katoliški shod bode v Lvovu dne 2. julija. — Rusini so bili dosedaj needini med seboj. Binkoštne praznike pa je bil v Stanislavu shod vseh rusinskih deželnih in državnih poslancev. Zanaprej hočejo složno postopati. Vnanje države. R i m. Francoska vlada par mesecev ni imela poslanika pri sv. očetu. V petek pa je predsednik republike Faure imenoval Poubelle-ja poslanikom pri Vatikanu. Italijansko. Vojska z Abesinci v Afriki, ki je stala 351 milijonov lir, je končana. Te dni vrne iz Ma-save 35 bataljonov, 7 baterij in 4 kompanije. Razun navadnih vojakov ostanejo še v Afriki samo 4 bataljoni, 2 bateriji in 1 kompanija. Francosko. V torek se je na razne načine praznovalo kronanje ruskega carja. — Mnogi Francozi so že nevoljni na zlato veljavo. Tudi ministerski predsednik Meline se je v soboto izrekel zoper njo ter zahteval sreberno in zlato veljavo. Rusko. Ves svet občuduje krasoto kronanja ruskega carja; pa ne samo to, ampak tudi iskreno udanost priprostega ruskega naroda do svojega vladarja. In ta udanost temelji v sveti veri, le škoda, da Rusi niso katoličani, ampak razkolniki. Bolgarsko. V nedeljo se je pripeljalo kacih tisoč Srbov v glavno mesto, v Sredec ali Sofijo. Večer je bil srbskim gostom na čast banket, na katerem se je med drugim napivalo vpričo naučnega ministra Veličkova na slogo vseh balkanskih Slovanov. • Turško. Na Kreti so se vneli o binkoških krvavi boji med vojaki in krsčanskimi prebivalci. Turki že ropajo po celem otoku in morijo kristijane trumoma. Rusija, Angleška in Grška so vsled tega odposlale več vojnih ladij na Kreto. Tudi turška vlada pošlje tja mnogo vojakov in nekaj vojnih ladij. Afrika. Sudanci so oni dan Angleže in Egipčane dobro naklestili. Ki so se Sudanci približali na konjih, so Egipčani kar puške proč pometali in bežali. Angleški častniki so jih z revolverji hoteli zadržati, toda to je še bolj zvekšalo zmešnjave. Bržčas bodo Angleži pustili to bojevanje. Amerika. Novim predsednikom Zedinjenih držav bode letos izvoljen Mac Kienley, ki je velik nasprotnik evropskega upliva. Zaradi tega bode skoro gotovo vsem evropskim izdelkom zaprl pot v Zedinjene države; on bode pa tudi podpiral kubanske ustaše zoper Španijo. Za poduk in kratek čas. Kronanje ruskega carja. V torek je bilo v starodavni Moskvi slovesno kronanje ruskega carja; torej je umestno, da spregovorimo o tem, kako da se vrši kronanje ruskih carjev. Car Ivan III. (1462—1505,) je določil obred, po katerem se vrši še dandanes kronanje ruskih carjev. Kronanje se vrši v Kremlju, v cerkvi Vnebovzetja Marije Device. Tam se postavi širok oder, pokrit z rudečim bržunom in obrobljen z zlatimi franžami. Na oder se postavita dva krasna prestola za carja in za carico, za tema tokrat še tretji prestol za carico-udovo. Na ta oder ne sme stopiti drugi, nego člani carske obitelji. Povabljeni knezi in dostojanstveniki se razvrstijo po stopnicah, ki vodijo k odru in po cerkvi. Ta cerkev pa je zelo majhna in nima v njej prostora več, nego 500 oseb. Najprvo vstopijo v cerkev vsi štirje mitropoliti ali ruski nadškofje: iz Moskve, Novgoroda, Kijeva in Petro-grada, za njimi druga višja duhovščina. Potem sledijo križ, zastave, svete podobe, slednjič car in carica ter spremstvo. Dospevši sprevod do odra, se razvrsti, kakor že omenjeno. Mitropolit Moskve spregovori primeren nagovor, mitropolit petrograjski poda carju in carici križ, da ga poljubita, mitropolit kijevski pa jima da blagoslovljene vode. Vsi prisotni se globoko poklonijo trikrat; v tem, ko pevci zapojo psalm, sedeta car in carica na prestola. Car se potem ogrne s carskim plaščem, in si obesi okolo vrata verižico reda svetega Andreja. Vsi pokleknejo. Car, kleče in razkrit, položi desnico na Evangelij in moli »carjevo obljubo«. Ta se glasi: »Gospod, Bog mojih očetov, car carjev, čegar ena sama beseda je ustvarila vesoljni svet in čegar modrost vlada človeško usodo, Ti vladaš svet pravično in sveto. Ti si me izbral za carja in sodnika Tvojih stvarij. Verujem v Tvojo brezkončno dobroto do mene; zahvaljujem se Ti in klanjam se pred Tvojo vsemogočnostjo. Vodi me v nalogi, ki si mi jo poveril, daj mi ljubezen do blazega, okrepi me za težko to nalogo. Naj me prešine sijajna modrost s Tvojega prestola; naj se izliva name, kjer vladaš Ti. Moje srce bodi v Tvojih rokah, da bode moje delovanje v blagor ljudem, ki so mi poverjeni in v povišanje Tvoje slave, da bodem mogel na dan Tvoje sodbe odgovoriti s čisto vestjo.« Car ustane potem in si posadi krono na glavo in zatem krona car carico. To je slavnosten trenotek, v katerem se car pokaže v vsej pozemski svoji mogočnosti. Pevci zapojO psalme in s tem je cerkvena slav-nost končana. Sniešnica. Pred starčka skoči neki človek, rekoč: »Znate-li duhove klicati?« — Starček mirno odgovori: »Znam, znam, pa priti noče nobeden!« --- Razne stvari. Domače. (Milostivi knezoškof) so preteklo soboto ob 9. uri peli v stolni cerkvi slovesno črno sv. mašo in libera za pokojnega nadvojvodo Karola Ludo-vika, čegar pogreb je bil dan poprej na Dunaju. K tej sv. maši so prišli vsi častniki, okrajni glavar, župan mariborski, mnogo uradnikov in profesorjev ter lepo število vernega ljudstva. (Sv. birmo) prejelo je v rogaški dekani ji skupaj 2862 birmancev, in sicer v Kostrivnici 233., pri Sv. Petru v Medvedovem selu 186, pri Sv. Emi 208, pri Sv. Križu poleg Slatine 777, pri Sv. Boku 128, v Rogatcu 686, pri Sv. Florijanu pod Bočem 137, v Zetalah 369 in v Stopercah 138 birmancev. — V stolnici mariborski pa je na binkoštno nedeljo bilo birmanih 583. (Shod zaupnih mož) je na binkoštni ponedeljek sklical v »Narodni dom« na Ptuju deželni poslanec g. dr. Fr. Jurtela. Bil je razgovor o bodočih de-želnozborskih volitvah. (Sv. birma v sekovski škofiji v slovenskih far ah) se vrši letos, in sicer v Lučanah dne 14. junija; pri Sv. Duhu na Ostrem Vrhu dne 15. jun., na Kapli dne 16. junija. Slovesnosti se začnejo vsaki dan ob 7. uri zjutraj. (Iz državnega zbora.) Mladočehi na vso moč zahtevajo, naj se prej ko prej začne razprava o domovinski postavi, zato so včeraj sklenili predsedniki posameznih klubov, da se občna razprava o tej za kmečke občine toli važni postavi začne prihodnji teden, podrobna pa v jeseni. Dne 6. junija se razide državni zbor, ker že dne 30. maja se začnejo delegacije v Budapešti. (Osebna vest.) Odvetniški izpit je napravil pri nadsodišču v Trstu g. dr. Konrad Janežič, odvetniški kandidat v Celju. (Rimski denar) je našel na svojem posestvu Jožef Pertinač v Loki pri Žusenu. Posebno dva novca sta bila znamenita, in ju je tudi poslal v Gradec. Starejši novec je iz dobe cesarja Gordianija Pija, drugi pa za cesarja Galienija. Na Pertinačevem posestvu je še več rimskih starin najti, toda nikogar ni, ki bi raziskavah (Za stvar, ne za osebe!) Potrjujemo, da nam dopisa »Izpred Sv. gor« niso poslali Josip Novak ali Ivan Drofenik ali Janez Rozman. Toda čemu se išče dopisnik? Oni dopis je resničen, saj se nam je tudi poročalo, da je mnogo kriv šentpeterski g. nadučitelj, da se je odstranila ona zastava in slovenski napis. (Nov okrožni zdravnik.) Gosp. dr. Emanuel Fridrich iz Liboj je imenovan okrožnim zdravnikom za zdravstveni okrog Loka-Zidani most s sedežem v Zidanem mostu. (»Popotnik«), ki je letos poveličeval brezverca Pestalozzija ter o volitvi v kranjski deželni šolski svet potegnil z liberalci in nemškutarji, ki v zadnji številki kliče Dittesu: »Večna mu pamjat«, je prav v tej številki objavil doslovno dopis iz Rečice pri Mozirju iz št. 16. »Slov. Gospodarja«. Da je ta dopis ponatisnil, to nas veseli; saj bode skoro vsak o njem tako sodil, kakor mi; ali to ni dostojno, da niti ne črhne o našem odgovoru na oni dopis »Slov. Naroda«. (Požar in nesreča.) Dne 13. maja je v Lukav-cih na Murskem polju zgorela hiša želarja Matija Fili-piča. Škoda je tem občutljivša, ker posestnik ni bil zavarovan in še se je tako hudo opekel, da je v groznih bolečinah 10 dnij pozneje umrl. (Utopljenka.) Dne 21. maja sta dva plavičarja izvlekla iz Drave pri Rottenbergu truplo kakih 45 let stare ženske. Bila je bržčas beračica iz slovenjegraškega okraja, ki se je ponesrečila. (Hrvaške svinje.) Pred tednom so tihotapci mnogo svinj s Hrvaškega prignali črez Ptujsko goro v Braunšveig na Dravskem polju in jih ondi več prodali. Ker pa je na Hrvaškem svinjska kuga, prijeli so tihotapce, ki se bodo zdaj morali pred sodiščem zagovarjati. (Na mariborskem c. kr. učiteljišču) se letos začnejo pismeni zrelostni izpiti dne 8. junija, ustni pa že dne 22. junija. (Cerkvena vest.) Novo preslikana bode župnijska cerkev Sv. Miklavža pri Slovenjem Gradcu. Delo je prevzel g. Ivan Gosar, akademični slikar v Celju. (V Št. Lenartu nad Sevnico) se naj kraj popolnoma sčisti s tem, da naj ondi nihče več ne vspre-jema in ne bere »Delavca«, ki je tisočkrat hujša kuga za naše ljudstvo, kakor kateri koli nemški list! Neki fant v Št. Lenartu namreč dobiva po tri iztise tega socialističnega lista. Proč ž njim! (Nemška omika?) Neki nemški pobalini v Mariboru so o binkoštih po noči ukradli pisarniški tabli g. dr. B. Glančniku in g. dr. Fr. Radaju. Ali mariborski Nemci hočejo mar posnemati svetovno znano »kulturo« celjskih Nemcev? Društvene. (Dijaški kuhinji v Mariboru) je daroval č. g. Franc Korošec, učni prefekt v dijaškem semenišču v Mariboru, 2 gld. Bog plati! (Nemški »šulverein«) je imel o binkoštih občni zbor v Brnu na Moravskem. Blagajnik je s kislim obrazom izjavil, da »šulveiein« nazaduje, ker je imel lani okoli 43 tisoč gld. manj dohodkov kakor pred lanskim. Le nazaj, le nazaj, na veselje vseh Slovanov! (Ormoška čitalnica) priredi veselico dne 31. maja v svojih prostorih. Vspored: 1. Izbiralka. Veseloigra v treh dejanjih s petjem. 2. Petje. 3. Prosta zabava. Začetek točno ob 1/t8. uri zvečer. Vstopnina: sedeži 30 kr., stojišča 20 kr., za kmete 10 kr. (Slov. politično in gospodarsko društvo) za ljutomerski okraj ima od dne 17. maja ta-le odbor: g. Ivan Kukovec, predsednik; g. dr. Fran Rosina, podpredsednik; g. dr. Ant..Mihalič, tajnik; č. g. Jožef Ozmec, blagajnik; vlč. g. Ivan Skuhala, g. Anton Šlamberger, g. Oton Ploj, odborniki; gg. Jožef Mursa, Alojz Reich in Anton Trstenjak, njihovi namestniki. (Novo društvo.) Pri Sv. Barbari pod Mariborom se je osnovalo »Bralno društvo« na podlagi krščanske vere. Bog daj dobrih močij in zvestih podpirateljev! (Posojilnica pri Mar i ji-Snežni naVelki) imela je v preteklem kot drugem upravnem letu 30.520 gld. 34 kr. prometa. Hranilne vloge so znašale 9570 gld. 40 kr., posojila pa 9833 gld. Število zadružnikov se je v tem letu pomnožilo za 70, torej je bilo koncem leta vseh 109. Čistega dobička je imela posojilnica v drugem upravnem letu 163 gld. 76 kr., s katero svoto se je dolg za štirimesečno dobo svojega poslovanja od leta 1894. poravnal v znesku 57 gld. 40 kr., ostanek pa se je po sklepu občnega zbora pridjal reservnemu fondu. (Sadje -in vinorejsko društvo) za šoštanjski okraj priredi tečaj za zeleno cepljenje ameriških trt s prijaznim sodelovanjem __ potovalnega učitelja gospoda Ivana Bele-ta in sicer v Šmartnem na Paki dne 29. maja ob 4. uri popoldne v prostorih gospoda Pirtovšeka; v Št. Ilju pri Gradiču dne 30. maja ob 10. uri dopoldne v društvenih nasadih, ob drugi uri popoldne pa .v Za-brdih pri Županu, občina Škale, v Št. Andražu nad Polzelo dne 31. maja ob 3. uri popoldne. Iz drugih krajev. (Stavbeni red za Ljubljano potrjen.) Presvetli cesar so potrdili postavo o stavbenem redu za ljubljansko mesto. Gotovo se zdaj kmalu začne živahna stavbena doba v Ljubljani. (Toča v majniku.) Oni dan je v Zaboku na Hrvaškem toča uničila vso setev. Toča je padala tako debela, kakor kurja jajca. (Odiranje na ogerski razstavi) je neču-veno. Tako n. pr. je moral neki gospod za eno jabolko plačati dva goldinarja, neka gospa pa za eno porcijo svinjske gnjati in za eno časo piva 8 gld. 50 kr., dasi je bilo oboje vredno 25 kr. (Prašičja kuga) se je prikazala v Podgradu Hrvatje so tako dolgo svinje utihotapljali, da so bolezen zanesli na Dolenjsko. Čudno je, da so zbolele svinje, ki so bile zasačene, potem tri tedne v opazovanju in na javni dražbi kupljene. Kakor se vidi, se ta bolezen ne pozna prej, dokler živa žival ne začne smrdeti. (Kolobar okoli s o 1 n c a.) Dne 25. maja popoldne okoli ene ure so na Rakeku na Kranjskem opazovali velikanski lep kolobar okoli solnca, zraven njega pa je bil videti še drugi, kateri pa ni bil cel. I iOterijne številke. Trst 23. maja 1896: 27, 34, 52, 90, 41 Line » 65, 71, 16, 77, 88 V najem se da štacuna z mešanim blagom ležeča tik farne cerkve in okrajne ceste v lepem kraju na spodnjem Štajarskem, kjer ni konkurenta. Ravno tam je na prodaj nov umetni mlin — Kunstmiihle — oddaljen od okrajne ceste komaj par minot. Več se izve iz uljudnosti pri upravništvu „Slov. Gosp." 1-3 Glasorir, v dobrem stanu, s 6'/s °kt., na kolescih, se po nizki ceni takoj proda. Več se izve pri mežnarju Val. Domajnko, Sv. Križ pri Ljutomeru. 1-2 Stf9Zfjfla.%» Na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru bode od II. do 13. junija t. I. za hospitante in viničarje pouk o zelenem cepljenju in poletnem obdelovanju trt. Ubogi viničarji dobe lahko podporo od dežele. Prošnje se naj pošljejo ravnateljstvu deželne sadje- in vino-rejske šole, pri katerem se tudi lahko natančneje poizve, vsaj do 7. junija t. I. Gradec, 11. maja 1896. Od štaj. dež. odbora. Mizâr Josip Kregar y Mariboru. Zaloga : gosposke ulice 25. Delnvnira : grajske ulice 38. priporoča p. n. občinstvu svojo že od leta 1878 obstoječo zalogo v lastni delavnici izdelanega pohištva, kakor cele garniture za spalnice in obednice in dvorane iz amerikanskega in domačega orehovega lesa, v naravni barvi, temno ali svetlo polirane v raznih slogih, po nizkih od nobene konkurence dosegljivih cenah. Naročila po obrazcih in načrtih, sofe, žimnice itd. se izvršujejo dobro in po ceni. 5-12 Zobozdravniško naznanilo. Dr. J. Riebl ordinira vsaki dan za zobobolne od 8.—12. in od 2.—5. ure. v lastni liiši vrtne ulice (Gartengasse) št. 9 v Celji. Ustavlja umetne zobe in zobovje z zlato, kavčuk ali platino podlago in plombira z zlato itd. po amerikankem sistemu brez vsakih bolečin in garantuje za najpo-polnejo izvršitev, enako najboljšim dunajskim ali graškim delom. Zobovje ne ovira čisto nič žvečenja ali govorjenja. 6—12 Vabilo k občnemu zl>oi*u ormoške posojilnice. registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se odredi na nedeljo, dne 31. maja 1896 ob tretji uri popoldne v . Čitalnici ormoški. Dnevni red : 1. Poročilo predstojnikovo, polaganje konečnega računa in bilance za leto 1895. 2. Poročilo nadzorstva o računih in bilanci za leto 1895. 3. Predlog predstojništva in nadzorstva o porabi čistega dobička. 4. Slučajni predlogi. JJi-ug-o vabilo i Ako oh zgoraj navedeni uri ne bi bilo za sklepanje dosti navzočih udov, se koj s tem vabilom za ta slučaj nesklepčnosti prvega zborovanja odredi v smislu § 33 zadružnih pravil drugo zborovanje na isti dan 31. maja t. 1., pa ob 4. uri popoludne na istem mestu in z istim dnevnim redom, kakor je zgoraj za prvo zborovanje odločen. Ormož, 11. maja 1896. 3-3 Vek. Krajnc. Dr. J. Geršak. Svi lij ei*ej a angleškega plemena. Makshofen pri Deggendorfu, Bavarsko. Ustanovljena 1854. Lastnik: A. EKCELG1V. Tudi v inozemstvu — v Hamburgu, na na Dunaju in v Budapešti — obdarovana s prvimi darili, prodaja najceneje 2-10 breje svinje, godil je mrjasce, kakor tudi mlajše živali. R. VVieserja v Hoči pri Mariboru. Največa žganjarska zaloga na Štajarskem po čuda nizkih cenah. Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce, kemično razložen in spoznan za čisto vinsko prekapnino. 8 O " z najboljšega kamna in z drvami žgano, od zidarjev zelo hvaljeno, se dobi v Jelovcu 20 minot od Makol. Velja 100 klgr. 1 gold. Kedaj se v^en daje, se lahko pismeno poizve pri Juriju Cernoga v Variši vesi p. Makole. Izvrstne c. kr. jedino priv. škropilnice proti peronospori inženirja Živica, katere so se splošno razširile zaradi svoje jedno-stavnosti, trajnosti, lahke porabnosti pri vsakem obdelovanju trtja itd. prodajamo z garancijo po dosedanjih nizkih cenah v Zivic in drugi v Trstu. MS* Pošiljamo popolne škropilnice na vsako poštno postajo naše monarhije franco z ieseno posodo 10 gld., z elegantno posodo iz kartona po II gld. Obrazce s cenikom dopoKljamo radovoljno franco. 8-10 CC Izdelujemo tudi razprašilnike za žveplo, neprenehljive vinske stiskalnice itd. Primerna darila birmaricem, # jmr Molitvene knjige I v najrazličnejših vezavah, v največi izberi in po čudovito nizkih cenah priporoča Wm ANDUEJ PLATZER, (poprej Eduard Ferlinc) W. prodajalnica papirja, pisalnega orodja, šolskih potrebščin, šolskih in molitvenih knjig 2-6 ^ «S gosposka ulica št. 3. V j?IaribOI'U, gosposka ulica št. 3. je kot QJ primes k bobovi kavi edino zdrava k a v i n a pijača. Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom: Kathreiner u C3 , ?! C I bfi >N r* a 05 ÍÍ »0 © s 0 '-Î g i * S " a m > .fi "PH h ce S *"•§ C br H y a 'g > ■M jo H u Dá 1 J« i« 0 ¡5 L_ C Ti ^ > « X h cd H es S ï-4 ^ >N 0 « J.I p ci M VI ttuzgtas. Krajni šolski svet pri Velikej Nedelji, železniška postaja v Ormožu, odda delo zgradbe novega studenca (s potrebnim ma-terijalom vred) potom ponudbe. Ponudniki se naj oglase nadalje do dne 7. junija t. 1. dopoldne in naj stavijo svoje ponudbe za delo in materijal skupno od metra. Oziralo se bode samo na take obrtnike, ki so za to delo opravičeni. Več se izve pri načelniku krajnega šolskega sveta in v šolskem poslopju. 1-2 AtiVi-htik. Razglas. Razpiše se služba občinskega redarja v občini Petrovče. Stalna plača 14 gld. na mesec, po dogovoru tudi več, prosta obleka in stanovanje. Ta služba je posebno pripravna za kakega rokodelca, ker ima dovolj časa za posebni zaslužek. Zahteva se neomadeže-vani značaj, znanje čitanja in pisave. Doslu-ženi vojaki in orožniki imajo prednost. Prošnje je potreba poslati do dne I. julija t. I. županstvu v Petrovčah. 1-2 A. Koren, župan. ittfZfjla*. Posojilnica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. daje na znanje, da bode imela dne 12. junija 1896 svoj redni občni zbor. Dnevni red : 1. Potrjenje letnega računa za leto 1895. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Privoljenje nagrade načelstvu in knjigovodji. 4. Volitev načelstva in računskih pre-gledovalcev. 5. Predlogi. Posojilnica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. dne 22. maja 1896. •K---—---BO I ■ Svilnat papir 1 v 80 različnih barvah, kakor tudi vse druge za izdelavo umetnih papirnih cvetlic potrebne dele priporoča v naj-veči izbiri in po zelo nizki ceni Andrej Flatzer, v Mariboru, gosposka ulica št. 3, trgovina s papirjem, galant. blagom, pisalnim orodjem, šol. potrebščinami, igralnimi kartami, šolskimi in molitvenimi knjigami na debelo in drobno. KONJAK,' prežgan iz vina lastnega pridelka, priznan kot najboljše, čudovito učinjajoče in bolečine olajšujoče sredstvo proti protinu, po udih in skrnini. Steklenica velja 1 gld. 20 kr. Stari konjak , izvrstno zdravilo za želodčne bolezni in proti onemoglosti; steklenica 1 gld. 50 kr. Razpošilja se po pošti. Kdor vzame štiri steklenice, pošljejo se mu franko. Ileneriikt Hertl, vlastelin grajščine Golič pri Konjicah (Gonobiz) na Štajerskem, /nhif/n,* Gradec: J. Eichler, lekarnar; Alb. Miiller, drogist. Maribor: Al. Quandest, Gosposka ulica. 2 Znano izvrstne I^t j utomerske &ki'og»iIiBlcc proti peronospori izvolijo se naročiti naravnost pri A. Huber-ju v Ljutomeru. Cetm «« etlet» fntimul: s kupreno puto......gld. 14.— s leseno puto...... „ io.— Poštnina za eno škropilnico 30—50 kr. CKt" Vsako leto večja raba in mnogi dopisi priznanstva dobrega delovanja, dokazujejo izvrstno rabljivost više imenovanih škropilnic. 2-3 NAZNANILO. Usojam si s tem naznaniti, da sem v gostilni „Zura SANDWIRT", Viktringhofova ulica št. 18 v Mariboru, solie »a tujce čisto prenovil, in zato priporočam sobe za prenočevanje /to zitn-ini eeni p. n. potnikom v prijazno porabo. Za zaupanje, skazovano mi skozi 5 let na istem mestu, se najprijazneje zahvaljujem, ter prosim, da mi isto tudi v prihodnje v jednaki meri skazujete, zatrjujoč, da si bom vedno prizadeval, vsem zahtevam p. n. potnikov in domačih gostov v vsakem oziru vstreči. Za obilen obisk se najspoštljivejše priporoča 3-3 n. lVUHZINGER. Priporočam svoje doma izdelane, 4x/2 kilo težke, bakrene vakuum komad 12 g'I