Pojdimo po svetu Postaja na Rakeku je vsa prenovljena. Pred njo pozdravimo bronasti kip Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Sveži jutranji zrak nam napolni prsi. Okolica je prav planinska, saj se dvigajo vrhovi Javornika in Slivnice okrog 1000 m nad morsko gladino.
Blizu izhoda s postaje nas vabi prijazni šofer v avtobus, ki bo skoraj odbrzel v Loško dolino. Toda škoda bi bilo zamuditi lepo priložnost, da ne bi šli peš po stari poti z Rakeka do Cerknice. V četrt ure smo že pri kapelici. Tu se nekoliko ustavimo v senci starodavnih, votlih lip. Pod gozdnatim Javornikom zagledamo široko ravan, Cerkniško jezero, obdano z mnogimi vasmi in naselji. Zaniiniva planota je to, ki muhasto in svoje-voljno izpreminja svojo vnanjost. Lanski avgust je bil izredno deževen in človek bi mislil, da bo napolnil jezero, pa ga ni. Nasprotno! Jezero je bilo tako suho, kakor redkokdaj. Celo glavna jezerska reka, Stržen ime-novana, se je posušila. Znak, da niso le lačni požiralniki izborno očiščeni, ampak da tudi darežljivi brubalniki nimajo kaj, s čimer bi mogli presahlo jezero napojiti. Najlepša priložnost je, da si ogledamo suho jezersko dno. V njem raste mjiogo močvirnih. rastlin, posebno trstja, ki ga Jezerci pridno kose in nakladajo na vozove ter odvažajo za steljo.
Ker je jasen dan, vidimo razločno Snežnik z njegovo skalnato skupino. Ondi in tu je svet ves luknjičav. Na tisoče žlebov dovaja vodo podzemelj-skim jezercem. Kadar so ista polna, tedaj oddajajo bruhalnikoni toliko vode. da v nekaj urah. napolnijo obširno jezero.
Spotoma se ustavimo v prijaznem trgu Cerknici. Ob cerkvi vidimo iz rezanih kamnov postavljene tabore, ki so jih zgradili naši predniki, da so se branili turških. napadov.
Ob  Cerkniškem potoku pridemo   v  vas  Dolenje  jezero,  ki  leži  tako rekoč ob obali, seveda le takrat, kadar je voda visoka. Če je ni, pa leže   ' tam veliki tovorni čolni, priklenjeni z železnimi verigami ob težke skale.
Čakati morajo, da naraste voda. Takrat pa jih gospodarji odklenejo in veselo zaveslajo z njimi po jezerski gladini. Toda reslajo le čez globine.
251
Iz večine pa je jezero plitvo in tako mnogo laže odrivajo z dolgimi drogi čolne ob dnu. Prav zato pa tudi lahko prevažajo s težjimi tovori obložene čolne; n. pr. s krclji, bruni in kurivom z Javornika, ali s senom in poljskimi pridelki z objezerskih. travnikov in njiv.
Tod se pasejo črede lepega goveda. Iz kotline se je dvignil velik jastreb. Gotovo je našel na dnu ribo, ki je zgrešila pot v jezerski poži-ralnik, pa si jo je ropar privoščil za južino.
Ob jezeru imajo lovci mnogo posla, posebno ob selitvi divjih rac, ki jih postrele ob ugodnih prilikah cele jate. Redkeje se pojavijo divje gosi, vodne putke, ponirki in druga perjad. Sicer pa je Javornik bogat divja-čine. Celo rjavi medved prigodrnja vsako desetletje ali vsako drugo in gospodari po divjih goščah, dokler ga ne izslede lovski psi in ne podere lovska puška.
Kadar  je  huda  suša,  da  ni vode  iz  studencev,  prihajajo  vaščani  po
dve uri daleč s sodi na vozek do Laškega studenca, ki izvira pod Lazami
in ne usahne ob najhujši suši.                                       ,   .     •             + 1,    +
Ustavimo se še na Otoku. Vas obdaja senčnat gozd m je samo takrat
otok   kadar jezero naraste. Odkar so pa pridni Otočani zgradih kamemt
nastp  do  vznožja  Pod   Javornikom,  leži vasica prav  za prav  tudx takrat
na nolotoku   Opazimo mnogo čebelnjakov, saj nudijo hojev! gozdovi cebe-
Zamdoroljplše. - Prijazna gospodinja nam postreže s sVežxm medom
n okusmm Jekom. Pripoveduje nam, kakšni reveži so bih otroci se pred
nekai leti   ko še ni bilo na Otoku šole in so bili po več mescev odrezam
S   okoHce.  Toda  vse  je  prestano.   Sedaj   imajo   svojo  šolo   m  nasxp   do
celine, da niso ob •aedeljah brez svete maše                                  .utina
Prejšnja leta se je  dobilo  tod  na pretek  svezih  in  suhih  nb, ki  pa
niso imele Prave cene. Zadnja leta pa ravnajo z ribaim  skrbneje. Kadar
upade  vtLP nlstavijo  ob  požiralnikih  rešeta  in  mreže   ter  nalove  zxvlh
"b Ko^sfvrat^rproti Rakeku, nas na poti nape.e ploha. Ustavizno se         •
zopet pri kapelici, da nekoliko povedrimo. V vothh debhh lip se nekaj ogLša Bili so pastirčki, ki so tudi šli vedrit in imajo v teh vothnali varno zavetje.