PREŠERNOVO GLEDALIŠ NASTOPAJO Escalus, knez veronski......................... Grof Pariš, knezov sorodnik.................... Čapu let } starešini dveh sovražnih rodovin | Sluga Peter, v hiši Capuletovih................ Romeo, Montegov sin ........................... Mercutio, knezov sorodnik in Romeov prijatelj . Benvolio, Montegov nečak in Romeov prijatelj . Tybalt, nečak grofice Capuletove............... Peter Lorenzo i „ i................ Brat Janez I frančiškana {..................... Baltazer, Romeov sluga......................... Abraham, sluga Montegov........................ Paž Parisov ................................... Lekar ......................................... Drugi Capulet.................................. Grofica Montegova, Montegova žena Grofica Capuletova, Capuletova žena Julija, Capuletova hči ........................ Dojka Julijina................................. Nace Reš Marjan Stare . Jardo Gogala . France Trefalt . Mirko Cegnar . Laci Cigoj Jože Kovačič Jože Zupan Jože Pristov Metod Mayr Tone Dolinar Franci Juvan Ivan Grašič Miča Fajonova . Janez Fugina . Jaka Gašperič Vera Kalanova Neda Sirnikova . Anka Cigojeva Mija Janžekovičeva Veronski meščani, moški in ženski sorodniki obeh rodovin, sluge obeh rodovin, maske, stražniki, knezovo spremstvo in trije godci. SODE Prevod Režija Scena in kostumi Glasba Inspicient Sepe talka Razsvetljava Lasuljarka Mizarska dela Slikarska dela Krojaška dela Šiviljska dela Odrski mojster Tehnično vodstvo L 0 v V A L I SO 057 , istf- IVAN CANKAR . Mirko Mahnič Milan Butina Marjan Vodopivec Tone Dolinar Minka Šimenc Stane Kropar Vera Srakar . Albin Učakar Saša Kump . Slavko Tavželj Dragica Hočevar Janez Kotlovšek Vladimir Štiglic Odmor samo po dvanajsti sliki GODI SE V VERONI, SAMO PRVI PRIZOR PETEGA DEJANJA V MANTOVI ali manifest v novo sezono V navadi je, da gledališka vodstva ob vstopu v novo gledališko sezono povedo kaj hočejo, kakšen program so si zastavila in kako ga nameravajo uresničiti. Kaj naj povemo spričo vsega, kar se je napletlo in izpletlo okrog Prešernovega gledališča, mi, ki nam je največ do tega, da gledališče tako, kakršno je, ne samo ostane, marveč da se razvija naprej v smeri prave pravcate umetniške ustanove? Nič mimo tega, kar nam narekujeta naš poklic in naš dolg do vseh tistih, ki so pred štiriindevetdesetimi leti pripeljali Talijin voz v takratno Bleiweisovo mesto. Ne moremo se izneveriti stoterim in stoterim požrtvovalnim delavcem, ki so ta voz vozili malone skozi stoletje, ga v ognju informbirojevske blokade v malone najtežjih časih pripeljali do tam, kamor ga ni mogla pripeljati meščanska gospoda — do ustanovitve poklicnega Prešernovega gledališča. To gledališče je nakljub vsem svojim napakam, pomanjkljivostim, predvsem pa vsem zaprekam nakljub iz leta v leto izplačevalo svoj organizacijsko-tehnični in umetniški vzpon, razširilo svoj krog občinstva do blizu polstotisoč-glave množice in brez dvoma bi v nekaj letih postalo pogumna Umetniška javna tribuna, če... Prešernovega gledališča ne bomo ukinili, temveč mu še bolj pomagati, da bo lahko tako v idejnoumetniškem kakor v gledališko-praktičnem smislu zaživel med nami kot polnokrvna revolucionarna, zares sodobna in resnično ljudska umetniška ustanova s širokim ljudskim ter hkrati umetniškim programom. Zaradi tega postavljamo za novo sezono pred naše občinstvo program, ki ustreza programu ljudskega umetniškega gledališča v najplemenitejšem po- Aleks Leščan »Slepi potnik«, sez. 1956/57, št. 1 Lya Lothi (Kacinova), Kurt Bolmann (Cigoj), mr. Shell (Cegnar), Steward (Mayr) menu tega pojma. Ljudskega zato, ker so naše ustvaritve namenjene delavcem, kmetom izobražencem ter našemu mlademu rodu, umetniškega zato, ker bomo skozi vse leto uprizarjali le taka dela, ki jim njih umetniške cene, njihova opravičila, da jih ponovno oživljamo na naših deskah, ne bo moč spodbiti, hkrati ko bodo vsa, s strani Gledališkega sveta potrjena in od umetniškega vodstva in dramaturga predlagana dela našla širok krog občinstva brez demagoških laži-umetniških potegavščin. Naš program za sezono, ki jo nocoj začenjamo z delom nesmrtnega Williama Shakespearja, je tak: SLOVENSKA DELA: Fr:mce Prešeren: Krst pri Savici — romantična tragedija — (slavnostna krstna predstava za slovenski kulturni praznik — Prešernov dan). Ivo Brnčič: Med štirimi stenami Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica — slavnostna uprizoritev za 40. jubilej Oktobrske revolucije, (socialni misterij) Morebitna slovenska noviteta. Aleks Leščan »Slepi potnik«, sez. 1956/57 Novinar (Zupan), mr. Shell (Cegnar), telegrafist (Kovačič) JUGOSLOVANSKA DELA: Branislav Nušič: Gospa ministrica (satirična komedija) Slavko Kolar: Svojega telesa gospodar (tragikomedija) SVETOVNA DRAMATIKA: Shakespeare: Romeo in Julija (renesančna tragedija) Lope de Vega: Premeteno dekle (renesančna komedija) Carlo Goldoni: Primorske zdrahe (komedija) MODERNA KLASIKA: Maksim Gorki: Vaša Železnova (socialna drama) MODERNA DRAMATIKA: Colette—Loos: Gigi (dramatizacija) Goodrich—Hacket: Dnevnik Ane Frankove (Dramatizacija po istoimenskem Dnevniku Ane Frankove). Steinbeck: Divji plamen (odrska novela) Nazim Hikmet: Legenda o ljubezni (Dramatska pesnitev) Leon Kruczkowski: Sonnenbruckovi (moderna poljska drama) Robert Hayes: Ure obupa (kriminalka) J Francis Swann: Ven iz vroče ponve (ameriška komedija) Alejandro Casona: Drevje umira stoje (moderna drama) Morebitna moderna noviteta. MLADINSKA DRAMATIKA: Pavel Golia: Uboga Ančka Martina Bidovec: Nesrečni tolar Morebitna mladinska noviteta. Iz zgoraj navedenega dramaturgovega predloga je Upravni odbor sprejel, Gledališki svet PG pa potrdil naslednja dela za letošnjo sezono: France Prešeren: Krst pri Savici — slavnostna krstna uprizoritev najdaljšega Prešernovega besedila, Ivo Brnčič: Med štirimi stenami Ivan Cankar: „Hlapec Jernej in njegova pravica" v režiji Ferda Delaka, upravnika MG v Ljubljani. Slavnostna uprizoritev v čast 40. obletnici Velike Oktobrske revolucije. Morebitna slovenska noviteta. Branislav Nušič: Gospa ministrica Slavko Kolar: Svojega telesa gospodar \Villiam Shakespeare: Romeo in Julija Nazim Hikmet: Legenda o ljubezni Colette—Loos: Gigi Steinbeck: Divji plamen Leon Kruczkovvski: Sonnenbruckovi Francis Swann: Ven iz vroče ponve Alejandro Casona: Drevje umira stoje Martina Bidovec: Nesrečni tolar ali Pavel Golia: Uboga Ančka, (mladinski uprizoritvi) Poleg že navedenih del bo ansambel naštudiral za Dan Republike, 29. november, celovečerno umetniško Akademijo, ki smo jo deloma naštudirali že konec pretekle sezone. Zaradi tega, ker spričo neprijetne situacije, ki je nastala okrog nadaljnjega obstoja Prešernovega poklicnega gledališča, nismo preko časopisja in radia pravočasno objavili svojega programskega načrta za sezono 1957/58, je prav, da se v kratkih obrisih pobliže seznanimo s pričujočim načrtom. Misel o uprizoritvi Prešernovega najdaljšega pesniškega teksta ni nova. Že Drama SNG je za življenja našega največjega prešerno-slovca dr. Franceta Kidriča večkrat razpravljala o tem, kako bi Prešernovemu besedilu dali dramske oblike. Snovno-doživljajski sklopi Prešernove pesnitve nudijo namreč vso možnost, da jih iz analitično- ^ epske forme preliješ v sintetično dramsko obliko. Letos premineva 110 let, kar so izšle pesnikove Poezije, zato je prav, da to misel realiziramo. Uprizoritev ne bo namenjena abonmajem, ker ji hočemo dati povsem slavnosten enkraten pečat. Uprizoritev Prešernove pesnitve, ki v svojem najglobljem bistvu govori o tragiki ljubezni in odpovedi, bo predstavljala enega najpomembnejših literarno-gledali-ških doživetij v tej sezoni. Cankarjevo novelo „Hlapec Jernej in njegova pravica*1, ki jo bomo uprizorili v znamenju Oktobrskega jubileja, pozna danes domala ves napredni svet. Tudi realizacija umetnikovega „Manifesta komunistične Partije,“ kakor nazivajo to delo napredni literarni kritiki in zgodovinarji, predstavlja eno izmed poglavitnih dejanj v tej sezoni, burjevestniku — Ivanu Cankarju pa bo s tem dejanjem delavski Kranj postavil najlepši spomenik. Slovenski noviteti smo pustili odprto mesto iz prepričanja, da se slovensko gledališče lahko razvija le ob izvirni slovenski dramski tvornosti. Zato ima noviteta prednost pred. vsemi drugimi. Branislava Nušiča gledališko občinstvo na- Gorenjskem že dobro pozna. Njegova „Gospa ministrica** se zadnje čase zelo dobro uveljavlja tudi izven meja naše domovine in celo na drugem kontinentu. Satirična komedija o zablodah predaprilske čaršijske družbe bo zagotovo našla v našem občinstvu širok krog prijateljev Nušičevega literarnega biča. Slavka Kolarja tragi-komedijo „Svojega telesa gospodar** postavljamo v program le pod pogojem, če bomo našli ustrezno jezikovno transplantacijo v eno izmed slovenskih narečij. Aleks Leščan »Slepi potnik«, sez. 1956/57 Novinar (Zupan) in mr. Shell (Cegnar) Z delom bomo sicer lahko ustregli vsem, še posebej pa podeželskemu občinstvu. Shakespeare si je v Kranju pridobil že lep krog častilcev. Njegova tragedija o ^ljubimcih iz Verone" — ta večna apoteoza ljubezni v njegovi tragediji „Romeo in Julija" bo spričo vsečloveške pomembnosti tega dela osvojila še širši krog občinstva kot ga je pred leti njegov „Othello“, hkrati, ko bo nudila igralskemu zboru priliko, da premeri svoje sposobnosti. Z velikim veseljem lahko povemo občinstvu, da bo v letošnji sezoni imelo priliko videti po dolgem času dvoje del iz sodobnih dramskih repertoarjev vzhodne Evrope in sicer Nazima Hikmeta — Legendo o ljubezni ter Leona Kruczkowskega Sonnenbruckove. Ime Nazima Hikmeta se je pojavilo v slovenski publicistiki v zvezi z njegovo dramo „Ali je bil to res Jovan Jovanovič" — (to delo bo uprizorilo v letošnji sezoni celjsko Mestno gledališče). Nam pa je uspelo dobiti Hikmetovo dramsko pesnitev — Legenda o ljubezni — to čudovito, v plašč orijentalskega eksotizma zavito delo, ki s tako idejno čistostjo in toplim lirizmom govori o tem, da mimo ustvarjalne sreče v delu in borbi za človeka ni nobenega višjega ideala, za katerega se je vredno žrtvovati. Češka kinematografija pravkar posnema to delo na filmski trak. . Drama Leona Kruczkowskega — Sonnenbruckovi ali „Nemci" kakor je avtor delo prvotno naslovil, je po mnenju poljske kritike eno najboljših poljskih del. S pronicljivo tenkočutnostjo in redkim posluhom za moralna in etična vrednotenja ljudi iz tretjerajhovske nemške intelektualne družine nam pisec predstavi v krepko začrtanih karakternih likih in tipih pravzaprav vse Nemce, njihov nacionalni značaj, kakor se je formiral izza Hindenburgovih časov, mimo nacistične ere in Dranga nach Osten do praga naših dni. Zanimiva študija sistema, ki se mu skuša navsezadnje izneveriti mlada umetnica Ruth Sonneribruckova — pa še njo uniči ta samodejni utilitaristični stroj v Ravensbrucku, kakor izvemo kasneje iz epiloga. Uprizoritev te študije o Nemcih in moralnem kaosu, ki so vanj zašli, v prevodu pisca teh vrstic, predstavlja tudi prvo srečanje'našega mladega gledališča z moderno poljsko dramatiko in s poljsko literaturo na naših deskah sploh. Moderno francosko literaturo Zastopa v letošnjem programskem načrtu dramatizacija novele znamenite francoske igralke Colettc, ki ga je prelila v dramsko obliko Američanka Loos. Evropska kritika imenuje to delo „čudež v dramatiki našega stoletja". Avtorica nam hoče sitem delom povedati, kako peha pohlep propadajoče meščanske familije mlado in nadarjeno Gigi v naročje razuzdanca-kapitalista, da bi se tako obdržala na družabni lestvici imovitih ljudi. Francis Swann ni pesnik globokoumja in velikih problemov. V svoji komediji „Ven iz vroče ponve'1 pa vendar na zanimiv način prikazuje življenje mladih ljudi — igralcev, ki po trudapolnih komičnih zapletljajih dosežejo svoj željeni cilj — igralski _poklic. Da je to na oni strani luže velik problem, je odveč govoriti. Bolj zanimivo je, da bomo delo uprizorili pri nas le pod pogojem — če bomo sami znali rešiti podobno vprašanje. Med preostalimi predloženimi in sprejetimi deli velja omeniti še delo Alejandra Casona „Drevje umira stoje" in odrsko novelo Johna Steinbecka „Divji plamen". Prvo delo preveva spoznanje, da kruti resnici ni moč uteči, da še tako dobronamerna prevara in iluzorna sreča ne moreta ustaviti tok časa, ki prinese resnico in spoznanje v vsej krutosti. Glavna junakinja tega dela pozna samaritansko prevaro, toda volja in predvsem njen ponos, ji dajeta moči, da premaguje v sebi bol in prizanaša- z novo boljo drugim, ki so se za njeno iluzorno srečo žrtvovali. Kljub vsemu ne klone, čeprav se je globoko v njej vse zlomilo. Kot drevje, ki umira stoje. John Steinbeck je že dostikrat našel pot preko slovenskih odrov. Njegova odrska novela, kot jo imenuje sam, je delo z '.močno simbolistično vsebino in liričnega značaja. Kot osnovni pogoj človeške eksistence postavlja daleč v ospredje mater in očeta. Zanj je Važnejše življenje, ki se porodi v otroku, kot pa oboje prejšnja S pesniško himno divjemu plamenu življenja, ki napravlja v duhu ljubezni nas vse očete in matere slehernega življenja, je napisal Steinbeck to edinstveno „medigro razuma in krvi", ta rafinirani gledališki eksperiment. Ne glede na to, da je v programskem načrtu kot celoti upoštevano dejstvo, da naše predstave obiskuje širok krog mladine, smo za najmlajše namenili še Golijino Ubogo Ančko alternativno z Nesreč- tioethe o Shakespearovih dramah »Ne pomnim, da bi bila katera knjiga ali kateri dogodek zapustila v meni tako neizbrisen vtis, kot so ga zapustile Shakespearove drame ... To niso pesnitve. Ko jih človek bere, tedaj z grozo gleda pred seboj knjigo človeških usod in posluša, kako premetava burni vihar življenja njene strani... Njegova dela nalikujejo na ure iz čistega kristala, tako da gledamo istočasno v njih i pomikanje časa i celotni mehanizem njihovega dejanja. - To_ prodiranje v notranji svet človeka je dalo tudi meni pobudo, da se pri- t bližam svetu stvarnosti in da tudi sam črpam iz tega neizčrpnega vira.« (Goethe »Wilhelm Meister«) nim tolarjem Martine Bidovčeve, ki je bil v programu že preteklo sezono. Mladini, pravzaprav cicibanom in pionirjem, bi lahko v letošnji sezoni že nudili redne 1 utkovnc predstave v zgornji dvorani, ki bo lahko sprejela najmanj dvesto otrok. Če bomo uspešno zaključili razpravo o kulturno-prosvetni dejavnosti v našem mestu in s tem tudi debato o nadaljnjem obstoju Prešernovega poklicnega gledališča, bodo naši igralci v zelo kratkem času naštudirali prvo ročno-lut-kovno uprizoritev, da bi s tem znatno pomagali tudi našim igralcem, ki sicer nimajo možnosti, da bi se honorarno udejstvovali v drugih kulturnih ustanovah, kakor so: radio, film, revije itd., kot njihovi stanovski tovariši v ostalih slovenskih mestih. Tudi letošnji program je po svojem značaju eklektičen. Drugačen tudi biti ne more. Mlado gledališče v majhnem mestu, kjer gledališko občinstvo šele nastaja, prihaja pa iz najrazličnejših družbenih plasti, ne more imeti povsem enovitega programa, ker bi sicer ne moglo odigrati funkcije ljudskega gledališča, kakor smo jo uvodoma naznačili. Zavedamo se, da vsem hkrati ni mogoče ustreči. Od uprizoritve do uprizoritve pa bodo lahko utešeni najrazličnejši okusi in zahteve. Najbolj nas bo veselilo, če nam bo v sezoni, ki jo začenjamo, uspelo prodreti s posameznimi uprizoritvami v tovarniške dvorane in če bodo naših sadov dela deležni tudi delovni ljudje iz ostalih krajev Gorenjske. Spoštovano gledališko občinstvo! V usodni uri, ko gre za biti ali ne biti Prešernovega gledališča, dokaži, da si dovolj močno in moralno čvrsto, da znaš ceniti pridobitve svoje Revolucije in da si dovolj zrelo, da jih lahko uživaš. Pozni pravnuk ti bo za to neizmerno hvaležen. Hvaležen ti bo tudi slovenski delovni človek jutrišnjega dne — ne zato, da si mu obvarovalo hišo glumačev, temveč zato, ker si doumelo naš veliki čas. i Rado Jan D P O D J E T J A 5 UJ v KZ) < O LU __I O > (polr&inUti! uj Obiščite ~1 in kupujte pri poslovalnicah in podjetjih, 101 ki oglašajo v Gledališkem listu Prešernovega O gledališča O On * S d £ v * in staničnih < tiskanih O tkaninah v vseh < modnih barvah CQ in desenih < ^ O OJ Z < Z Z a < > o H Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot najkvalitetnejše po izdelavi in trajnosti NAROČILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN SOLIDNO trgovsko podjetje za gorenjsko na veliko na veliko priporočamo se z a nakup! •d U a N B ■V Z •» B M E s K. b> Z a z N O ibk Prešernovo 85 gledališče bj nudi vsakovrstne usluge: vsa mizarska in kašerska dela izdelava kompletnih scen izdelavo in posojilo kostumov odrske električne napeljave .Poslužujte se gledališke knjižnice, ki je založena z raznovrstno gledališko literaturo in deli Strokovno osebje nudi vso potrebno pomoč in instrukcije I C Postužolte »e servisne službe Prešernovega gledališča ) Shakespeare humanizem Skromen zapis na rob uprizoritvi Shakespearove nesmrtne pesmi o ljubezui in naš čas Človeštvo je preromalo v svoji dosedanji zgodovini četvero izrazitih humanističnih obdobij. Antika je humanistični odnos do sveta izoblikovala s tem, da je za merilo vsem stvarem postavila človeka. Renesančni humanizem je antičnega le še poplemenitil, dal mu je individualistično obeležje. Klasicizem je na najvišji piedestal postavil človekov „nezmotljivi“ razum — in s tem človeka še bolj diviniziral, socialistični revolucionarni humanizem, katerega najvišji dosedanji vrh predstavlja Maksim Aleksejevič Gorki, je v vseh danostih podrl hierarhični red vrednot in ponovno ustoličil na najvišji prestol človeško osebnost, ki se neprestano osvobaja iz protislovij, ki jih sama ustvarja v sestavljenem gibanju vseh proti vsem — v boju z vsemogočno naravo in Z družbenimi normami, ki so jih prejšnje družbe in razredi zasidrali v človekovo moralno in družbeno zavest. Shakespearjev genij se je v veličastnem stvariteljskem Zagonu povzpel tako visoko, da povezuje v svoji grandiozni osebnosti vse štiri. Shakespearski liki so moralno svobodno delujoče osebnosti, nalik renesančni predstavi o vesolju svobodno odločajo o dobrem in zlem, kakor potuje osončje po svojem zakonitem redu. Toda če se ta red podre, nastanejo v vsemirju v makrokosmosu katastrofe — in Jako iztirjenje povzroči v moralno-družbenem smislu med smrtniki človeške katastrofe. Te so si ne glede na to, za kakšno človeško pomembnost gre, med seboj enakovredne. Samo poglejte Othella! Maver je, toda s kakšnimi človeškimi vrlinami pa tudi slabostmi nam ga Shakespeare predstavi, enak je v svoji moralni veličini in doslednosti Hamletu, ki je po družbenem izvoru danski kraljevič. Da, Othello kot nalašč! Zgodnja tragedija o veronskih ljubimcih Romeu in Juliji — ta visoka elegična himna ljubezni ie v primer; s tragedijo o ljubosumju, kakor radi imenujemo „Othella“, njen naj- boljši antipod. „Romea in Julijo*1 je Shakespeare pisal v zanosu mladeniške ljubezni in strastnega radoživja. Hamlet — oče evropskega individualizma — je otrok zrelih življenskih spoznanj o veličini pomembnosti pa tudi strahotnosti vsakršnega zavednega človeškega bivanja. Hamlet propade zaradi intelektualne skepse. Mlada ljubimca žene v njun tragični konec neugnana, prvič občutena rosna ljubezen zgodnjega poletja — ljubezen, ki ji ne najdemo primere v vsej svetovni književnosti — mlada ljubimca iz Verone sta mimo prastarega motiva in Bandcllovega novelističnega zapisa postala v shakespearski verziji nekak nesmrten idol. Nesmrten idol zato, ker kljub navidezni romantični naivnosti v fantastično vizionarnem smislu predstavljata nadčasoven in občečloveški ideal — ideal združbe mladih ljubečih se ljudi, ki se svobodno odločajo in izbirajo pot v carstvo erosa in človeškega sožitja sploh. V tem smislu je Shakespearova vizija tudi sodobna in „večno aktualna11. In v tem smislu se njen prometejski tvorec povezuje s humanizmi vseh časov, tudi z našim sodobnim humanizmom, ki mu daje osnovno črto boj za socialno enakost in pravičnost. Toda ta boj j e le osnova za neko višjo človeško Jnotranjo-moralno resničnost. Humanizmi so nastajali in odmirali. Vsak je dal svoj delež njegovemu Aleks Leščan »Slepi potnik«, sez. 1956/57 Lya Lotli, slepi potnik, kapetan, Stevvard, mr. Sheel, novinar „končncmu“ obličju. Če je človeštvo danes spričo atomskega brezumja zapadlo spet v skepso in pesimizem, je razumljivo, da humanistična zavest preživlja svojo največjo krizo. Zato ni čuda, če se je človek vseh kontinentov znašel v hamletski dilemi — biti, ne biti?! Toda na vseh kontinentih so tudi mladi ljudje, ki ne mislijo več capule-tovsko in ki nemara ne bodo dopustili, da bodo zaradi Montegov naše ere pogubljeni davni, tudi shakespearski sni. Množica ljudi, ki ob mrtvih ljubimcih z negodovanjem obsoja nesmiselno ravnanje nespametnih, med seboj sprtih plemiških družin, se je razrasla v ogromno človeško reko. Zato lahko upamo, da si bosta Romeo in Julija jutrišnjega dne lahko segla v roke, ne da bi za to morala tragično propasti. . : j Tragedija o ljubimcih iz sončne Italije je peto Shakespearjevo delo na kranjskih deskah, prepričani smo, da ne zadnje, ker zaupamo v razsodnost tistih, ki odločajo o tem, ali bo Shakespearjev opus še lahko našel v kranjskem igralstvu svoje poustvarjalce, in o tem, ali bo naše občinstvo — naši delovni ljudje, še uživalo neposredno in brez razlike vrednote, kijih je utemeljitelj modernega socializma, Karel Marks sam, med vsemi najbolj čislal. Humanizma ni brez resnične kulture. Naša kultura pa je namenjena vsem — v tem je tudi najgloblji smisel sodobnega humanizma. I - R. J. Jan de Hartog »Zakonska postelja«, sez. 1956/57 Ona — Helena Skebctova On — Jože Kovačič Heine o Juliji »Sončna Verona je kraj, ki si ga je izbral Shakespeare za prizorišče velikih del ljubezni, ko jih je hotel v »Romeu in Juliji« proslaviti. Tako je: ne ta človeška dvojica, ampak ljubezen sama je junak te drame. Tu vidimo, kako nastopa ljubezen v svoji mladostni prešernosti, ki se drzno upira vsem sovražnim okoliščinam in jih vse premaguje... Kajti ni je strah zateči se v velikem boju k najstrašnejšemu zavezniku, k smrti Ljubezen! Najvišja in najzmagovitejša vseh strasti! Njena vse premagujoča moč je v njeni brezmejni velikodušnosti, v njeni skoro nadčutni nesebičnosti, v njenem požrtvovalnem preziranju življenja. Ona ne pozna nikakega včeraj in ne misli na nikak jutri... Želi si le današnjega dne, ampak tega zahteva celega, nezmanjšanega, neokrnjenega ... Nič noče prihraniti za prihodnost in do pogretih ostankov preteklosti je polna prezira ,.. »Pred mano noč, za mano noč« ... Blodeč plamen je med dvema mrakovoma ... Iz česa nastaja ? Iz neizmerno malih iskric! Kako se konča? Ugasne brez sledu, prav tako nepojmljivo ... Čim bolj divje gori, tem preje ugasne. A to je ne ovira, da se ne bi vsa predala svojim plamenečim gonom, kakor da bi ta ogenj trajal na veke. Julija ljubi prvič in ona ljubi v polnem zdravju telesa in duha. Štirinajst let ima, kar velja v Italiji toliko kakor sedemnajst let severne veljave. Rožni popek je, ki se je pravkar odprl pred našimi očmi pod poljubom Romeovih ustnic. Niti iz posvetnih, niti iz duhovnih knjig se ni naučila, kaj Jan do Hartog »Zakonska postelja«, scz. 1956/57 Ona — Helena Skebctova On — Jože Kovačič je ljubezen, sonce ji je povedalo, mesec ji je ponovil in kakor odmev je odgovarjalo njeno srce, ko je menila ponoči, da je nihče ne čuje. Toda Romeo je stal pod balkonom in je slišal, kar je rekla ter jo prijel za besedo. Njena ljubezen je sama resnica in zdravje.« (Heine »Shakespearova dekleta in žene«) Gledališke vesti Z letošnjo sezono je Prešernovo gledališče na novo angažiralo dva člana: kot režiserja tov. Draga Fišerja, Marjana Stareta, doslej igralca in režiserja Mestnega gledališča Jesenice, pa kot igralca in urednika gledališkega lista. Odšla pa sta dva člana. Režiser prof. M. Mahnič je odšel k filmu, vendar je še ostal med nami kot gost-režiser. Dramaturg in umetniški vodja Rado Jan je odšel na študijski dopust. Z novo sezono namerava PG še razširiti delokrog svojih gostovanj po vsej Gorenjski, zlasti na kraje, kamor zelo redko zaidejo gostujoča gledališča. Ob najugodnejših pogojih bo gledališče skušalo podvojiti lanskoletno število gostovanj. Prihodnja premiera bo uprizoritev Cankarjevega »Hlapca Jerneja in njegove pravice«, ki jo bo kot gost režiral avtor dramatizacije, direktor MG Ljubljana, tov. Ferdo Delak. Takoj za to bo sledila kot tretja premiera uprizoritev dramatizacije Colletine novele »Gigi« v režiji novoangažiranega režiserja tov. Fišerja. 1. Linhart A. T.: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI. Komedija v 5. dejanjih. Premiera: 10. 10. 1956 — 24 predstav, od tega doma 15 s 4222 obiskovalci, na gostovanjih 9 predstav s 3252 obiskovalci. Režija: Mirko Mahnič. Scena in kostumi: Milan Butina, scenska glasba: Marijan Vodopivec.— Zasedba: baron Naletel — Jože Kovačič, Rozala — Neda Sirnikova, Matiček — Jože Pristov, Nežka — Anka Cigojeva, Tonček — Nada Bavdaževa, Zmešnjava — Mirko Cegnar, Žužek — Jože Zupan, Budalo — France Trefalt, Jerica — Mija Janžekovičeva, Jaka — Vladimir Štiglic, Gašper — Janez Grašič, Rihtni hlapec — Laci Cigoj. Prispevek h kroniki »Prešernovega gledališča« za sezono 1956-57 V sezoni 1956-57 so bila uprizorjena naslednja dela: 2. Delderfield A. F.: VISOK JE ZID. Igra v treh dejanjih. Premiera: 10. 11. 1956 — 14 predstav, od tega doma 10 z 2075 obiskovalci in na gostovanjih 4 z 960 obiskovalci. Režija: Peter Malec k. g. Scena: Vladimir Rijavec, scenska glasba: Marjan Vodopivec. Zasedba: Christine Muir — Vera Blančeva, Bea-trice Mayhard — Neda Sirnikova, Rac-hel Ames — Nada Bavdaževa, Philip Seaton — Jože Kovačič, Richard Stubs — France Trefalt, Grantova — Mija Janžekovičeva, Godfrey Pritchard — Mirko Cegnar, Michael — Laci Cigoj, Shirley — Anka Cigojeva, Barber. — Jože Župan. 3. Sofoklej: KRALJ EDIP. Tragedija. Premiera: 16. 11. 1956 — 14 predstav, od tega doma 12 s 3192 obiskovalci in na gostovanjih 2 predstavi s 491 obiskovalci. Režija: Mirko Mahnič, scena: ing. arh. Viktor Molka. Scenska glasba: Marjan Vodopivec. Zasedba: Edip — Jože Pristov, Kreon — Laci Cigoj, Jokasta — Mija Janžekovičeva, Teirezias — Mirko Cegnar, Duhovnik — Jože Kovačič, Sel iz Korinta — France Trefalt, Pastir — Jože Kovačič, Služabnice: Nada Bavdaževa, Anka Cigojeva, Neda Sirnikova. Starci: Marjan Berger, Janez Fugina, Jaka Gašperič, Jardo Gogala, Janez Grašič, Franci Juvan, Nace Reš, Vladimir Štiglic, Milan Vertovšek. 4. Milčinski Fran: MOGOČNI PR- STAN. Pravljična igra v 3 dejanjih (12 slikah). Premiera: 22. 12. 1956 — 15 predstav, vse doma, 4584 obiskovalcev. Režija: Vladimir Štiglic, scena Vlado Rijavec, kostumi: ing. arh. Lipužič. Scenska glasba: Marjan Vodopivec, koreograf: Lidija Lipuževa. Zasedba: Kraljica vil — Nedeljka Kacinova, Vila Dragomila — Nada Bavdaževa, Tri vile varuhinje zakladov: Miča Fajonova, Magda Kotlovškova, Dragica Hočevarjeva, Car Aleš — France Trefalt, Princesa Vijola — Anka Cigojeva, Minister Rigomir — Jože Zupan, minister Ro-goslav — Mirko Cegnar, Strežaja — Zdravo Krvina in Tone Dolinar, Deveti kralj — Jože Kovačič, Minister Mehmed — Jože Pristov, Dva črna sužnja: Janez Grašič in Jardo Gogala, Sluga: Milan Vertovšek, Glasnik: Franci Juvan, Dva moža iz ljudstva: Andrej Perne in Pavle Pokorn, Mati Marta — Vera Blančeva, Stanko — Laci Cigoj, Evfemija — Neda Sirnikova, Trije škratje: Lojze Vertovšek, Lojze Jenko, Gustl Perne. 5. VEČER GRŠKE LIRIKE. Pripravil Mirko Mahnič. Dva nastopa dne 21. 11. 1956, skupno 135 obiskovalcev. Sodelovali so kot recitatorji: Nada Bavdaževa, Mirko Cegnar, Laci Cigoj, Anka Cigojeva, Mija Janžekovičeva, Jože Kovačič, Jože Pristov, Neda Sirnikova, France Trefalt in Jože Zupan. 6. Aristofanes: LIZISTRATA. Starogrška komedija. Premiera: 11. 1. 1957 — 11 predstav, vse doma, 3205 obiskovalcev. Režija: Mirko Mahnič, Scena: inž. arh. Viktor Molka, scenska glasba: Marjan Vodopivec, kostumi: Milan Butina. Zasedba: Lizistrata — Mija Jan- žekovičeva, Kalonika — Nada Bavda-ževa, Mirina — Anka Cigojeva, Lam-pito — Jardo Gogala, Atehski svetovalec — Jože Pristov, Sosias — France Trefalt, Kinesias — Laci Cigoj, Manes — Mirko Cegnar, Atenski glasnik — Franci Juvan, Spartanski glasnik — Vladimir Štiglic, mladenič — Tone Dolinar, Strimodoros — Jože Zupan, Starci: Mirko Cegnar, Vladimir Štiglic, Jože Kovačič, Tone Dolinar, Nace Reš, Milan Vertovšek, Jaka Gašperič, Janez Grašič, ženske: Božena Igličeva, Neda Sirnikova, Nedeljka Kacinova. 7. Remec Alojzij: MAGDA. Dvanajst slik iz življenja ubogega dekleta. Premiera: 22. 2. 1957 — 25 predstav, od tega doma 9 predstav z 2036 obiskovalci in na gostovanjih 16 predstav s 3853 obiskovalci. Režija: Ferdo Delak, k. g. Scena: Saša Kump. Scenska glasba: Blaž Arnič. Kostumi: Valerija Ilovarjeva. Zasedba: Magda — Anka Cigojeva, Peter — Jože Kovačič ter Laci Cigoj v ostalih sedmih vlogah. 8. Salacrou Armand: NOČI JEZE. — Drama v dveh delih. Premiera: 26. 2. 1957 — 8 predstav, od tega doma 7 in 1476 obiskovalcev, na gostovanjih 1 predstava z 250 obiskovalci. Režija Juro Kislinger, k. g. Scena: Sveta Jovanovič, kostumi: Alenka Serša - Bartel. Zasedba: Jean Cordeau — Jože Zupan, Luise — Helena Skebetova, Bernard Bazire — Mirko Cegnar, Pierette — Nada Bavdaževa, Rivoire — Jože Pristov, Dčde — Metod Mayr, Lecoq — France Trefalt, Pisangon — Vladimir Štiglic. 9. Inge William: AVTOBUSNA POSTAJA. Komedija v treh dejanjih. Premiera: 5. 4. 1957 — 18 predstav, od tega doma 10 predstav z 2038 obiskovalci, na gostovanjih 8 predstav z 2154 obiskovalci. Režija: Mirč Kragelj, k. g., scena: Saša Kump, kostumi: Majolka Skuljetova.,Scenska glasba: Bojan Adamič. Zasedba: Elma — Anka Cigojeva, Grace — Vera Blančeva, Will — Mirko Cegnar, Cherie — Nada Bavdaževa, dr. Lyman — France Trefalt, Carl — Jože Kovačič, Virgil — Jože Zupan, Bo Decker — Jože Pristov. 10. Leščan Aleks-Sandor: SLEPI POTNIK. Vesela pustulovščina v treh dejanjih. Premiera: 14. 5. 1957 — 12 predstav, od tega doma 8 z 1828 obiskovalci, na gostovanjih 4 predstave z 1044 obiskovalci. Režija Žarko Petan, k. g. Scena in kostumi: Uroš Vagaja, koreograf: Majna Scvnikova, Pantomina: Kristina Piccoli. Zasedba: Potnik — Anka Cigojeva, Kapitan Kurt — Laci Cigoj, Lya Lothi — Nedeljka Kacinova, Novinar — Jože Zupan, Stevvard — Metod Mayr, mr. Shell — Mirko Cegnar, Telegrafist — Jože Kovačič, Direktor potujočega kino-gledališča — France Trefalt, Pianist — Vladimir Štiglic, Član posadke — Franci Juvan. 11. Hartog de Jan — ZAKONSKA POSTELJA. Vesela ganljivka o zakonu in zakoncih v 3 dejanjih. Premiera: 21. 5. 1957 — 13 predstav, od tega doma 9 z 1765 obiskovalci, na gostovanjih 4 predstave z 928 obiskovalci. Režija: Miloš Mikeln, k. g., scena in kostumi: Saša Kump. — Zasedba: Ona — Helena Skebetova, On — Jože Pristov. 12. Fugina Ivan: OB KRVAVI ZORI. Dramatizacija boja NOV na Špičastem vrhu. Uprizorjeno ob priliki odkritja spomenika padlim borcem NOV v Žab-nici dne 3. 7. 1957. Obisk 700 obiskovalcev. Režija: Mirko Mahnič. Zasedba: Jože Gregorčič — Jože Zupan, Stane Žagar — Vladimir Štiglic, Matija Udvanc - Vajs — France Trefalt, Ivan Bertoncelj-Johan: Jože Pristov, Jože Jeruc — Franci Juvan, Jože Ravnikar-Janko: Mirko Cegnar. 13. Cankar Ivan: HLAPCI. Drama v 5 dejanjih. Obnovitev v počastitev 20-letnice stavke tekstilnih delavcev v Kranju. 12 predstav, od tega doma 9 predstav z 2276 obiskovalci in na gostovanjih 3 predstave s 549 obiskovalci. Režija Slavko Jan, k. g., scena: ing,-arh. Viktor Molka. Zasedba: Župnik — Jože Pristov, Nadučitelj — France Trefalt, Jerman — Jože Kovačič, Komar — Mirko Cegnar, Hvastja — Janez Fugina, Lojzka — Anka Cigojeva, Geni — Mija Janžekovičeva, Minka — Neda Sirnikova, Zdravnik — Jože Zupan, Poštar — Tone Dolinar, Zupan — Nace Reš, Anka — Nada Bavdaževa, Mati — Helena Skebetova, Kalandcr — Janez Grašič, Kalandrovka — Vera Blan-čeva, Pisek •— Laci Cigoj, Nace — Vladimir Štiglic, Kmetica — Božena Igli-čeva, Krčmar — Jardo Gogala, Prvi delavec — Milan Vertovek, Drugi delavec — Franci Triller. 14. Škufca Saša: JANKO IN METKA, otroška pravljica — ponovitev. Skupno 4 predstave z 898 obiskovalci, vse doma. V sezoni 1956/57 je bilo skupno 10 premier, 1 obnovitev, 1 ponovitev, 1 večer grke lirike ter 1 delo iz NOV, s katerim je ansambel nastopil pri proslavi Dneva borcev v Zabnici. Skupno je bilo 173 predstav s 43.911 obiskovalci. Od tega je bilo doma 121 predstav z 29.730 obiskovalci in na gostovanjih 52 predstav s 14.181 obiskovalci. V minuli sezoni smo imeli v naši hiši te-le goste: Slovensko Narodno gledališče iz Maribora, ki je uprizorilo dve predstavi Patrickove komedije: »Vroča kri«, Eksperimentalno gledališče iz Ljubljane, ki je dalo predstavo v krogu Roussinovo komedijo »Mož, žena, smrt,« Mestno gledališče iz Ljubljane, ki je odigralo dve predstavi drame M. Gorkega: »Malomeščani«, ter dve predstavi Nashove komedije: »Vremenar«, ter dve predstavi drame poljskega pisatelja Lutkovskega: »Dežurna služba«; Kristina in Tina Piccoli sta priredili dve predstavi »MIM«, Mestno gledališče Jesenice pa je gostovalo z dvema predstavama Roussinove komedije: »Otroci prihajajo«. Navedeni gostje so v naši hiši odigrali skupno 15 predstav s 3754 obiskovalci. Tako je bilo torej v minuli sezoni skupno 188 predstav, katere je obiskalo 47.656 obiskovalcev, Napram prejšnji sezoni je bilo več 30 predstav, obiskovalcev pa 2586. Matiček 24 predstav — 7474 obiskovalcev Visok je zid 14 predstav — 3035 obiskovalcev Kralj Edip 14 predstav — 3683 obiskovalcev Mogočni prstan 15 predstav — 4584 obiskovalcev Lizistrata 11 predstav — 3205 obiskovalcev Magda 25 predstav — 5859 obiskovalcev Noči jeze 8 predstav — 1726 obiskovalcev Avtobusna postaja 18 predstav — 4192 obiskovalcev Slepi potnik 12 predstav — 2872 obiskovalcev Zakonska postelja 13 predstav — 2893 obiskovalcev Hlapci 12 predstav — 2825 obiskovalcev Janko in Metka 4 predstave — 838 obiskovalcev Večer grške lirike si je na dveh predstavah ogledalo le 135 obiskovalcev, dočim je bilo na prireditvi v Žab-nici 700 obiskovalcev. Režirali so: Mirko Mahnič 5 del, Peter Malec 1, Mirč Kragelj 1, Miloš Mikeln 1, Žarko Petan 1, Ferdo Delak 1, Juro Kislinger 1, Vladimir Štiglic 1. »Hlapci« so bili obnovljeni v režiji Slavka Jana, »Janko in Metka« pa v režiji Vladimirja Štiglica. Gledališko vodstvo v sezoni 1956/57: Upravnik Lojze Gostiša, dramaturg in umetniški vodja Rado Jan, stalni režiser in lektor profesor Mirko Mahnič. Iz ansambla je odšla igralka Angelca Hlebcetova k Mestnemu gledališču v Celje, na novo pa sta bili angažirani Nedeljka Kacinova, bivša članica SNG Maribor, ter Mija Janžekovičeva, diplomantka Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani. Ansambel je štel 7 igralk in 7 igralcev. Sestavil F. T. Gledališki list PG v Kranju Predstavnik Lojze Gostiša Odgovorni urednik Marjan Stare Ovitek je izdelal Saša Kump Tiska tiskarna »Gorenjski tisk« v Kranju Naklada 600 izvodov Rokopisi se ne vračajo Telefon št. 355, 450 ABONMA Razpisujemo naslednje abonmaje: Premierski abonma Abonma Red A — ima predstave redno ob torkih zvečer Abonma Red B — ima predstave redno ob petkih zvečer Abonma Red C — mladinski abonma industrijskih šol — ima predstave redno ob četrtkih popoldne Abonma Red D — delavski abonma (popoldanski) Abonma Red Srednja tehniška tekstilna šola Kranj — ima predstave po dogovoru z vodstvom šole Abonma Nedelja — nedeljski dopoldanski abonma Izredni abonmaji: Za podjetja, ustanove, zavode, šole, organizacije in razne druge skupine bo gledališče na željo uredilo posebne abonmaje in izvedlo zaključene predstave posameznih del Cene in plačilni pogoji: Premierski abonma — brez popusta Parter: I.—V. vrsta 720 din Balkon: VI.—IX. vrsta 640 din X,—XII. vrsta 560 din XIII.—XV. vrsta 480 din XVI. vrsta 400 din Abonmaji Red A, B in nedeljski dopoldanski: Parter: I.—V.’ vrsta 576 din Balkon: VI,—IX. vrsta 504 din X—XII. vrsta 432din XIII.—XV. vrsta 360 din XVI. vrsta 288 din Abonma Red C — Cena sedežem enotna — 240 din za vso sezono Abonma Red D — Cena sedežem enotna — 320 din za vso sezono Obveščamo abonente, da je plačilo abonmajev ob vpisu. Možno je tudi vplačilo v dveh obrokih, in sicer: prvi obrok ob vpisu, to je za prvo polovico sezone, drugi obrok pa od 1,—10. januarja 1958 za drugo polovico sezone. Vpisovanje abonmajev: Prijave za abonma sezone 1957-58 sprejemamo od 9. do 15. septembra, dnevno od 8. do 12. in od 18. do 20. ure; ob nedeljah od 10. do 12. ure pri blagajni Prešernovega gledališča. Abonmaje lahko naročite pismeno ali telefonično na Prešernovo gledališče Kranj, Titov trg 5, telefon 355 in 450. — Lanskim abonentom bomo zadržali sedeže do 12. septembra. Po tem datumu bodo na razpolago ostalim abonentom. I. vrsta 640 din II. vrsta 560 din III. vrsta 480 din IV. vrsta 400 din I. vrsta 504 din II. vrsta 432 din III. vrsta 360 din IV. vrsta 288 din > o z j iti O N Z Z >u z < s Iti s o z [ti z e z >u z z [ti H o a E- Z [ti »J [ti < Z a < > O H ISKRA Kranj £ 5? D UMETNOST revije PREŠERNOVO Gledališki... 1957/58 792(497.4 Kranj) lili III III III III 127205224 COBISS o In s svc predstavništvi industrijskimi prodajalnami v S < ■H ti CQ ti ►n ti ti 5 g 5 KRANJ Telefon: 231 Telegram: Iskra Kranj Telex: 03-197 DINAMO ZA KOLO S D 3 W-6 V Dognana konstrukcija, preprosta oblika in uporaba so dobre lastnosti dinama SD 3W — GV. Moč smo prilagodili cestnoprometnim zahtevam IZDELAVA JAMČI, DA BO DINAMO ZA KOLO SD 3W — 6V ZADOVOLJIL VSAKEGA KOLESARJA