LISTEK. Pavel, kličejo te . .. Spominu t tov. Pavla Koširja. Kličejo Te in iš5ejo oči in srca šolske mladine Tvoje šole v Prevaljah, ki še vedno pričakuje dan za dnevom, da se pojavi njen Ijubeznjiv voditelj in u5r telj med vrati šolskega poslopja in jo po očetovsko sprejema pri vstopu v šolo. Kličejo Te Tvoji ožji tovariši in to varišice, katerim se zdi, da bode zdai pa zdaj kje pokašljal njihov tovariš in upravitelj ter jim dal v vsaki zadevi in zadregi prijaiteljskih nasvetov iz svojih bogatih življenskih izkušenj. Kli5e Te učiteljstvo Tvojega in sosednih okrajev, katero se je zaitekalo k Tebi v vsaki stiski kot k tovarišu-prijatelju iskat krep5ila in bodrila, kaitero si črpal iz svojega širokega duševnega obzorja in ga zajemal iz dna svojega zlatega srca. Kli5ejo Te Tvoji številni zasnutki na narodnem, šolskem, gospodarskem, kuUurnem, leposlovnem in znatistvenem polju, kaitere si zasnoval v svoji brezpri- merni delavnosti in čebelični marljivosti med štirimi stenami svoje pisarne. Kli5e Te Tvoj obširni šolski vrt, katerega si vzorno urejal, gojil in krasil od drevesnice in zelenjadi pa tja do kraljice vseh cvetlic, do vrtnice, kartero si ljubil in negoval z vso ljubeznijo veščakavrtnarja. Kl'5e Te lepa koroška zemljica v svoji tugi, ker jo stiska tujec. Bil si njen dober otrok in poznal njeno lepoto in dobroto tako dobro, kakor maJokdo izmed nas. Zato pa si jo oboževal vse svoje življenje in kazal drugim njene zanimivosti z ljubeznijo in ponoso-m v srcu. V dnu svoje globoke duše si bil uverjen, da pride 5as, ko postane ta zgodovinski dragulj našega naroda zopet naš ... Kli5e Te Tvoja zapuš5ena družica z nedoraslima otrokoma, revicama brez očeta... Kliče Te življenje in delo, katerima je bil posvečen vsak utrip Tvojegai srca. Vse, vse Te kliče. A Ti spiš nevzdramno spanje tam na hribčku pri Devici Mariji na Jezeru v Prevaljah ter se ne zmeniš za vse te klice. Iz Tvojega groba pogaftijajo Tvoje ljubljenke, cvetice. Tja romajo misli Tvojih msnogobrojnih prijateljev in znancev. Tja bodo ror male pozneje misli tudi tistih. kateri niso poznali Tebe, kateri pa bodo poznali Tvoje delo in ljubezen. Zakai ljubezen ne umrje; je ve5na. In delo, katero je nodila ljubezen do naroda in domovine tudi to delo ne zapade smrti, ampak živi od roda do roda. * Zdi se mi, da se še sedaii nismo prav zavedli, kaj smo izgubili z našim tovarišem Pavletom Koširjem, nad katerim se je zgrnil grob že 20. aprila. Zakai nekateri dnevniki so prinesli takoj po njegovi smrti obširna poro5:la iz njegovega življenja in udejstvovanja na niairodnem, šolskem, gospodarskem, kulturnem, leposlovTiem in znanstvenem polju, med tem ko mi molčimo že drugi rnesec. Pa tudi to molčanje ima svoj vzrok. Saj kdor je poznail pokojnega Pavla Koširja in opazoval njegovo tiho, a zato tem bolj vztrajno in neumorno dosledno delo na vseh poprišč'h življenja leta in letai, ta si pa5 ne more misltti trpke istine d a t e g a m o ž a v o 1 j e, 1 j u bezni in dela ni več med nami. Njegovega dolgctrajnega in mučnega bolehanja smo bili že tako naivajeiv, kakor njegovega — dela. kr ga je vršil vedno in povsod kljub svojemu rahlemu zdravju. Njegova neupogljiva in nezlomljivai volja do življenja in dela je premagala že nešteto kriz v dolgoletni bolezni. Mislili in pri5akovali smo, da bode premagala tudi zadnjo. Zato smo bili presene5eni o nenadni smrti njegovi. Zato še sedad ne moremo verjeti bridke resnice. Tragika usode življenja. Med tem, ko so začeli krožiti zdravilni sokovi v zeliščih, katere je on poznal tako dobro, ko so se razcvitale prve cvetlice, ljubljenke njegove, ko se je vzbujala vsa narava, njegova prijateljica, k novemu življenju, med tem, ko je bila na njegovi pisalni mizi še cela kopica za5etih, a ne dovršenih del, mladini, šoli, narodu in domovini v korist, med tem mu je prestrigla usoda nit življenja in smo ga polagali v hladen grob, njega, ki je neizre5eno ljubil vse to. S Pavlom Koširjem je izginila iz naših vrst markantna osebnost, katera ie zapustila skoiro na vseh poljih udejstvovanja človeškega duha in srca globoke sledi še poznim rodovom. Njegove zar sluge bode ocenila zgiodovina. Bil ie vzor učitelja-vzgojitelja mladim in odraslim. Kompoljski.