NOVO MESTO, 16. 5.1978 LETO Vlil. ŠT. 3 LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2400 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon— Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk, Novo mesto GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBLAČIL LABOD NOVO MESTO poslovanje v prvem tromesečju VELIKA PREIZKUŠNJA UVELJAVLJANJA SAMOUPRAVNIH ODNOSOV NA OSNOVI ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU znano, da ima po novem vsaka TOZD svoj gospodarski načrt, svoj obračun prihodka in tudi bilanco — zaključni račun. Tako zasnovane naloge in cilje spremljamo in ugotavljamo poleg mesečnih obračunov tudi četrtletno s periodičnimi obračuni. Pri oceni uspešnosti poslovanja vsake TOZD in OZD „LABOD“ skupaj ločimo tiste naloge, na katere lahko neposredno vpliva delovni kolektiv in one (zunanje-tržne razmere, zakonski ukrepi, višje sile, minulo delo itd.), na katere lahko vplivamo le posredno. Zato bomo poskušali v takem 1. število zaposlenih 1. trom. 1977 — po urah 1.739 — po stanju k mes. 1.888 - pogojno nekvalif. 3.374 vrstnem redu prikazati dosežene učinke v prvem tromesečju letos in stanje 31. marca 1978. I. trom 1978 Indeks 1.740 100,06 1,932 102,33 3.404 100,08 Koncem lanskega leta v januarju letos smo v Labodu sprejeli vse samoupravne sporazume, pravilnike in ostale akte v duhu Zakona o združenem delu, katere smo pričeli praktično izvrševati z novim letom 1978. Ne bo odveč, da navedemo vsaj osnovne in bistvene, ki zaokrožujejo okvir nalog in pogojev za poslovanje v preteklem tromesečju. To so: — Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD, — Samoupravni sporazum o združevanju TOZD v DO „Labod“ — Samoupravni sporazum o pogojih za ustvarjanje celotnega prihodka, za pridobivanje in delitev dohodka in skupnega dohodka, — Samoupravni sporazum o razmejitvi sredstev, pravic in obveznosti, — Samoupravni sporazum o skupnih osnovah za delitev čistega dohodka, delitev osebnega dohodka in uporabi sredstev skupne porabe, — Pravilnik o osnovah za delitev čistega dohodka in osebnih dohodkov — Analitična ocena delovnih nalog in ugotavljanje uspešnosti dela, — Skupne osnove plana za leto 1978 — Sprejem letnih načrtov za leto 1978 itd. — Otvoritev žiro računov za vsako TOZD Praktična opredelitev navedenih osnov je tvorila vsebino za sestavo letnega gospodarskega načrta vsake TOZD in OZD LABOD, saj nam je 2. število zaposlenih po TOZD: I. trom. 1977 po urah k. marca I. trom. 1978 po urah k. marca LOCNA ,415 465 382 457 LIBNA 339 366 330 365 DELTA 382 414 383 410 TIP—TOP 255 272 280 300 TEMENICA 131 152 124 147 COMMERCE 163 167 167 176 DSSS 54 52 74 77 LABOD 1.739 1.888 1.740 1.932 Povečanje števila zaposlenih v DSSS je premestitev za 18 oseb, ki delajo za TOZD Commerce in TOZD Ločno (kuharice, strežno osebje itd.) 3. s povečanjem števila zaposlenih za 2,3 % smo dosegli le za 1 % povečano realizacijo proizvodnih minut, kar pomeni, da se je zaradi povečanih izostankov z dela (predvsem bolniška) družbena produktivnost znižala. Plan proizvodnih minut smo dosegli takole: Index proizv. Procent izvrš. minut plana za I. 1. trom. 78/77 tromesečje 1978 LOCNA 91 88,0 LIBNA 92 88,3 DELTA 107 101,1 TIP-TOP 130 91,8 TEMENICA 99 99,6 LABOD 101 92,5 Kooperanti 69 5,3 SKUPAJ: 99 97,8 4. norme v primeijavi z istim obdobjem lani so bile dosežene: v(%) I. trom. I. trom. 1977 1978 Index LOCNA 109,9 105,2 96 LIBNA 105,3 96,8 92 DELTA 97,2 102,9 106 TIP-TOP 100,7 105,2 104 TEMENICA 115,5 106,9 93 SKUPAJ: 104,6 102,3 98 5. Izkoristek delovnega časa je | bil: proizvodnja režija izgub, ure porod. ostale strukturni % LOCNA 71,48 9,52 7,89 11,11 100 LIBNA 71,69 14,80 5,78 7,73 100 DELTA 73,85 13,99 4,92 7,24 100 TIP-TOP 70,94 15,43 4,94 8,69 100 TEMENICA 66,92 13,33 8,90 10,85 100 COMMERCE 91,61 2,26 6,13 100 DSSS 92,86 2,61 4,53 100 LABOD: 62,19 23,52 5,76 8,53 100 6. Izplačani OD mesečno na delavca so znašali: Letno Po osnovi dela Ind. 78 Skup. z izpl. Index pov. OD 1977 v I. trom. 78 I. tr. 78/77 po ZR 1977 LOČNA 3,304 3.828 115,8 4,092 123,8 LIBNA 3.222 3.620 112,3 3,935 122,1 DELTA 3.530 3.841 108,8 4.176 118,3 TIP-TOP 3.565 4.140 116,2 4.501 126,8 TEMENICA 3.504 4.230 120,7 4.598 131,2 COMMERCE 5.520 5.764 104,4 6.266 113,5 DSSS 5.430 5.678 104,5 6.172 113,6 OZD LABOD 3.667 4.120 112,0 4.479 122,1 7. Odstotek izplačila režijskih delavcev skupaj s kvaliteto dela je bil: LOČNA - 103,3 LIBNA- 102,4 DELTA - 105,1 TIP-TOP- 106,1 TEMENICA - 104,7 COMMERCE - 104,4 DSSS- 102,5 SKUPAJ: - 104,11 9. V prvem tromesečju letos smo izvozili za 986.883 USA dolarjev naših izdelkov, kar predstavlja 83,3 % v primerjavi z istim obdobjem lani. Zmanjšan izvoz letos je predvsem posledica omejitev držav EGS, ki zapirajo tržišče z izdajo dovoljenj na nivo leta 1976. Delni vzrok pa je tudi v naši notranji sezonski usmeritvi in pričakujemo, da se bomo v naslednjem obdobju močno približali izvozu prejšnjega leta. 10. Analiza izvrševanja plana poslovnih stroškov in osebnih dohodkov potem, ko smo iz knjižnih postavk izločili interno realizacijo in druge vknjižbe, ki podvojujejo promet (družbena prehrana itd.), so posamezne TOZD dosegle sledeče stroškovno kritje: 8. Ob povečanju skupnega prihodka na index 108,21, fakturirane realizacije pa na index 135,4 v primerjavi z lanskim letom, so se zaloge povečale na index 108,23. Da bi lažje razumeli, kaj TOZD Neplačana realizacija LOČNA 5.317 LIBNA 3.640 DELTA 4.325 TIP-TOP 2.998 TEMENICA 1,592 COMMERCE 3.224 DSSS — SKUPAJ: 21.099 predstavljajo gotovi izdelki na zalogi 31. 3., ki so pretežno namenjeni za letno sezono navajamo, da je znašala odprema izdelkov samo za domači trg v mesecu aprilu preko 54 milijonov din. Prikazana Evidenčno bilančna pozitivna izguba razlika 2.194 3.123 2.268 1.372 2.142 2.183 2.774 224 K 835 757 T) 2.642 582 — — 1 12.259 8.840 > Strukturne spremembe zalog so: 31.3.1977 31.3. 1978 surovine 43.341,372 din 28.019.582 din nedovr. proiz. 15.101,351 din 19.261,661 din gotovi izdelki 24.650.082 din 39.859.312 din trgovsko blago 2.717.878 din 5.732.925 din SKUPAJ: 85.810.683 din 92.873.480 din 11. Zaradi sistema obračuna po čana realizacija povečala in plačani realizaciji se je nepla- znaša Poslovni stroški Bruto os. dohodki v milj. din Doseženo Pokritje % pokritja Izplačano Pokri- tje % pokritja LOČNA 3.218 2.219 68,9 6.996 6.932 99,08 LIBNA 2.880 1.719 59,5 5,525 5.328 96,4 DELTA 2.693 2.317 86,0 6.591 6.973 100,3 TIP-TOP 2.863 1.859 64,9 5.140 4.820 93,7 TEMENICA 1.172 915 78,0 2.464 2.447 99,3 COMMERCE 7.929 6.324 79,7 4.591 5.322 115,9 DSSS 1.210 1.204 99,5 2.131 2.148 100,7 In kako bi lahko ocenili uspešnost izvrševanja planskih nalog v luči navedenih številk? 1. Ugotoviti moramo, da so samoupravni akti in na njih vsebini zasnovani letni gospodarski načrti dobra osnova za nadaljnje delo in odnose; 2. poslabšala se je družbena produktivnost dela za 2,3 %, ker so se za toliko povečali izostanki iz dela. Tak trend se kaže tudi pri doseganju norm v proizvodnji, kar je delno posledica zaradi omejitve uvoza strojne opreme; 3. izvršitev plana proizvodnje znotraj TOZD smo dosegli le 92.5 % in bodo morah delavski sveti tistih TOZD, ki so pri planu izpod 95 %, podvzeti resne korake, sicer bodo imeli težave pri pokrivanju fiksnih stroškov, pa tudi OD delavcev ne bodo mogli temeljiti na vrednosti točke 10.- din. Res je tudi, da smo samo v takem razmeiju dosegali plan tudi prejšnja leta, toda vrednost točke v planu - 10.- din smo pogojevali s 100 %-no izvršitvijo plana vsake TOZD. Kot spodnja meja vrednosti točke je bila zasnovana pri 90 % plana na 9.- din; 4. podatki kažejo, da smo bolje obvladovali gibanje osebnih dohodkov, saj je pokritje 98.6 %; zelo slabo pa obvladujemo poslovne stroške, ki so v primerjavi z letom 1977 porasli za 22,7 % in so v primerjavi s planom pokriti le 72,6 %. 5. zelo negativen vpliv na obračun je imela neplačana realizacija, ki se je povzpela celo preko 21 milijonov din, od katere odpade na izvozno dejavnost 6.770.074 din. Na tem področju bo morala finančna služba, zlasti pa prodajno-komercialna služba energično ukrepati. Vprašanje je tudi, zakaj prihaja priliv od izvoza tako pozno, ko pa večina kupcev pokriva svoje obveznosti s telegrafskim plačilom pred odpremo blaga; 6. poleg finančno-poslovnih učinkov je bilo tudi na samoupravnem področju več preizkusnih kamnov. Eden od teh je vsekakor nagrajevanje po kvaliteti dela in plačilo po delu za režijske službe in neproizvodnih TOZD Commerce ter skupne službe. V ta namen bo predložena posebna analiza in predlog mer, da bi ta sistem plačila po delu resnično zaživel v praksi. Ne smemo kloniti občutljivosti nekaterih in zameri, kajti učinki pri izboljšanju kvalitete proizvodov in produktivnost dela na vseh področjih je tako očitna, da kaže intenzivno nadaljevati s prizadevanji. Glavni direktor: ZDRAVKO PETAN Razstavo ob 100-letnici rojstva Zofke Kvedrove je pripravila študijska knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta. Uvodno besedilo je podal njen upravnik tov. Bogo Komelj razstava fotografij iz del zofke kvedrove V sodelovanju s Študijsko knjižnico Mirana Jarca iz Novega mesta je naša delovna organizacija prevzela pokroviteljstvo nad proslavo ob 100-letnici rojstva slovenske pisateljice Zofke Kvedrove. Ob tej priložnosti je bila v prostorih naše imenuje Ivan Cankar. Rodila se je 1878 v Ljubljani železniškemu sprevodniku, ki so ga kmalu odpustili iz službe. Zofka je bila še otrok, ko se je družina preselila v Loški potok. Oče je imel v Retjah majhno trgovino in krčmo, opravljal pa je tudi posle občinskega tajnika. Razmere v družini so bile bridke, saj sta se pijači vdani oče in pobožnjakarska mati stalno prepirala. Propadajočo trgovinico in gostilno je delno reševala mlada Zofka, ki je namesto očeta opravljala posle občinskega tajnika. Toda na vsak način je hotela ven iz ozkega in zatohlega življenja, hotela je izobrazbo. Zapustila je Loški potok in odšla v Kočevje, v Ljubljano in slednjič v Trst. Poleg podeželskega življenja je sedaj začela spoznavati še bedo proletariata. V njej se je vse bolj prebujal socialni čut in vse bolj se je predajala boju za socialne pravice. Poslušala je razna predavanja, se sama izobraževala in da bi se še bolj izpopolnila, je odšla v Švico. Tam je obogatila svoje znanje in sprejeta je bila na univerzo v Bernu kot redna slušateljica. Kasneje jo je pot peljala v Prago, kjer je študiral njen zaročenec, hrvaški pisatelj Jelovšek. Zofka, ki je dotlej uspešno pisala v slovenščini in nemščini, je začela svoje članke objavljati še v češkem jeziku, kasneje, ko se je z družino preselila v Zagreb, je postala tudi hrvaška pisateljica. Zofka je v svojih literarnih delih razgrnila vso resnico in bedo takratne žene. Nič ni olepševala, kar seveda ni bilo všeč mnogim lažnim moralistom in politikom. Cesto sojo napadali s krivičnimi in žaljivimi kritikami, vendar se je menze prva organizirana razstava fotografij in del Zofke Kvedrove. Razstava nam je približala pisateljico, ki se je prva med Slovenkami začela boriti za ženske pravice in za socialistične družbene odnose. Otvoritev, ki se je je udeležila tudi pisateljičina hčerka, smo vključili v sklop praznovanj ob dnevu OF in 1. maja. Letos 22. aprila je poteklo 100 let, odkar se je rodila Zofka Kvedrova, „prva zaresna slovenska pisateljica", kot jo labod 3 * 16. maja 1978 i Zofka Kvedrova vztrajno borila naprej. Proti koncu svojega življenja pa je postala občutljivejša. Zgubila je svojo mladostno zagnanost, vse bolj in bolj je bila ranljiva. Duševno strta je umrla stara komaj 48 let. Kot je v uvodni besedi ob otvoritvi razstave dejal tovariš Komelj, ravnatelj Študijske knjižnice, je letošnje leto Otona Župančiča in Zofke Kvedrove. Sklenjeno je bilo, da bo Slovenija proslavljala stoletnico njenega rojstva in ji, čeprav pozno, vendarle dala priznanje za vse, kar je dala slovenski literaturi in osvoboditvi slovenske žene. Veseli smo, da je naš ženski kolektiv prvi v Sloveniji proslavljal stoletnico rojstva Zofke Kvedrove in dal priznanje njenemu delu. 150 - letnica v ajdovščini Letos poteka 150 let od začetka prve tekstilne industrije v Sloveniji. Tedaj je začela obratovati v Ajdovščini prva tekstilna tovarna. Zato naj bi bila osrednja proslava 150-letnice slovenske tekstilne industrije v Ajdovščini. Za izvedbo proslave je bil imenovan pripravljalni odbor, ki je zadolžen za organizacijo proslave letos jeseni. Predlagali so celo, naj bi ob tej priložnosti proglasih dan tekstilcev. To bo množična strokovna in politična manifestacija delavcev celotne tekstilne industrije. Udeležile naj bi se je vse tekstilne delovne organizacije, celotni kolektiv Tekstilne, preživeli aktivisti Goriškega vojnega področja ter vabljeni gostje. Pripraviti nameravajo tudi razstavo obrtnih dejavnosti za potrebe NOB na območju nekdanjega goriškega vojnega področja ter prikaz dejavnosti posameznih tekst ib ih tovarn. Izdati nameravajo tudi posebno publikacijo, ki naj prikaže razvoj tekstibe bdustrije, njeno gospodarsko rast po osvoboditvi b njen prispevek k splošnemu gospodarskemu razvoju Slovenije. Seveda bo prikazala tudi sedanje stanje b položaj tekstibe industrije ter njen razvoj in perspektive. Vse priprave bo vodil pripravljalni odbor, katerega člani so zaposleni v tekstibih delovnih organizacijah, poslovni skupnosti, ob pomoči Gospodarske zbornice — izvršnega odbora združenja TOZD tekstilne industrije. stran 3 volitev IZVOLJENI DELEGATI V ORGANE UPRAVLJANJA NA VOLITVAH 25. APRILA 1978 I. TOZD LOCNA V delegacijo za delavski svet DO Labod so bili izvoljeni: Cvijanovič Zdenka, Pavlin Jožica, Rifelj Marina. Za člana samoupravne delavske kontrole DO Labod je bil izvoljen Košir Jože V delavski svet so bili izvoljeni: Burja Darinka, Cvijanovič Zdenka, Florjančič Kristina, Gorenc Alojzija, Kuševič Dragica, Kos Martina, Mežnar Jožica, Mišura Marta, Majerle Mateja, Pirc Fani, Piskule Ana, Robek Tatjana, Turk Marija, Zupančič Slavka, Zajc Angela. V komisijo samoupravne delavske kontrole so bili izvoljeni: Blažič Anica, Jarc Ivan, Rifelj Ivanka, Škoda Slavka, Vidmar Kristina. V komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti so bili izvoljeni: Beg Slavka (zunanji član), Gorišek Majda, Hrovatič Jožica, Mohar Mojca, Negovanovič Darja. II. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB V delegacijo za delavski svet DO Labod so bili izvoljeni: Križ Hedi, Pavlin Lučka, Zupan Rado. Za člana samoupravne delavske kontrole je bil izvoljen Perič Dimitar. V delavski svet DSSS so bili izvoljeni: Arko Valerija, Bevc Sonja, Dragan Irena, Gorenc Janez, Jerčin Milka, Križ Ffedi, Nose Anica, Potrč Lojzka, Zupančič Nada. V komisijo samoupravne delavske kontrole DSSS so bili izvoljeni: Galič Božo, Nenadič Angelca, Škrinjar Vladimir, Petrovič Eva, Rifelj Milan. V komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti so bili izvoljeni: Avbar Anton, Bračika Jože, Krapež Marica, Rastoder Radmila, Thorževski Miro (zunanji član). III. TOZD COMMERCE V delegacijo za delavski svet DO Labod so bili izvoljeni: Rupnik Kazimir, Vrečar Alojz, Železnik Jože. Za člana samoupravne delavske kontrole je bila izvoljena Zidarič Martina. V delavski svet TOZD Commerce so bili izvoljeni: Bedenk Marinka, Bogataj Rudi, Iglič Jože, Kastelic Pepca, Mirič Jože, Mohorko Tončka, Pavlovič Frida, Praznik Marica, Peče Stane. V komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti so bili izvoljeni: Avsec Janez, Bostner Alojz, Rukše Marija, Žagar Boris, Šteblaj Ivo (zunanji član). V komisijo samoupravne delavske kontrole so bili izvolje- ni: Avbar Alojz, Ceglar Alojz, Zupančič Milan. IV. TOZD TEMENICA V delegacijo za delavski svet DO Labod so bili izvoljeni: Gričar Cirila, Jamnik Joži, Krevs Janez. Za člana samoupravne delavske kontrole je bila izvoljena Grabljenec Marjeta. V delavski svet TOZD Temenica so bili izvoljeni: Brezovar Terezija, Greznik Majda, Jaklič Milena, Kovač Cveta, Logar Milena, Požeš Milena, Pucelj Emilija, Skube Ana, Šmejic Jože, Štamcar Marija, Tratar Marija. V komisijo samoupravne delavske kontrole v TOZD Temenica so bili izvoljeni: Grabljevec Maijeta, Ffarvat Kristina, Kovačič Anica, Slak Cveta, Zupančič Zofija. V komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti so bili izvoljeni: Blaznik Anton, Mišmaš Rozalija, Pucelj Ivan, Ratajc Vera, Štimac Anton, Kolar Stane (zunanji član), Povhe Ludvik (zunanji član). V. TOZD DELTA V delegacijo za delavski svet DO so bili izvoljeni sledeči kandidati: Kranjc Franc, Cafuta Slavica, Čuhalev Niko. Za člana samoupravne delavske kontrole v DO je bila izvoljena Belovič Olga. V delavski svet TOZD Delta so bili izvoljeni: Prosenjak Anica, Ivcetič Cirila, Kokol Anica, Gajšek Štefka, Kranjc Sonja, Kokol Marija, Strgar Majda, Cernezl Francka, Karo Anica, Solina Stanko, Veselko Katica. V komisijo za samoupravno delavsko kontrolo so bili izvoljeni: Grajfoner Jožica, Kramberger Nevenka, Terbulec Rozika, Mlakar Marija, Klinger Pavlica. V komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti so bili izvoljeni: Bratušek Marija, Nikolovski Nada, Pihler Kristina, Lah Danica, Murko Cita. VI. TOZD TIP-TOP V delegacijo za delavski svet DO Labod so bili izvoljeni: Dobrovoljc Pavle, Košir Anton, Mam Franc. Za člana samoupravne delavske kontrole v DO je bil izvoljen Zorič Alojz. V delavski svet TOZD TIP—TOP so bili izvoljeni: Balant Antonija, Florjane Jože, Gerbec Ivanka, Kogej Nada, Konda Ana, Korošec Franc, Kušar Terezija, Majetič Vera, Mlakar Alda, Poljanec Franci, Terpin Ana V komisijo samoupravne delavske kontrole so bili izvoljeni: V Ljubljani: Klavžar Ana, Kenk Magda, Oven Joža, Piškur Ivanka, Salaj Anton. V Idriji: Golob Verena, Likar Katja, Lukman Danijela, Murovec Vera, Štravs Veronika. V komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti so bili izvoljeni: V Ljubljani: Bahar Justi (zunanji član), Bernik Anton, Horvat Jožefa, Jesič Miro, Novak Irma, Šmid Pepca, Upelj Janez. V Idriji: Bevk Marinka, Humar Tatjana, Jereb Stanislav (zunanji član), Lapajne Dragica, Mlakar Tonica, Mlinar Jakob, Uršič Anica. Pogled na likalnico v TOZD TIP—TOP Tudi letos se delavci TOZD Ločna, Commerce in DSSS niso izneverili tradiciji: „1. maj počastimo združeni na naši proslavi" delu čast in oblast Pred dnevi je bila Ljubljana ponovno gostitelj delegatov slovenskih komunistov. Tri dni dela tako na plenarnem zasedanju kot petih komisijah je potekalo v vzdušju in izreku popolne akcijske in politične enotnosti v zvezi komunistov Slovenije, obenem pa tudi prikazu naporov pri razvijanju in izgrajevanju samoupravne socialistične družbe na vseh področjih našega življenja in dela. Uspehi, ki smo jih družba kot celota dosegli, so prav gotovo s sedanji etapi revolucija več kot dobra realnost za oblikovanje, predvsem pa utrjevanje nadaljnjega razvoja naše družbe na temeljih socialističnega samoupravljanja. Vse besede, ki so bile izrečene v teh dneh, pa tudi samo vzdušje, ki je vladalo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je trden porok za podporo ugotovitve ponovno izvoljenega predsednika centralnega komiteja ZKS Franca Popita, da je celotna družbena aktivnost v našem vsakdanjem življenju usmerjena h konkretnemu ustvarjanju zgodovinskega cilja boja delavskega razreda, ki ga izraža geslo „Delu čast in oblast". Seveda pa to pomeni za vse komuniste in sploh samo-upravljalce tudi odgovornost za uresničitev vsega tistega, kar je zapisanega v kongresnih dokumentih. Ničkoliko je še dela na vseh področjih našega življenja in dela, da bomo uresničili vse tisto, kar smo se dogovorili že s sprejetjem ustave in nekaterih drugih pomembnih dokumentov ali zakonov, kot so, na primer, zakon o združenem delu. Skratka, gremo po tisti poti, ki je naši tako teoriji kot praksi revolucije znana in ki jo gradi ves delavski razred z zavestostjo in odgovornostjo vseh samoupravnih socialističnih sil. Gre za zagotavljanje odločujočega položaja in vloge delovnega človeka v celotnem družbenem življenju in delu. Vedeti moramo, da sicer postopno, vendar pa zagotovo in tudi učinkovito poteka proces osvobajanja človeka in njegovega dela oz. proces vsakršne oblike odtujevanja. Seveda gre tu za odgovorno aktivnost, ki ni plod neke spontanosti, pač pa aktivnosti množice, kjer še posebej izstopajo prav komunisti. Pa vendar naj opozorimo le na nekaj pomembnejših vprašanj in naloge s področja razvoja našega političnega sistema. Prav gotovo je težišče dela zveze komunistov v prihodnje prav v temeljnih organizacijah in skupnostih. Tu velja zlasti podčrtati tudi večkrat izraženo podporo ugotovitvam in usmeritvi v študij tovariša Edvarda Kardelja in ni naključje, da so delegati tudi največ pozornosti posvetili vsebini in načinu uresničevanja demokratičnega pluralizma ter povsem konkretnih življenjskih interesov, ki se še najbolje kažejo prav v temeljni organizaciji ah krajevni skupnosti. Prav od tam pa se seveda prenašajo na druge ravni. Na tem področju so sicer narejeni začetni in drugi vzpodbudni koraki, vendar pa je potrebno prav na področju delovne povezanosti teh dveh temeljnih skupnosti našega sodobnega sistema narediti še veliko. Gre namreč za prav tesno, predvsem pa nujno trajno povezanost človeka kot delavca in občana. Prav tako je potrebno tudi sam delavski sistem razvijati in dograjevati, da bo dejansko dajal vse možnosti za neposredno izražanje mnogoterosti interesov in da bo obenem tudi demokratična oblika njihovo usklajevanje, nadaljnje razreševanje nasprotij in podobno. Gre torej za to, da je potrebno v delegatskem sistemu še bolj plesti besedo slehernega človeka. Da bomo dejansko lahko čimhitreje in seveda tudi čimbolj učinkovito uresničili vsa ta načela, ki predstavljajo povsem konkretne naloge, v prvi vrsti prav za komuniste, je tudi razumljivo, da z nekaterimi spremembami v samem statutu pravzaprav zveze komunistov že s svojo organiziranostjo teži k takim metodam in načinom dela v vseh delovnih in življenjskih sredinah, ki omogočajo seveda družno z zavzetostjo tudi dobre rezultate. Prav gotovo pa sama organiziranost po sebi ne bo razrešila vseh tistih vprašanj, ki so prisotna bodisi v samem urejanju na področju odločanja ali gospodarjenja, na področju vseh procesov, ki so v našem političnem sistemu. Veliko moči in sposobnosti bo potrebno za nadaljevanje družbene preozbrazbe v celoti, ko gre za tiste družbene akcije na vseh za še bogatejše življenje in uveljavljanje človeka kot vsestransko ustvarjalne osebnosti. In vse naloge, ki so si jih komunisti zadali na tem kongresu, so uresničljive, potrebno bo le veliko prizadevanj ter dela, naporov in odrekanj. Lahko verjamemo, da bo tako kot že večkrat v zgodovini slovenskega naroda, ki je znal in mogel v Titovi Jugoslaviji doseči to, kar nam lahko zavida ves svet. POLEPŠAJMO IMASE MESTO Konec preteklega meseca smo imeli novinarji v združenem delu sestanek s predstavnikom novomeškega ENDOK centra Matjažem Verbičem in s predstavnikom skupščine občine Novo mesto Marjanom Simičem. Ob tej priložnosti smo dobili informacije o zasedanju stalne konference mest Jugoslavije, ki bo konec septembra v Novem mestu. Zasedanja stalne konference mest Jugoslavije se bo udeležilo 800 delegatov in okoli 30 tujih delegacij ter vrsta predstavnikov sedme sile. Pričakujemo tudi, da se bodo zasedanja udeležili tudi najvišji predstavniki jugoslovanskega družbenopolitičnega življenja. Za to priložnost moramo naše mesto primemo pripraviti, da bo srečanje potekalo brez zatikljajev. Pri občinski skupščini je že ustanovljen pripravljalni odbor, ki bo s komisijami poskrbel, da bo srečanje lahko nemoteno potekalo. Tako so že ustanovljene komisije za ureditev mesta, za promet, za sprejem, za prehrano, za informacije idr. Vendar pripravljalni odbor s komisijami ne bo mogel v tako kratkem času izpeljati prav vseh nalog v zvezi z ureditvijo mesta. Zato poziva vse občane novomeške občine, vse delovne organizacije, še posebej pa prebivalce Novega mesta, da se že zdaj lotijo urejanja svojih hiš, ulic, okolice tovarn in drugih objektov. Ce bi se kdaj znašli v zagati, naj se obrnejo na eno izmed komisij, ki bodo tudi po strokovni plati odgovorne za ureditev mesta. živahna aktivnost komunistov v delti Komite občinske konference ZKS Ptuj je na svoji 24. redni seji (7. 4. 1976) razpravljal o razmerah na področju planiranja in doslednosti uveljavljanja novega sistema samoupravnega družbenega planiranja v občini Ptuj. Razprava je potekala na podlagi gradiva, ki je pokazalo, kako se v praksi uveljavljajo načela novega sistema oziroma zakona o samoupravnem družbenem planiranju v naši občini. Poudarek je bil na ugotovitvah, dobljenih v pripravah KS in političnih skupnosti. Na podlagi temeljite vsebinske razprave o stanju, nalogah KS in političnih skupnosti. Na podlagi temeljite vsebinske razprave so stanju, nalogah in problemih na področju planiranja v občini in na sploh na področju uveljavljana novega sistema samoupravnega planiranja so oblikovali naslednje ugotovitve in zaključke: 1. Osnovna ugotovitev je, da smo na vseh ravneh planiranja v časovnem zaostanku glede na sprejeti program aktivnosti v SRS in občini. Ugotovili smo, da so vsi v fazi aktivnosti in na različnih fazah izdelave in različne kakovosti. Intenzivneje se je začelo delati po sprejetju zakona. Do sprejetja zakona so sicer potekale razprave, ki pa so potrjevale kvaliteto „starega“ sistema planiranja in so posledice politično slabe priprave, zlasti pa posledica slabega formiranja ter poznavanja ožjih temeljev samoupravnega planiranja. Za konkretizacijo ustavnih načel o samoupravnem planiranju ni bilo na voljo temeljnih rešitev in metodološkega pristopa. Neaktivnost oziroma počasnost uveljavljanja novega sistema planiranja je pogojena tudi s kadrovskimi in organizacijskimi činitelji. 2. Zaradi slabe idejnopolitične priprave na nov samoupravni sistem planiranja vseh, posebno pa še neposrednih proizvajalcev in občanov, ki v prehodnem obdobju niso bili neposredno vključeni v proces planiranja, je bil prehod prehiter in prezahteven. Opaziti je da je delo potekalo od delovne organizacije navzdol in ne obratno. 3. Splošna ugotovitev je, da duh ustave in zakona še ni sprejet na vseh ravneh v celoti. Še posebne težave se kažejo v KS, zaradi tega v planih TOZD ni čutiti interesa neposrednega proizvajalca in občana. Na splošno so slabo zajete v planih TOZD zunaj podjetniške planske kategorije. To daje slutiti, da še nismo v celoti sprejeli dohodka kot družbene kategorije. 4. Na stanje samoupravnega planiranja v občini nedvomno vpliva tudi slaba politična in organizacijska pripravljenost odgovornih dejavnikov v SRS, ki se kaže zlasti v odsotnosti zakona in metodologije, nasprotujočih si informacijah in navodilih glede planskih dokumentov itd. Za analizo planiranja ZKS, ki bo v maju, je bila izbrana naša TOZD Delta Ptuj. Tovarišica Dragica Novak je skrbno pripravila strokovno obrazložitev, družbenopolitični aktiv je dal politično oceno, ki se je po občinski oceni znašla v svojem okolju. kemično orožje Skoraj v vseh TOZD so usposobljene posebne enote civilne zaščite za pomoč pri morebitnih napadih z bojnimi strupi. Vendar bo premalo, če so o tem seznanjeni samo pripadniki teh enot. Vsako izmed nas mora vsaj v osnovi poznati bojne strupe in njihovo delovanje. Uporabljanje bojnih strupov v zaledju ima namen zastrupljati in uničevati nezavarovane ljudi in živino, demoralizirati prebivalstvo, ogroziti normalno življenje v mestih in vaseh, otežiti in zmanjšati proizvodnjo v industriji in kmetijstvu ter zastrupiti zrak, zemljišče, objekte, obleko, vozila in delovna orodja, živila, krmo in vodo. Delovanje bojnih strupov je lahko lokalno ali splošno. Lokalno delovanje se pojavi pretežno tam, kjer je prišel strup v dotik z organizmom (koža, oči ali dihala), splošno delovanje pa na vsem organizmu. Možno pa je hkrati lokalno in splošno delovanje. Časovna dolžina toksičnega učinka ni enaka pri vseh bojih strupih. Dolgotrajni bojni strupi ohranijo strupene lastnosti tudi več dni. Kratkotrajni bojni strupi učinkujejo nekaj deset minut. Sem uvrščamo tiste bojne strupe, ki jih je mogoče uporabljati kot pline ali kot tekočine, ki hitro izhlapevajo. Na obstojnost bojnih strupov vplivajo veter, temperatura zraka in zemljišča, dež. Bojne strupe je mogoče uporabljati v tekočem stanju, kot kapljice, v obliki plina (ali hlapov), megle, dima. Kemični napad je možno izvesti z letalskim ali topniškim napadom oziroma raketnim napadom. Živčni bojni strupi so med najučinkovitejšimi orožji za množično uničevanje. Najboljša je zaščita z masko, če jo pravilno in pravočasno nadenemo. Takoj ko opazimo znamenja zastrupitve, si nadenemo masko, zapustimo zastrupljeno območje v smeri proč od vetra ter si čim prej vbrizgamo atropin, ki je protistrup za delovanje živčnih bojnih strupov. Mehurjavci so oljne tekočine temno rjave barve, značilnega duha, slabo hlapljivi in zelo obstojni. Mehurjevci delujejo na človeški organizem v obliki hlapov, megle in kapljic. Navzočnost lahko odkrijemo po značilnem vonju: gorčica, česen, muškat. Po latentnem — prikritem obdobju se pojavijo na koži najprej rdeči madeži, nato mehur- ji, ki nato počijo in nastanejo rane, ki se le počasi celijo. Zlasti hude so posledice na vekah. Učinkujejo pa tudi zelo hudo na dihala, oči, prebavila. Glavna pomoč pri zastrupitvi je razs-trupitev samega sebe in drugih. Zaščitimo pa se pred njimi z masko, dežnim plaščem, gumijastimi škornji, rokavicami. Krvni bojni strupi so lahko hlapljive brezbarvne tekočine, so le malo obstojni, na organizem pa vplivajo zelo hitro. Značilen je vonj po grenkih mandeljnih, pekoč občutek v nosu in grlu, glavobol, vrtoglavica. Popolnoma se pred njimi zavarujemo z masko. Dušljivci se pojavljajo kot hlapi, zastrupljajo ozračje, v organizem pa prodirajo skozi dihala. Značilen vonj je po trohnečem listju oziroma po svežem pokošenem in vlažnem senu. Uvrščamo jih med slabo obstojne bojne strupe; Strupeno učinkujejo na dihala in pljuča. Prva znamenja zastrupitve so: kašelj, stiskanje v prsih in vrtoglavica. Maska nas popolnoma zavaruje pred temi nevšečnostmi. Dražljivci (solzivec in kiha-vec) delujejo na sluznico nosu, grla in oči. Nastopijo v obliki dima. Prva znamenja za zastrupitev so: zbadanje v očeh, sol-zenje in krčevito zapiranje vek, pri zastrupitvi s kihavci pa: zbadanje v nosu, kihanje, izločanje sluza, gnus, bruhanje. Zaščitimo se z masko. Psihokemične bojne strupe uvrščamo v skupino tako imenovanih nesmrtonosnih bojnih strupov. Njihov učinek na ljudi je v tem, da se pojavljajo prividi, strah, apatija, človek izgublja občutek za čas in prostor, ne prepoznava drugih ia ne obvlada svoje volje. Maska zavaruje dihalne organe, telo pa delno zavaruje že navadna obleka. pomembne naloge pred sindikati Pričela se je živahna predkongresna dejavnost slovenskih sindikatov. Analizirati moramo svojo dejavnost po zadnjem kongresu, ugotoviti kako smo realizirali sklepe 8. kongresa, in začrtati nove naloge, ki jih bomo predložili 9. kongresu, ki bo v jeseni v Celju. Sleherna osnovna organizacija sindikata mora temeljito analizirati svoje delovanje. Odkrito in kritično moramo spregovoriti, kaj smo naredili: - za uresničevanje zakona o ZD - kako se interna zakonodaja uveljavlja v praksi - kje smo na področju dohodkovnih odnosov - kako funkcionira sistem nagrajevanja po delu - kaj smo naredili na področju izobraževanja samouprav-ljalcev in sindikalnih delavcev - kakšna je naša produktivnost in gospodarjenje - kakšen je naš sistem informiranja (vloga tribun, internega časopisa itd.) - kaj smo naredili na področju družbenega standarda delavcev (stanovanjska problematika, počitniško letovanje) - kaj smo naredili na področju rekreacije in športa Če se želimo tvorno vključiti v predkongresno aktivnost slovenskih sindikatov, morajo tudi naše osnovne organizacije pripraviti analize lastne dejavnosti v luči navedenih področij. Tudi konferenca sindikata na ravni delovne organizacije bi verjetno lahko na podlagi takega pristopa lažje določila izhodišča za delovanje sindikalnih organizacij v TOZD v naslednjih obdobjih. Roki za predkongresno dejavnost nas spodbujajo k temu, da mora biti mesec maj izredno pester in poln sindikalnih dejavnosti. Letošnji dan Rdečega križa praznujemo pod geslom: ,,Vsak zdrav državljan naj postane krvodajalec!" Prizadevne novomeške krvodajalce, ki so se organizirali v aktiv krvodajalcev, smo posneli na njihovem ustanovnem sestanku. Hudiča, a sem jaz kriv, če nisem dobil večjega kredita? Po razpoloženju sodeč sta delavki v TI-TOP-ovi kuhinji zadovoljni. Kaj pa ostali? novi člani vodstva sindikata Na letnih konferencah OOS TOZD Ločna, Commerce in DSSS so bili izvoljeni tudi novi organi OOS in sicer: TOZD LOČNA: Člani izvršnega odbora: Humljan Štefka (predsednik), Štih Miran, Golob Marija, H-o-vatič Marija, Strajnar Angela, Jarc Ana, Mora Iva, Pavlin Darinka, Zupančič Samo, Košak Nada, Putrih Slavica, Bogataj Roža. Člani nadzornega odbora: Pavlič Ivica, Glavan Olga, Luzar Rozalija. TOZD COMMERCE Člani izvršnega odbora: Travižan Vera, Popadič Slavica, Šuštarič Ivanka, Jerman Slavko, Juršič Tine. Člani nadzornega odbora: Čebular Meta, Kavšek Stane, Vodopivec Lojze. DSSS Člani izvršnega odbora OOS: Muhič Jože, Stanfelj Ruža, Antončič Darinka, Fabian Marija, Slivnik Danica, Kukman Jožica, Dragan Irena, Rifelj Milan, Škrinjar Vladimir. Člani nadzornega odbora: Djordjevič Jožica, Jenko Ciril, Godler Nežka. ponovno oživeli Že od lanskega oktobra poteka v občini Novo mesto evidentiranje mladincev in mladink, ki žele letos sodelovati na mladinskih delovnih akcijah. Morda je zato prav, da se je sedaj pred dnevom mladosti 25. majem zavemo, da se mladinske delovne akcije vse bolj uveljavljajo kot šola samoupravljanja, tovarištva, solidarnosti, bratstva in enotnosti. Postajajo prava kadrovska baza vseh družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov na vseh ravneh. Letošnje akcije bodo na gradbiščih: ŠAMAC - SARAJEVO DEL1BATSKA PESCARA, POSOČJE in v SUHI KRAJINI (mladinska delovna brigada Rdečega križa) 27. aprila so delavci TOZD „Libna“ praznovali 20-letnico uspešnega dela. Namenu so izročili novo pridobitev: objekt z 2500 m2 površine, s katerim so delavci te temeljne organizacije dobili prepotrebne • prostore za svoje delo. 4» Na mestu, kjer danes stoji , sodobni objekt TOZD Libna v vrednosti 1,6 milijarde starih dinarjev, je pred 20 leti stala zasebna delavnica bratov Čebuli lar. To je bil čas, ko so mnogi fantje in dekleta, žene in možje ^ odhajali v tujino, da bi z začasnim delom prebrodili zaostalost in revščino. To je bil • tudi čas, ko je bila v Kostanje- vici ustanovljena šivalnica -obrat, ki je bil zaradi takratnih razmer še toliko večjega pomena. Šivalnica je začela delati 1. maja 1958 s 30 šiviljami, od katerih je danes še 9 aktivnih. Obrat je imel prostore v združenem domu do leta 1962. Ko se je šivalnica preselila v kosta-njeviški grad, so organizirali tudi likanje izdelkov. Število delavk je naraslo že na 64. V tem času je vso tekstilno industrijo in konfekcijo zajela kriza, ki je od vseh zaposlenih v kostanjeviški šivalnici in v Novem mestu (180) zahtevala največje napore in mnoga odrekanja. Bati se je bilo najhujšega, vendar so s skupnimi močmi tudi te težave prebrodili. Leta 1965 je zavod za zaposlovanje Krško in sklad skupnih rezerv ponudil „Labodu“ posojilo 22 milijonov starih dinarjev, da bi v izpraznjenih in zapuščenih prostorih „Kovinarske“ odprli šivalnico. Ko je bila odkupljena še hala Kovinarske, sta se obe šivalnici — kostanje-viška in krška — leta 1968 združili v sodoben obrat. V Krškem je bilo sedaj prostora za 350 šivilj. Maloštevilni režijski delavci so v kupljeni zgradbi Kovinar- pogled na del prodajalne, v kateri lahko po mili volji izberemo srajce, bluze in kravate. ske odstranjevali kockovni tlak, da bi na ta način prihranili denar in ga namenili za nakup prepotrebne stružnice. Veliki so bili napori šivilj, mnogo je bilo odrekanja, da imata danes TOZD Libna pa tudi OZD Labod v celoti vse to. Hkrati s Krškim so bili tudi v Novem mestu rešeni prostorski in tehnološki problemi, začela pa se je bitka za ekonomsko osamosvojitev. V obdobju 10 let skoraj da ni bilo prostih sobot, pa še m arsikatera nedelja in noč je bila žrtvovana. Število danes zaposlenih v TOZD Libna se je povzpelo na 370 delavcev. Relativno hiter razvoj tekstilne industrije je; narekoval razširitev in modernizacijo. Z novim objektov je' Libna dobila poleg velike kro-jilnice tudi skladišče, upravne; prostore, trgovino in novo! kuhinjo, ki so se je delavci še posebej razveselili. Z novci tehnologijo in organizacijsko! povezavo med novo krojilnicol in predpripravo dela za šivalni-; co bo narejen velik korak! naprej, tako v pogledu kvali-; tete, kot tudi kvantitete proiz-S vodov. Z izgradnjo novega sodobnega objekta in trgovine v Krškem zaključuje OZD Labod dolgoročni program razvoja vseh TOZD za enotno* tehnično, tehnološko in družbenoekonomsko raven. TOZD Libna Krško je z dosedanjim delom ustvarila 3.800.000.000 starih din lastnih sredstev. Od teh je namenila za zgradbe in osnovna sredstva - po sedanji vrednost le okrog 300 milijonov din za sedaj zgrajeno tovarniško zgrad- bo in nove stroje okrog 1 milijardo 800 milijonov S din, 300 milijonov kot posojilo Iskre Šentjernej, da razvije v kostanjeviškem gradu industrijski obrat, preostali del pa ima v obveznih posojilih in naložbah ter v obratnih sredstvih. Kljub tako pozitivni bilanci virov sredstev so pri investiciji sodelovale: Temeljna banka (LB) Novo mesto s 4 milijoni N din, Zavarovalnica Sava 3 milijone N din in Temeljna Posavska banka 1 milijon N din. Da bi bila v bodoče TOZD Libna poleg samoupravne in finančne samostojnosti tudi tehnološko in tehnično samostojna enota, načrtno izboljšuje kadrovsko strukturo in je med 365 zaposlenih že 15 strokovnjakov s srednješolsko izobrazbo, 11 šivilj obiskuje srednjo tehnično šolo konfekcijske smeri, vsako leto razpiše redne štipendije. Število zaposlenih se bo v bodoče lahko povečalo za okrog 60 delavcev, kajti pretežni del novih objektov gre za izboljšanje pogojev dela in posodabljanje proizvodnega procesa, del pa tudi za razbremenitev centrale v Novem mestu, kjer je bila do sedaj likalnica za TOZD Libna. Proizvodni program bo v bodoče dopolnjen v toliko, da bodo v L1BNI proizvajali ženske bluze in delno moške športne srajce, kar bo pomenilo visoko stopnjo poslovne samostojnosti. Ko se obrnemo nazaj, na skromen začetek, se s hvaležnostjo spomnimo mnogih, ki so pomagali pri rasti in razvoju Libne in s tem Laboda sploh. Zahvala velja tov. Karlu Kunta- riču, predsedniku Kostanjevice takrat, ko se je tam odprla naša šivalnica, pa vodji takratne šivalnice tov. Ivanu Mlakarju, tov. Stanetu Nunčiču, ki si je prizadeval, da se je šivalnica preselila v kostanjeviški grad in da je bil tam organiziran tudi likalni oddelek. Nadalje se s hvaležnostjo spomnimo tov. Ludvika Goloba in Sergeja Thorževskega. Omeniti pa moramo tudi neposredne proizvajalke, njihov delež in vpliv znotraj delovnega kolektiva, kjer predstavljajo 90 % vseh zaposlenih, kakor tudi njihov prispevek h gospodarski in družbeni rasti v širšem smislu. Ponosni smo na to, da se je Labod na lastnih izkušnjah dokopal do tehnoloških in organizacijskih rešitev pa tudi do pravičnih in tovariških medsebojnih odnosov. Ob otvoritvi novega obrata TOZD Libna je bila svečana seja, ki so se je udeležili sledeči gostje: — delegacija Tvornice trikotaže „KADINJAČA“ iz pobratene občine Bajina Bašta — predstavniki skupščine občine Krško — predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Krško - predstavniki gospodarskega in kulturnega življenja občine Krško - akademski kipar — medaijer Vlado Stoviček z ženo - delegacije vseh TOZD „Labo-da“ Na svečani seji so prebrali pozdravno pismo učencev posebne šole Krško, nad katero ima TOZD Libna pokroviteljstvo. Delegacija iz pobratene občine Bajina Bašta je izročila kolektivu TOZD Libna pozlačeno plaketo kot priznanje za sodelovanje in krepitev bratstva in enotnosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. *~r Tudi izdelkov težke konfekcije je v novi prodajalni na pretek. dogovor, ne inventura V soboto, 15. aprila, so se po dveh letih ponovno sestali člani osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije delovne skupnosti skupnih služb in TOZD Commerce, da kritično ocenijo svoje delo. Ugotovili so, da so preveč pomembnih odločitev prepuščali predsedstvu, ki je stalno delalo. V tem času se je tudi sestava mladih precej spremenila. V letih 1976 in 1977 je bilo več organizacijskih premikov v delovni organizaciji in priključitev drugih ter ustanovitev nove TOZD. Zaradi tega je bil priliv mladih v tem obdobju precej velik. Ker so želeli pred konferenco še enkrat preveriti pripravljenost mladih za delovanje v svoji organizaciji, so izvedli anketo in dobili naslednje podatke. Mladih do 27 let starosti je zaposlenih v Commerce in DSSS 60. Od tega jih 50 želi delati v 00 ZSM, oziroma želijo biti člani organizacije, 10 jih pa ne želi več ostati. Ne glede na to pa moramo povedati, da se je število članov v dveh letih povečalo za 20. Da se je toliko mladih odločilo za delo v svoji organizaciji, je za nas vse obvezujoče, posebno pa še za vse tiste, ki sojih izvolili v vodstvo. Prav je, da čutijo, da bodo svoje probleme najlažje reševali v svoji organizaciji s podporo vseh drugih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in strokovnih služb. Prepričani so, da bodo naše koristne pobude in akcije imele pozitiven odmev v samoupravnih organih. Posebno so poudarili, da ne smejo čakati, da jim bodo drugi reševali težave. Slabost je tudi, so poudarili, da prehitro omagajo, klonejo pred najmanjšo zapreko in kaj hitro postanejo pasivni opazovalci in kritizeiji. Morda so grešili tudi v tem, da niso sprejemali dovolj konkretnih programov, saj je praksa minulih let pokazala, da so bili mladi zelo aktivni pri konkretnih akcijah npr. v kvizu znanja, kjer se je naša ekipa v letu 1976 uvrstila na drugo mesto in 1977 na tretje mesto med z ekipami. Zelo uspešno so sodelovali pri okrasitvi tovarne za novo leto itd. Tudi v kulturni skupini, ki je imela nekaj uspešnih nastopov, so bili mladi zelo aktivni. Uspešno so bili vključeni tudi v evidentiranje za delegacije SIS, DPS in za samoupravne organe. Na volitvah prejšnji mesec je bilo izvoljenih 7 mladincev za delegate v raznih interesnih skupnostih, 6 mladincev pa je bilo izvoljenih v samoupravne organe na volitvah 25. 4. 1978. Mladim, ki so izvoljeni, moramo nuditi vso podporo, da nas bodo dostojno zastopali. Takoj bodo začeli voditi evidenco najbolj aktivnih mladincev, ki jih nameravajo predlagati za sprejem v ZK in druge samoupravne organe. Izbirali bodo tudi najboljše mladince za proglasitev itd. Skratka želijo, da se organizirano pojavljajo kot pomembna družbenopolitična organizacija, ki se enakopravno z drugimi organizacijami bori za delovnega človeka. V nadaljevanju so se dotaknili tudi izobrazbene strukture, saj je ta zelo zaskrbljujoča, ker skoraj 50 % mladih nima več kot osemletko ali pa še te ne. Ostala struktura pa je taka: — z višjo izobrazbo — 1 mladinec — s srednjo izobrazbo - 14 mladincev — s poklicno izobrazbo — 20 mladincev — s popolno osemletko — 15 mladincev — z nepopolno — 10 mladincev Če upoštevamo, da delajo v strokovnih službah, ki opravljajo strokovne naloge za vse TOZD, je podatek kvalitete opravljenih nalog še bolj zaskrbljujoč. Izredno se šola 11 mladincev, od tega na višjih šolah 5, na srednjih 6. Odgovor na te podatke je jasen: začnimo se izobraževati. Možnosti večernega šolanja je tudi v Novem mestu dovolj. Skratka poziv mladine je jasen: »Dogovorimo se, da se vpišemo v šole, da si pridobimo strokovno znanje, sicer bomo vedno opravljali le pomožna dela. Delavski svet pa zaprosimo, da krije stroške šolanja in nam omogoči druge ugodnosti." To je eden glavnih sklepov konference, časa pa je do jeseni dovolj. Namen sestanka ni bil delati inventuro, marveč kaj bodo naredili. Tudi mladi se zavedajo, da se morajo kot delavci in politična organizacija prizadevati, da bo sistem v praksi zaživel tako, kot smo si ga vsi skupaj zamislili. Moda že, moda! Kaj pa kvaliteta? do kam smo prišli in kako naprej V tem smislu je Skupščina SRS sprejela priporočilo o uresničevanju zakona o združenem delu, ki je naše napotilo in obveza. Urejanje medsebojnih delovnih in dohodkovnih odnosov na vseh področjih združenega dela je naša izvirna in ne prenešena pravica in dolžnost. To je tudi obveznost tudi do drugih delavcev in občanov ter do družbene skupnosti v celoti, kar je posledica, da je naš delovni proces del družbenega reprodukcijskega procesa. Tako imajo tudi drugi delavci in občani obveznost do nas, ker smo tudi mi zainteresirani, da imajo urejena medsebojna razmerja. Spomnimo se, kolikokrat razpravljamo o delu in o odnosu v drugih OZD, posebej o tistih, ki nam nudijo komunalne storitve, o organizacijah družbenih dejavnosti, o gradbenih in trgovskih storitvah ipd. No, držimo se načela „naj vsakdo najprej pomete pred svojim pragom!" To pomeni, da bomo v tem prispevku govorili o uresničevanju določb ZZD v naši delovni organizaciji. Prepričani smo, da smo dosegli precejšnji premik v preobrazbi samoupravnih pa tudi proizvodnih odnosov pri ustvarjanju takega družbenoekonomskega položaja našega delavca, v katerem se bo vselej uveljavljal kot nosilec odločanja. Z našimi spremembami, ki smo jih uzakonili s sprejetimi samoupravnimi splošnimi akti v preteklem letu na področju združevanja dela in sredstev (samoupravne organiziranosti) na področju dohodkovnih odnosov in pri uresničevanju ustavnega načela — delitev osebnih dohodkov po delu, smo utrdili delovno in dohodkovno soodvisnost med delavci vseh TOZD, kakor tudi z OZD izven DO. Zastavili smo si načela in osnove, ki narekujejo vse večjo povezanost osebnih interesov delavcev s skupnimi interesi vsega družbenega dela. Pri oblikovanju novih rešitev v vsebinski preobrazbi medsebojnih in dohodkovnih odnosov smo se srečali z objektivnimi in subjektivnimi težavami, ki smo jih uspešno prebrodili. Ob uresničevanju določil zakona o združenem delu nas spremljata dva osnovna problema. Prvi problem je formalno-pravna ureditev medsebojnih in dohodkovnih odnosov, kar pomeni usklajevanje teh z določili zakona o združenem delu. Drugi problem je uresničevanje določil zakona in naših lastnih zastavljenih rešitev ter nadaljnje razvijanje in izpolnjevanje teh. Lahko rečemo, da smo uspešno končali prvo fazo. Čeprav ne morem trditi, da so sprejete rešitve najboljše, lahko trdimo, da predstavljajo solidno osnovo za nadaljnje razvijanje in izpopolnjevanje teh rešitev. Prav zaradi tega smo se dolžni vsi skupaj in vsak posameznik dosledno bojevati in prizadevati za uresničevanje sprejetih rešitev. Določene slabosti na področjih planiranja, svobodne menjave dela, pri odločanju delavcev o delitvi dohodka, pri povezovanju TOZD z drugimi TOZD in OZD v reprodukcijsko dohodkovno soodvisnost pri uveljavljanju načela delitve po delu so posledica ne le slabo zastavljenih rešitev, ampak predvsem neuresničevanja zastavljenih rešitev v samoupravnih splošnih aktih. Leta 1977 smo sprejeli rešitve, tekoče leto 1978 je prvo leto uresničevanja medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v dohodkovnih odnosih in v samoupravni organiziranosti, zato mora biti delovanje vseh nas usmerjeno v stalno spremljanje doseženih rezultatov, v njihovo preverjanje in ocenjevanje ter v pravočasno dograjevanje že sprejetih rešitev z novimo sporazumi. Na ta način bomo utrjevali ustavni položaj delavcev kot odločujočega in ustvarjalnega dejavnika našega in družbenega razvoja. S tem bomo tudi preprečevali pojave odtujevanja rezultatov dela. Bistvena vprašanja združevanja dela in sredstev temeljijo na uspešnosti doslednega uresničevanja zastavljenih medsebojnih razmerij, soodvisnosti pri ustvarjanju, pridobivanju in razporejanju dohodka. Ker smo poudarili, da smo ta razmerja v osnovi pravilno začrtali, pomeni, da nas morajo ta načela spodbujati k skupnim prizadevanjem za stalno izboljšanje materialnih, socialnih in kulturnih pogojev delavčevega in celotnega družbenega dela. Eno od najbolj odprtih vprašanj pri nadaljnjem razvi- janju dohodkovnih odnosov je povezovanje proizvodnje itt trgovine pri ustvarjanju skupnega prihodka. Na tem področju smo dosegli določene premike, vendar je nujno hitrejše preusmerjati te odnose s klasičnih kupoprodajnih odnosov na samoupravne dohodkovne odnose. V tej smeri moramo v čimvečji meri doseči skupno planiranje na trgu, oblikovanje cen in prevzem rizika. Vzajemna odgovornost proizvajalca in prodajalca blaga so osnove, na katerih naj se razvijajo dohodkovni odnosi. Prav tako smo na področju svobodne menjave dela v DO verjetno na najboljši poti, da dokončno zatremo vsako miselnost o vlogi delovne skupnosti kot nekdanje uprave podjetja. Organizirani smo popolnoma v skladu z določili zakona o združenem delu in imamo soliden temelj, da razvijamo tako svobodno menjavo dela, ki bo popolnoma omogočala razvijanje dohodkovnih odnosov, v katerih je dohodek delovne skupnosti odvisen od prispevka, ki ga ta daje pri ustvarjanju dohodka v TOZD. Dvoletna delegatska praksa nam omogoča, da tudi na področju svobodne menjave dela z OZD na področju družbenih dejavnosti in dejavnosti posebnega družbenega pomena pridemo do bolj ustreznih rešitev, ki bodo odločneje vplivale na povečanje odgovornosti delavcev tudi za dogajanje v teh dejavnostih. Z našimi samoupravnimi rešitvami smo si začrtali solidno osnovo za utrjevanje materialne osnove posamezne TOZD ter za povečanje produktivnosti dela, za povečanje akumulativnosti TOZD, za odgovorno ravnanje z družbenimi sredstvi, kakor tudi za zagotavljanje socialne varnosti delavcev. Uresničevanje teh načel je predvsem odvisno od uresničevanja načela prisvajanja OD po delavčevem prispevku v živem in minulem delu ter od doslednega upoštevanja soodvisnosti rasti OD od rasti dohodka TOZD. Tako zastavljena načela in merila nam nalagajo, da ocenjujemo uresničevanje teh meril in določil zakona o združenem delu s stališča novih spodbud pri uresničevanju nalog in ciljev gospodarske stabilnosti, z drugimi besedami, uresničevanje dohodkovnih odnosov terja tudi ocenjevanje z vidika, kako se povečuje dohodek, kako z njim ekonomično in racionalno gospodarimo, kako raste materialna baza posamezne TOZD ter njena akumulativnost, kako se krepi konkurenčna sposob- nost 'TOZD in ne nazadnje, kako se zboljšujejo delovni in življenjski pogoji delavcev v TOZD. V tej smeri so pred nami pri nadaljnjem uresničevanju zakona o združenem delu naslednje naloge: — oceniti stanje, kako smo uresničevali naloge, ki so določene s programom o uresničevanju določil zakona o združenem delu in pripraviti ustrezne rešitve, — oceniti, v kakšni meri smo pri združevanju dela in sredstev uveljavili delegatsko odločanje in dohodkovne odnose, zlasti na področju svobodne menjave dela in pri ustvaijanju skupnega prihodka, — dograditi sprejete rešitve v zvezi z ugotavljanjem in razporejanjem celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka ter delitev OD in skupne porabe, kakor tudi izpopolniti načela o razvijanju inovacijske in raziskovalne dejavnosti, — sprejeti druge ustrezne samoupravne splošne akte, s katerimi se urejajo medsebojni in samoupravni odnosi, do predvidenega roka 11. dec. 1978, — oceniti pogoje za organiziranje TOZD in drugih oblik združevanja dela in sredstev, — oceniti in preveriti uresničevanje planskih nalog in uspešnosti gospodarjenja, — z razvijanjem delegatskih odnosov utrditi neposreden vpliv delavcev pri odločanju o vseh vprašanjih dela in združevanja sredstev, — uveljavljati svojo pravico in dolžnost, da smo redno, pravočasno, resnično in popolnoma in na dostopen način obveščeni o vseh vprašanjih, ki so pogoj za celovito odločanje o vseh zadevah, ki izhajajo iz neodtujljivih pravic delavcev ter o vseh skupnih in družbenih zadevah, — uresničevati pravico in dolžnost varovati svoje samoupravne pravice neposredno in po odgovornih organih upravljanja, po organu delavske samoupravne kontrole in izvajanje samoupravnih splošnih aktov in razpolaganje z družbenimi sredstvi, — bolj uspešno sodelovanje z občani v KS in v SIS ter v drugih oblikah svobodne menjave dela in združevanja dela in sredstev, da bi pospešili uresničevanje skupnih zadev splošnega pomena. Dimitar Perič, dipl. iur. Naše mladinke so sprejele Titovo štafeto pred vhodom v tovarno in jo ponesle v notranjost (slika na vrhu strani) Ob prihodu v likalnico so delavke štafeto toplo pozdravile (zgoraj) Na sliki vidimo tov. Vero Travi-žan, ko je brala pismo delavcev Laboda tovarišu Titu. (levo) Titovo štafeto so mladinke nato ponesle do šivalnice, ki je bila v ta namen praznično okrašena, POZDRA VNO PISMO DELAVCEV LABODA TOVARIŠU TITU Delavci Laboda si Štejemo v veliko čast, da smo tvojo Štafeto, dragi Tito, ponesli skozi našo proizvodnjo. V tej Štafeti, ki gre iz rok v roke vseh jugoslovanskih narodov je vpleteno toliko lepih misli, ki se zlijejo vse v eno: „Bodi nam dolgo zdrav in usmerjaj Se naprej izgradnjo socializma tako, da bo delovni človek postal najviSja vrednota vseh prizadevanj. “ Ker si sam zrastel iz delavca, so ti poznane njegove potrebe. Zato si postal tako čvrst zagovornik samoupravljanja, kjer naj delavni človek sam razpolaga s svojim produktom. Nisi se ustraSil vseh napadov od znotraj in zunaj. Zaupal si v delovnega človeka in tudi zmagal. Obljubljamo ti, da se bomo borili za dosledno izvajanje zakona o združenem delu na vseh ravneh. Ne bomo dovolili, da bi ga kdorkoli izkrivljal. Predno je bilo prebrano pozdravno pismo, je zavladala popolna tišina. Podpirali te bomo Se naprej v borbi za miroljubno reSevanje vseh svetovnih problemov. Obsojamo politiko velikih sil, ki podžigajo lokalne vojne v razvijajočih se afriških deželah, saj so žrtve vedno nedolžni ljudje. Dragi naS Tito! Ob tvojem visokem jubileju ti delavci Laboda od srca želimo osebne sreče, zdravja in da nas Se dolgo vodiS po začrtani poti. Štafeta hiti naprej, s seboj pa nosi med mnogimi toplimi pozdravi tovarišu Titu, ki jih je sprejela na poti skozi našo domovino, tudi pozdrave in želje delavcev Laboda. razgovor s tovarišem muhičem Pred meseci je bilo odprto delovno mesto „vodje služnostnih dejavnosti", ki zajema veliko nalog in zadolžitev. Delo vključuje investicijsko vzdrževanje objektov v Novem mestu ter vseh objektov za počitniško letovanje, organizacijo menze, varnostne službe, urejanje okolice, vse vrste srečanj v RC Sromlje ter sodelovanje pri pripravah in organizaciji športnih in vseh kulturnih prireditev. Veliko je tega dela, je nehvaležno, saj ga marsikdo ne priznava. Vendar se ga tov. Muhič loteva z veseljem in prvi uspehi so že tu. Njegovo delo sta tudi proslavi ob 8. marcu in dnevu OF. Vprašali smo ga, ah je z uspehom zadovoljen. ,,Zadovoljen sem, saj smo lepo sodelovali s stopiško šolo, nad katero ima „Labod“ pokroviteljstvo, in s pripadniki JLA iz kasarne Milan Majcen. Lahko bi pripravili tudi kvalitetnejše prireditve, če bi v našo kulturno skupino pritegnili več ljudi. Vendar je prav to težko. Problem je izmensko delo, vendar bi tudi to z razumevanjem vseh lahko uredili. Preozko je gledanje na tovrstno udejstvovanje. Zavedati bi se morali, da so take in podobne prireditve namenjene nam vsem in zato bi moralo sodelovati čim več ljudi." „Tov. Muhič, vi radi sodelujete pri različnih kulturnih prireditvah. Kaj menite, ali smo dovolj poskrbeli, da bi kulturne dobrine približali delavcu? “ „Ne, na tem področju je še veliko dela, ki bi se ga morali lotiti prav vsi. To je naloga celotnega kolektiva. Da bi kulturne dobrine približali delavcu, je potrebno čim več prireditev. Premalo so samo tiste, ki so vezane na počastitev posameznega praznika. Potrebno bi bilo organizirati več razstav, za kar pa bi potrebovali ustrezen prostor." ,,Razstav, kakršno ste organizirali v sodelovanju s študijsko knjižnico ob 100-letnici rojstva Zofke Kvedrove? “ ,,Da, taka oblika kulturne dejavnosti je zelo hvaležna. Kulturo je treba približati delavcu v tovarno, pa jo bo sprejel. Le redki so namreč, ki bi si vzeli čas za ogled razstave kje drugje. Tako pa je lik Zofke Kvedrove našel pot do mnogih naših delavk. Tudi v bodoče nameravamo organizirati podobne razstave. S Študijsko knjižnico se dogovarjamo za razstavo fotografij in razglednic o Novem mestu od takrat, ko se je imenovalo še Rudolfovo, pa do danes. S to razstavo bi se vključili v pripravo na septembrski dogodek, ko bo v našem mestu konferenca mest Jugoslavije. Poskrbeli bomo tudi za lepo urejeno tovarniško okolico pa tudi notranjost. Zasadili smo že nekaj drevja in okrasno grmičevje. Poleg mladincev bi v to akcijo radi vključili širši krog proizvajalcev. Na delovnem mestu preživimo tretjino našega časa in prav bi bilo, da bi v čim večji meri poskrbeli za ureditev in polepšanje teh prostorov." „Pri organizaciji Titove štafete ste imeli veliko dela. Gotovo je bilo navdušenje, s katerim smo delavci Laboda štafeto sprejeli, veliko plačilo za vas." „To je bilo največje plačilo zame, gotovo pa tudi za vse, ki so pri organizaciji sodelovali. Predvsem moram pohvaliti mladinke, ki so se tokrat zelo izkazale, in vse ostale sodelujoče." „Kaj pa organizacija kulturnega življenja v Novem mestu? Kaj menite, da bi bilo treba storiti? “ „Kulturno življenje v Novem mestu bi morali popestriti. Od novega vodstva KUD Dušan Jereb pričakujemo, da bo razširilo število članov, saj na novomeškem področju deluje več manjših kulturnih skupin, kakršna je tudi naša, v njih pa je skrit marsikateri talent. Od Zavoda za kulturno dejavnost pa pričakujemo smernice za delo le-teh in občasno strokovno pomoč, s tem pa bi se tudi kulturno udejstvovanje našega mesta izboljšalo." občni zbor igd delta Člani Industrijskega gasilskega društva Delta so se sestali na 22. občnem zboru dmštva. Pregledali so dokaj uspešno delo v minulem obdobju, predvsem upravnega odbora. Zgovorni so podatki o načrtni preventivi, saj ima IGD tri operativne desetine, dve ženski in moško. Upravni odbor tesno sodeluje s samoupravnimi organi, ki so neprestano prisotni pri vsej aktivnosti društva in mu dajejo moralno pomoč. Konferenca je potrdila program dela in še naprej zaupala vodstvo IGD Delta dosedanjemu predsedniku tov. Francu Kranjcu in poveljniku tov. Niku Čuhalevu. Na konferenci je tov. direktorica Dragica Novak podala nekaj spodbudnih smernic, predvsem pa je poudarila pomembnost društva, saj smo v občini Ptuj v zadnjem obdobju doživeli nekaj požarnih katastrof. NElVIOČ KRIČANJA Ni samo pomembno, kaj poveš, temveč tudi, kako poveš. Če nekaj povemo, potem v glavnem tudi vemo, kaj hočemo doseči, kakšen je naš namen. In od namena in cilja je tudi odvisen način ali oblika, kako bomo kaj povedali. Isti, na glas izrečeni stavki pri ljudeh povzročajo povsem različne reakcije: lahko jih povsem odbijejo ali pa sila spodbudijo za uresničevanje naših predlogov. Zato je način, kako se pogovarjamo s svojimi sodelavci, izredno pomemben. Miselnost, da je treba ljudi trdo držati, čedalje bolj izumira. Kričanje na sodelavce je nedvomno ena od manifestacij te miselnosti. Miselnost, ki naredi več škode kot koristi. AZRA KRISTANČIČ dipl. psihologinja pariška modna pomlad V izložbah pariških butikov in renomiranih modnih hiš je pomladanska garderoba prikazana tako, da v prvi vrsti poudarja možnosti kombinacij. Beseda je o jaknah, ki so moškega kroja, izdelane iz svilenega žameta, mešanice lana in bombaža pa tudi gabardena. Blejziiji so širši in krajši kot so bili prejšnjo sezono in so v najrazličnejših verzijah: široke obleke imajo gube na životu, hlače pa so ozke. Žepi na oblekah in hlačah so v glavnem vrezani ali v podložnih bočnih šivih. Malo dvignjen život pušča prostor za različne pasove in trakove. Bluze imajo kimono ali nizko vstavljen rokav, ovratniki so ožji. Vsa oblačila so zelo mehka, saj se materiali sučejo od etamina do muslina. Barve so svetle, prijetne in v stilu vrnitve k naravi. To modo enostavnih krojev in mirnih barv poživlja bogat dopolnilih asortiman. O GOSPODAKANJU Nazivanje „gospod“ je povezano z materialnim blagostanjem. Nihče, ki drugega imenuje „gospod“, ne čuti do njega resničnega spoštovanja ali ljubezni, pač pa zavedno ali nezavedno lastno odvisnost od zunanje materialnosti, kar danes imenujemo potrošništvo. Oseba „gospod“ je le posrednik med denarjem in našo odvisnostjo. To posredništvo pa je tako zapleteno in prepleteno, da nikoli ne vidimo prave zveze. Beseda „tovariš“ ne izraža nakdanjega mladostnega tovariša iz šolskih klopi in vasovanja. To je spoštljiv, prisrčen odnos do človeka, v katerega veruješ, od katerega pričakuješ tovarištvo pri izpolnjevnanju skupnih nalog, tovariški nasvet in pomoč, solidarnost, spoštovanje do tvojega dela in ustvarjanja. V obratu družbene prehrane v Novem mestu smo uvedli tudi prodajo vseh vrst sadja, primernega za dopolnilo k topli malici. Delavci so ta ukrep pozdravili. Težave pa so z dobavo posameznih vrst sadja. BREZROKAVNIKOV Do nedavnega so bili brezrokavniki komaj vidni, pa še to le pod moškimi suknjiči. Sedaj postajajo najvpadljivejši del ženske garderobe za prihodnjo jesen in zimo. So vpadljivega kroja in desena, glede barv so v kontrastu z ostalo garderobo. Na skicah je nekaj posebnih krojev francoskih stilistov, ki jih bodo verjetno morali precej umiriti, če bodo prišli v širšo prodajo. PROGRAM „MOŠKI V VOLNI" PRESEGEL PRIČAKOVANJA Letos jeseni bo 3. sejem „moški v volni“, ki ga organizira mednarodni sekretariat za volno. V to akcijo je že vključeno 271 tkalcev in 384 proizvajalcev moških oblek iz 22 držav. V prvem letu te akcije v Evropi in ZDA ter na Japonskem je bilo prodano 11 milijonov oblek z zaščitnim znakom čiste ovčje volne, oziroma 2 milijona oblek več kot so pričakovali. S tem se je v Evropi, ZDA in na Japonskem povečal odstotek oblačil iz čiste ovčje volne z 31 na 33 odstotkov skupne prodaje tega dela moške garderobe. nov konkurent Na mednarodnem tržišču tekstilnih proizvodov lahko v kratkem pričakujemo novega konkurenta. Beseda je o nedavno organiziranem „Biller-manu“, ki je leta 1977 dosegel promet preko milijarde frankov, od tega kar 35 odstotkov izvoza. To združenje ima v Franciji 14 tovarn, v katerih je zaposlenih 7.000 delavcev. Na čelu tega združenja je matična firma, ki je speciahzirana za proizvodnjo moške konfekcije. S kupovanjem slabše stoječih podjetij se proizvodni program tega združenja neprestano povečuje. Sedaj vključuje tudi moške srajce, žensko konfekcijo, pregrinjala za postelje, dežne plašče, talne obloge ipd. Trenutno se skušata še dve francoski tekstilni tovarni združiti s tem kombinatom, ki ima tudi svoje centre za prodajo moške konfekcije. Združenje „Bilderman“ je usmeijeno v povečanje izvoza v ZDA, kljub temu pa se zelo trudi na drugih tržiščih, na katera v prvi vrsti pošilja moške obleke in konfekcijo pa tudi športna oblačila. ItA*' irwi •* H'i Nastop Fabijanove in Pavličeve na dolenjsko-posavski tekstiliadi v Senovem. letos kegljači boljši 22. in 23. aprila je bila v organizaciji Industrije otroške konfekcije ..Jutranjka" iz Sevnice organizirana II. dolenj-sko-posavska tekstiliada v kegljanju. Pomerili so se moški v borbenih igrah in v disciplini 6x200 lučajev ter ženske v disciplini 4x200 lučajev. V borbenih igrah so moški dosegli odlično 3. mesto za Jutranjko in Novoteksom s skupaj 659 podrtimi keglji. Tudi v ekipnem tekmovanju 6x200 lučajev za moške je bila Labodova vrsta tretja s 4475 podrtimi keglji. Člani ekipe 6x200 lučajev so istočasno tekmovali med seboj v parih. Med 16 pari sta Bratož in Vesel dosegla s 1566 podrtimi keglji 4. mesto, Fabjan in Primc pa s 1504 keglji 7. mesto. Ženska vrsta je ekipno zasedla 3. mesto s 1222 podrtimi keglji. Najboljša posameznica je bila Marija Fabjan s 369 podrtimi keglji. Par Fabjan — Pavčič je s 629 podrtimi keglji zasedel 6. mesto. Letošnji rezultati so precej boljši od lanskih. Če bi bilo več prizadevnosti na treningih med letom, bi se verjetno lahko potegovali že za sam vrh. AKCIJA V MARIBORU V času od 8. do 20. maja letos bo v Mariboru Labod povsod prisoten. To je skupna akcija mariborskih trgovskih podjetij in Laboda. V tem času bodo izložbe v Mariboru aranžirane pretežno z izdelki našega podjetja. Organizirana bo tudi modna revija za potrošnike. Kaj več o tem bomo lahko prebrali v prihodnji številki našega časopisa. rokomet Ženska rokometna ekipa se je v Stopičah udeležila rokometnega turnirja. Sodelovale so ekipe Laboda, Šentjerneja, Krke in DŠI. Naša domača ekipa je igrala prvo tekmo s Stopičami. Kljub borbenosti naših deklet je bila ekipa Stopiče boljša, saj ta ekipa igra v slovenski ligi. Tudi tekmo s Šentjernejem je Labodova ekipa izgubila, vendar so bile v tej tekmi naše rokometašice mnogo boljše kot v prvi. Pred nami so še štirje turnirji, za katere se bodo morala naša dekleta intenzivneje pripraviti. Do sedaj smo imeli le štiri treninge, kar je za večje uspehe premalo. V bodoče bo treningom potrebno posvetiti več časa. Veseli bi bili, če bi v našo vrsto stopilo čim več deklet. Treninge imamo ob sredah in sicer: dopoldanska izmena od 14. do 16. ure, popoldanska izmena od 11. do 13. ure. Vsako prvo soboto v mesecu pa je od 12. do 14. ure skupni trening obeh izmen. KADROVSKE NOVICE V prvih 4 mesecih letošnjega leta je bilo v TOZD Ločna sprejetih 9 novih delavk, v istem obdobju pa jih je odšlo 22. V TOZD Commerce in DSSS pa je bilo sprejetih 14 delavcev, odšli pa so trije. VESTI Dne 10. 5. 1978 nas je obiskal direktor holandske filiale firme SAES VOGELS ,,L01S“g. Dorenbusch Razgovori so tekli predvsem o poslovnem sodelovanju s f. LOIS v letošnjem in prihodnjem letu. Kupec je posebno zanimiv za naše podjetje, saj prodajamo firmi „LOIS“ srajce v direktnem izvozu, to pomeni, da za izdelavo le-teh uporabljamo jugoslovansko blago. G. Dornbusch je obiskal tudi MTT Maribor in izbral iz njihove kolekcije nekaj vzorcev blaga iz katerega bomo v prihodnji sezoni izdelovali srajce zanj. PO POTEH OKUPIRANE LJUBLJANE Mladinci TOZD Commerce in DSSS so se v dveh 5-članskih ekipah udeležili ..Pohoda po poteh partizanske Ljubljane". Akcija ni tekmovalna, pomembna je udeležba. PIKNIK V počastitev dneva mladosti so organizirali mladinci TOZD Ločna, Commerce in DSSS piknik na Gorjancih. Z avtobusom je bil zagotovljen prevoz do Gaberja, naprej pa so do svojega cilja pešačili. Zaželjeno je bilo, da bi se piknika udeležili v čim večjem številu, saj je namen v tem, da se med seboj spoznamo in sodelujemo.