f»wwrtia pftrtSBia v gdftvui
Mariborski
Cena 1 Din
Leto VI (XIII.), štev. 17
Maribor, petek 22 januarja 1932
»JUTRA
€€
fchaia razun nedelje m praznikov vaak dan ob 16. ur Račun pri poštnem čak zev. v Ljubljani it, 11.409 veija matečno preietian v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljali na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredit. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Alaksandrova cesta št. 13
Oglati pa larlfu
Oglaaa aprajama tudi ogfaani oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešarnova ulica St. 4
Fr
Nove grožnje kneza Starhemberga
AKCIJA DK. SEIPLA. PRED VAZNIMI DOOODKI V AVSTRIJI.
ancija in Nemčija
P? Briandovem odstopu .e zunanje •Ministrstvo prevzel Laval. Ta spremem-ba Je važen dogodek, ne morda, ker po-^ni kak nov pravec zunanje politike, *atero bo gotovo tudi Laval nadaljeval v duhu svojega prijatelja Brianda, ampak ^ažna je ta sprememba, ker se je izvršila v Času, ko je postalo očitno, da Nemila noče več izpolnjevati svojih obvezati, in ko se velik del nemškega naroda navdušu e za gesla pustolovca Hitlerja in daja duška sovražnemu razpoloženju proti Franclji.
Najbrže tudi ni več daleč dan, ko bo V Nemčiji prevzela državno krmilo vla-fc*. ki bo več ali manj stala pod Hitler-"Vim uplivom. Zato je vsekakor zanimivo, kako sodi o tej eventualnosti že ^nes oficijelna Francija.
, Po pisavi francoskega oficioznega tis-*a soditi, gleda Francija na razvoj no-1ranjepolitičnih dogodkov v Nemčiji poginoma mirno in hladno, stoječ na na-*elu: Mi se ne vmešavamo v tuje zade-Ve- če je nemškemu narodu všeč, imeti tla vladi Hitlerja s programom sovraštva, J^vanše in pogromov, to samo na sebi “rančije in drugih sil nič ne briga. Drugo yprašan e pa je, kake posledice bi utegnil jjjjeti tak notranjepolitični prevrat v Nem {iii na odnošaje nasproti Franciji. Vojni m*Pletljajl so na srečo izključeni, ne mor-ker manjka Hitlerjevcem dobre volje 2a vojfijkVan e, marveč ker vedo, da te-*a nisft zmožni. Tudi diplomatski odnosi bi se pač formalno nadaljevali mir-kot doslej. Na zunaj bi torej ostalo Vse pri starem.
Hitler jev režim v Nemčiji bi imel sa-010 to posledico, da bi bilo onemogočeno nadaljevanje politike zbližanja med Fran c*io in Nemči o. Nemogoče je zbližavanje z državo, ki se enostavno ne misli dr-*ati sk'enjenih pogodb. Spoštovanje pod-Pisa je podlaga mednafodttega prava in odnošajev med civiliziranimi narodi. Kdor prelomi pogodbo, se izključuje sam iz občestva narodov. Francija je vseg-dar vestno izpolnjevala vse prevzete obveznosti, jih bo izpolnjevala tudi v bodoče. a zahteva isto tudi od Nemči e. Ce »i kak Hitler raztrgal podpisano pogodbo, bi bilo to sicer zelo obžalovati, toda vznemirjenja bi to v Franciji nikakor ne Povzročilo. Francija je danes dovolj mo-5na, da so presenečenja kakor leta 1914 Omogoča. Gospodarsko prodaja Nemčiji® veliko več v Francijo nego Francija v N®mč jo. Financi dno je Nemčija tista, ki !»Če denarja, Francka pa tista, ki ga da-Je- Že v Bazlu, ko je šlo za obnovitev ^»milijonskega dolarskega kredita »Relchsbanki«, je izjavil zastopnik fran-c°ske banke, da je mogoče kvečjemu eno ^®sečno podaljšanje za francosko tran-' Ge bi tore kaka nemška vlada hotela jtabes ali jutri svoi podpis utajiti, bi se *e'chsbanfci dovoljeni krediti enostavno ne obnovili, vsi drugi krediti na ^Ške fjrme pa ustavili.
DUNAJ, 22. januarja. Voditelj. Heim-wehra, knez Starhemberg, je v pogovoru s časnikarji izjavil, da n egovo ultimativno pismo, katero je nedavno poslal zveznemu kancelarju dr. Bureschu, ni bilo vezano na določen rok, v katerem bi se v njem navedene zahteve morale izvršiti. Kljub temu pa Helmvvehr ne bo več dolgo mirno gledala sedanjega razvoja dogodkov. Če vlada zahtevam ne ugodi, jo bodo heimwehrovske množice k temu prisilile. Organizacija je priprav-' ena na vse in tokrat ne bo več popustila.
DUNAJ, 22. januarja. V parlamentarnih krogih sc je včeraj splošno razprav-
ljalo o razgovorih dr. Seipla z raznimi parlamentarci. Mnogo se je nadalje govorilo tudi o dejstvu, da vlada ni sklicala glavnega odbora državnega zbora, kadar se je vrnil iz tujine kak avstrijski državnik. Po vsem sodeč, se pripravljajo v notrami politiki Avstrije važni dogodki.
1N0M0ST, 22. januarja. Tukajšnje »Innsbrucker Nachrichten« objavljajo Članek, v katerem poudarjajo, da je za ozdravljene avstrijskih razmer neob-hodno potrebno, da se vlada poveri dr. Seiplu, seveda pa pod pogojem, da se osvobodi vseh parlamentarnih ovir. List poziva nacionaliste, naj ne ovirajo tega zadnjega poizkusa za rešitev Avstrije.
Po odsodltvi reparacilike konference
POLOŽAJ V PARIZU IN LONDONU. STALIŠČE NEMČIJE.
RAZGOVORI.
OSEBNI
PARIZ, 22. jan. Odgoditev reparacii-ske konference je dala francoski vladi nov povod za iskanje izhoda iz sedanjega nevzdržnega stanja. Včeraj popol dne je Laval obiskal ameriškega poslanika Edgea in mu obrazložil stališče Francije glede reparacij in vojnih dol.-gov. Ob tej priliki je Edge ponovno poudaril, da Amerika nikakor ne more pristati na to. da bi se reparacije in vojni dolgovi stavili v kakršnokoli zvezo. Odprta je le ena pot. da se evropske dolžnice direktno sporazumejo z Nemčijo.
Tudi angleška vlada še ni opredelila svojega stališča glede reparacij in dolgov. Odločilni sklep bo storjen šele danes pop. na sej ministrskega sveta
Med Londonom in Parizom so v teku razgovori zaradi, odgoditve baze za aranžma z Nemčijo.
Po vesteh iz Berlina, odgoditcv re-paracijske konference tamkaj ni presenetila. Državna vlada vztraja slej ko prej na stališču da se rešitev vprašanja reparacij ne sme več zavlačevati, ampak se mora urediti še pred potekom Hooverjevega moratorija. V poučenih krogih se zatrjuje, da bo Nemčija, če do konca junija ta problem no bo rešen, ustavila ne le vsako nadalj-no plačevanje reparacij, ampak tudi obresti in amortizacij vseh tulih obveznosti.
V pariških in londonskih diplomatskih krogih pričakujejo prihodnjega za sedanja sveta Društva narodov z ve likimi nadami. Splošno prevladuje mnenje, da se bodo z osebnimi stiki med državniki, ki se bodo takrat sestali. dali doseči mnogo boljši rezultati kakor z oficielnimi notami.
POGREB LJUBE NESIČA.
BEOGRAD, 22. januarja. Danes ob 10. uri dopoldne je bilo na svečan način pokopano truplo našega ankorskega poslanika L ube Nešiča. Pogreba so se udee-žiii vsi ministri, člani diplomatskega zbora, generali itd. Poslanik Nešič je bil pokopan na državne stroške.
RUSIJA GRADI ZRAKOPLOVE.
MOSKVA, 22. januarja. Sovjetska vlada je sklenila, da prične že letos graditi velike vo aške zrakoplove po vzorcu Zeppelnov. Zaenkrat jih bo zgradila Šest. Prispevke za gradnjo zrakoplovov nabirajo tudi med narodom in je bilo doslej nabranih že 18 milijonov rubhev.
Arataciia veSevfomllca Franca Godca
VLOMILEC V LJUDSKO SAMOPOMOČ IN OBRTNO BANKO V LJUBLJANI PRIJET V LEOBNU V AVSTRIJI.
Na zahtevo tukajšnje policije je bil pred včerajšnjim aretiran v Leobnu v Avstriji 36 letni, v Ješenco pri Račah pristojni brezposelni natakar Franc Godec, naš riajpredrznejši vlomilec zadnega časa.
Že doslej je nedvomno dokazano, da je Godec vlomil v pisarno tukajšnje Ljudske samopomoči, kjer je ukrade 3650 Din, 100 avstrijskih šilingov in 13.000 Din vredni bril antni prstan ter v blaga ino Obrtne banke v Ljubljani, kjer je odnesel okrog 100.000 Din gotovine. —
Osumljen pa je razen tega še viomov pri Sv. Juriju ob Južni železnici in dru god. Zasledujejo ga poleg mariborske tu di policije v L ubijani, Zagrebu, Celju, v Avstriji itd. Tudi vlom v odvetniško pisarno dr. Rapotca in dr. Rosine ter v pi sarno pečarja Herička bo najbrže njego vo delo, ker so ga tiste dni videli mnogi ljudje postopati po Mariboru.
Franc Godec bo te dni izročen našim oblastim in prepeljan v Maribor.
HRABROSLAV vogr
Včeraj zjutraj je v Tolminu na Primorskem utnrl širom Sloveni e in Jugoslavije znani kapelnik in skladatelj Hrabro-siav Vogrič, prvi dirigent našega mariborskega Narodnega gledališča. Rojeni. 1874. v Tolminu, se je že od rane mladosti posvečal glasbi. L. 1891. je postal v domači fari organist, pozneje pa je kot kapelnik in pevovodja služboval v Gorici, Trstu, Pulju, Sarajevu, Zemunu, Mariboru itd. ter vzgojil dolgo vrsto pevcev lu pevk. V Maribor je prišel 1. 1920. Tu e bil dve leti kapelnik Narodnega gledališča, nekaj časa pevovodja raznih zborov, nato pa zasebni uradnik. Sprva zelo družaben, se je pozneje zaradi bolehanja popolnoma umaknil iz javnega življenja. Pred leti ga je zadela kap in lani se je docela strt vrnil v svoj rodni Tolmin, kjer e včeraj za vedno zatisnil trudne oči. O njem pa nam bodo še dolgo govorile tvegove skladbe, ki so skoraj že ponarodele, kakor na prim. prekrasna »Lahko noč, dekle ljubo« in druge. Bodi mu ohranjen trajen, čnsten spomin!
Španska v borbi z revolucijo
MADRID. 22. jan. Ministrski svet je imel včeraj daljšo sejo, na kateri je razpravljal pretežno o novih krvavih nemirih. Po izčrpnem'poročilu notranjega ministra je bilo sklenjeno uporabiti najstrožje mere, da se vsako na-daljno kršenje reda in miru enkrat za vselej zatre. V pokrajine, kjer so nemiri nastalf, so bile odposlane močne vojaške čete v poln! bojni opravi.
V barcelonskem pristanišču so zasidrane številne vojne ladje. V Valen-ciji, Barceloni in drugod je bilo aretiranih več sto upornikov. Največjo pažnjo pa posvečajo oblasti Kataloniji, ki je vsa posejana s komunističnimi letaki. Vse železniške, telefonske in brzojavile zveze so pokvarjene.
Madridska vlada je dala guvernerju v Viscavi vsa sodna in politična pooblastila ter razširila njegovo oblast tudi na sosedne pokrajine.
ABESINSKI PRESTOLONASLEDNIK V RIMU.
RIM, 22. januarja. Semkaj je prispel etiopski prestolonaslednik Asfau Uosan, ki bo za časa svojega bivanja v Rimu gost italijanske vlade. Princa sta sprejela kralj in Mussolini, a obiskal je tudi Vatikan in se poklonil papežu. Dasi sam ne pripnda rimski; ampak monofizitični krščanski cerkvi; je vendar posetil tudi etiopsi katoliški kolegi' in se več časa pogovarjal z gojenci, ki se pripravljajo na duhovniški poklic.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne): V severnih Alpah močnejša po-oblačltev, pozne'e morda mokro vreme.
V južnih Alpkh nobene bistvene spremembe.
Francre iskrena žel a ie: živeti z Nemčijo v dobrem prijateljskem sosedstvu. K temu pa je predpostavka, da ostane Nemčija republika, demokratska in parlamentarna država. Če pride v Nemčiji do diktature hitlerizma, to ne bo nikaka nevarnost za Francijo, pač pa za Nemčijo samo. Dober vtis je napravila v Parizu vest, da so se levičarske stranke v
Nemčiji vendar enkrat dvignile, da stvo-rijo »železno fronto« proti hitlerjevcem. Ta boj bo socijološko in politične gotovo zanimiv. Če zmagao hitlerjevoi, tedaj bodo imeli tisti v Franciji prav, ki vedno trdijo, da je z Nemčijo prijateljsko razmerje nemogoče. Če pa zmagajo republikanci, potem se bo dalo priti z Nemčijo dp sporazuma.
Potemtakem .ie trenutno za Francijo merodajna samo ena politika: mirno počakati, kako se bodo stvari razvijale. Francija hoče miru, to je njena absolutna trdna volja. V osta’em pa je vojaški, gospodarski in finančni položaj Francije danes tak, da ne more biti noben dogodek v Nemčiji zanjo povod za kako vznemirjenje.
Stran 2
Mariborski »V E CER NI K« Juira
mutJES&saummm *
V Mariboru, dne 22. 1. 193?,.
Veliki avto ,»Pomožna akcija križari po mestu
NABIRALEC-SKAVT POROČA O USPEHU PRVEGA DNE.
U
Včeraj zjutraj ob 8. uri smo se zbrali pred pisarno socijalnega urada mariborske mestne občine; bilo nas je 15 skavtov, in gozdovnikov. Skavti smo bili v kro.u, gozdovniki v civilu z znakom. Dobili smo še zadnja navodila, prišel je mestni tovorni avtobus, ki je imel ob straneh efekten napis »Pomožna akcija«; sedli smo nanj in se odpeljali v Vetrinjsko ulico, kjer smo začeli nabirati. Za to jutro nam je bi! dodeljen prvi mestni okraj, ki obsega vse ulice od Vetrin ske do Strossmajerjeve ulice. Dva po dva smo krenili v hiše, eni v one na desni strani ceste, drugi na levo stran. Kmalu pa smo uvideli, da nastajajo zmešnjave, ker nismo mogli dognati, v katerih hišah smo že bili in v katerih še ne. Zato smo si takoj priskrbeli krede, in vsaka dvojica je morala, preden je stopila v kako fclšo, narediti križec na vežna vrata. — Nekdo se je takoj spomnil, da je čital, da je tudi razbojnik Ali-baba s svojimi štiridesetimi razbojniki na isti način zaznamoval hiše, ki jih je nameraval opleniti.
S tovarišem sva imela bolj malo sreče pri nabiranu. Pozvoniva pri vratih elegantnega stanovanja, odpre nama dama, najbrže hišna gospodinja. Povem ji, kakor drugod: »Prosim, če imate kako staro obleko ali obutev, ki bi jo lahko žrtvovali za reveže. Nabirava za podporno akcijo.«. Prav debelo je pogledala in takoj nato nama zaloputnila vrata pred nosom, ne da bi črhnila besedico. Spogledala sva se s tovarišem, on je naredil dovtip, jaz sem zmajal z glavo in tako sva odšla iz te krščanske hiše.
V drugi hiši naletiva na družino, kjer ie oče že več mesecev brez zaslužka. Drugod so že dali v denarju ter nas s tem izgovorom odpravijo. Nekje sva pozvonila, slišala korake, linica na vratih se je odprla, neki glas pa je dejal: »No-
benega ni doma!« Glasno sva se morala zasmejati. Mnogo imejiteljev visokih naslovov naju je odpravilo praznih rok.
V splošnem pa sva spoznala, da je prebivalstvo nedisciplinirano; čeprav so časopisi že toliko pre. pozivali, je od vseh darovalcev bilo mogoče samo 15 odstotkov takih, ki so imeli že pripravljene pakete, vsi drugi so nas pustili pred vrati čakati in šli šele iskat, če bi kaj našli. Nekje sva precej dolgo čakala, končno pa pride gospodinja rekoč, da ne more ničesar najti. Tako ravnanje je seveda silno zavlačevalo nabiranje in smo bili zd-držani v nekaterih hišah po četrt ure in še več.
Ko smo se že bližali zaključku dopoldanskega nabiran.a, je bil v avtu šele majhen kupček, pa smo se tolažili, da bo boljše, ko pridemo v ulice, ki imajo velike stanovanjske hiše. Naše veliko upanje je bila gornja Gosposka ulica, ki ima precej velikih stanovanjskih hiš; a ko smo se vrnili k avtu, smo morali ugotoviti kot uspeh le štiri majhne zavoje. In vendar je toliko strank, ki bi zmogle brez vsake škode precej darovati. Kakor pri nabiran u denarja, tako se vidi tudi pri nabiranju blaga, da so mnogo bolj darežljivi revnejši sloji kot pa imovitejši.
Ker smo svoje jutranje delo skončali, nas je avto zapeljal zopet pred rotovž, kjer smo blago spravili v nekako skladišče ter odšli precej premraženi in trudni od letanja po stopnicah gor in dol domov, da se odpočijemo za popoldansko delo.
Popoldne, hvala Bogu, je šlo pa že bolj gladko. In tuintam je kdo prinesel celo obilen zavoj, da so se nam kar širili o-brazi ode zadovoljnosti. In smo se malo potolažili radi jutranjega neuspeha. In upamo zdaj in pravimo: Ko je bil slab začetek, bo pa morda boljši konec.
Skavt-nabiralec.
NAŠIM NAROČNIKOM!
Vse cenjene naročnike »Večernlka«, ki niso še obnovili naročnine za mesec Januar 1.1., oziroma so v zaostanku še za preteklo leto, ponovno vljudno naproša-mo, da to čim prej store, da se s tem olajša delo upravi, sebi pa zaslgurajo redno prejemanje lista.
Uprava »Večernlka«.
Novinarski klub.
Drevi ob 18. uri v kavarni »Bristol« važna klubova seja.
Nov grob.
Na Koroški cesti 76 je preminul davi 77-letni upokojeni nadučitelj g. Valentin Weber.
Naborni obvezniki 1907—1913.
Naborni obvezniki rojstnih letnikov '1907—1912, ki stanujejo v Mariboru, a niso v Maribor pristojni, vendar želijo se udeležiti nabora v Mariboru, naj se zglasijo v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11, med uradnim časom in to: r. 1. 1907 —1908 od 3. do 6. februarja, r. I. 1909—1010 od 8. do 11, februarja, r. k 1911—1912 od 12. do 16. februarja t. 1. S seboj naj prinesejo krstni in domovinski list ter kolek 5 Din za prošnjo.
Razne nezgode.
V Hrastovcu :e spodrsnilo na poledici ruskemu učitelju Juriju Remertu in je padel tako nesrečno, da si je pri tem zlomil desno roko nad Jaktom. Na poledenelih tleh je padel v Breznem tudi vojak Friderik Grubernik in sl zlomii levo nogo. Na neki stavbi na Teznem se je ponesrečil zidar Franc Vuhman. Kamenje mu je zdrobilo prste na desni roki. Delavec Anton Stanjkovič, iz Kettejeve ulice je prišel po nesreči z desnico v stiskalnico, ki mu je zmečkala dlan. Mizar Josip Kar-man pa se je pri delu hudo urezal z dletom v levo roko. Rešilni oddelek je nudil vsem ponesrečencem svojo pomoč.
1. II. 1932
pri „UNiON
Planinski večer
s plesom dne 1. februarja pri »Unionu« bo kakor vsako leto tudi letos sigurno najboljše obiskana prireditev predpusta. Prireditelji so tudi znižali vstopnino in določili za jestvine in pijače zelo nizke cene. Zato I. februarja vsi na planinski '•ečer k »Unionu«
Nočna lekarniška služba.
Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Konigova lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Aleksandrovi cesti.
Policijska kronika.
Petek, dan beračev. Zato je imela tudi policija danes dopoldne dosti opravka z njimi. Cela vrsta jih je stala pred stro gim policijskim nadzornikom, ker je med njimi več postopačev bodo izročeni sodišču. Med berače se je pomešala tudi posestnica Elizabeta T. iz Nove vasi, ki ima doma lepo hišico in celo najemnike Tudi njo je policija izročila sodišču. Nadalje so bili aretirani, brezposelni natakar Maks O., hlapec Fran R. in Koinrad
H., ki imajo na vesti tudi razne tatvine.
Ukradeno kolo.
Peku Ferdinandu Hartingerju je odpeljal nekdo včeraj popoldne izpred pekarne na Aleksandrovi cesti dobro ohranjeno, črno pleskano kolo znamke »Nero«, vredno ; ICO Din.
Za naše ceste.
Mariborski cestni odbor je razposlal posameznim občinam osnutek proračuna za tekoče poslovno leto. Proračun predvideva 9,600X00 Din izdatkov dočim znašajo dohodki skupno 5,839.700 Din. Proračunska postavka za vzdrževanje ba novinskih cest je najvišja in znaša Din 3,662.200. Za nove cestne gradbe je pred videnih 3,070.000 Din in sicer so vpošte-vane ceste Sv. Peter - Ložane, Reka -Sv. Areh II. del in Sv. Benedikt - Loma-noše. Prispevki posameznim občinam za vzdrževanje občinskih cest znašajo v proračunu 472.000 Din.
Dohodki cestnega odbora obstojajo iz prispevkov gradbenega sklada in doklad. Banovina prispeva odboru za vzdrževanje banovinskih cest 1,358.200 Din, kar znači, da prispeva samo 40%, ostalih 60% pa mora prispevati okrajni cestni odbor sam. Proračunski primanjkljaj v znesku 3,760.500 Din se bo kril z donosom okrajne cestne doklade na neposredne državne davke. Doklada se je za letošn e leto znižala za 2% in znaša 30%.
Kakor je iz proračuna razvidno je sestavljen v znamenju štednje. Predvideva le najpotrebnejše izdatke. Vsota, ki jo predvideva, ni visoka, če pomislimo, da znaša vso cestno omrežje, ki spada pod upravo mariborskega odbora, 348 km. Samo še par dni
sini Hat 1. VDLLIEI
VELIKA	KAV	ARHA
Januarski SDO‘*’d
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Petek, 22. januarja: Zaprto.
Sobota, 23. januarja ob 20. uri: »Lutka«. Ab. D.
Nedelja, 24. januarja ob 15. uri: »Slaba vest«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Ptičar«. Znižane cene.
Osebni železniški promet v lanskem letu
V preteklem letu .le dopotovalo na postajo Maribor glavni kolodvor 553.291, odpotovalo pa je 512.920 potnikov. Na postajo koroški kolodvor je prispelo 62.778, odšlo pa 52.528 oseb.
UJNŽB podružnica Maribor
priredi svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 24. t. m. ob 9. uri v veliki dvorani Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Na občnem zboru se bo poročalo tudi o zadnjih intervencijah v Beo gradu. Vse službe prosto članstvo se poziva k zanesljivi udeležbi.
Krajevni odbor Rdečega križa v Krčevini
ima jutri 23. t. m. ob 6. uri zvečer svoj redni občni zbor v krčevinski šoli. Dnevni red: poročila funkcijonarjev, pristop članov za 1. 1932., volitev novega odbora in delegata za oblastno skupščino, skica nosti. Vabljeni vsi redni in podpor«* člani ter prijatelji te dobrodelne organizacije.
V ruški tovarni ne bo redukcij.
Z ozirom na težki položaj delavstva e sklenilo včeraj vodstvo tovarne sporazum z delavstvom, po katerem je zaenkrat odgodilo odpoved 86 delavcem m ostanejo vsi delavci še nadalje pri svojem poslu do 1. aprila 1.1. Ako pa se bodo dotlej delavne prilike za tovarno izboljšale, bo vodstvo izrečeno odpoved sploh ukinilo. Da se omogoči delo delavcem, ki bi morali biti sicer odpuščeni, se ie delavstvo ruške tovarne solidarno zavzelo ža svoje tovariše in predlagalo vodstvu, naj se skrajša delovni čas in u-kine vsako nadurno delo. Vodstvo tovarne je ta predlog sprejelo, vendar pa mora vsak delavec napraviti tedensko najmanje 30 delovnih ur. Delavci, ki jih namerava tovarna odpustiti so sami nekvalificirani delavci in povečini okoliški domačini. Zaposleni so bili pri zidarskem in nakladalnem delu. V zadnjem času pa so naročila znatno padla in torej za te ljudi ni več posla. Vendar pa vodstvo tovarne pričakuje, da se bodo naročila zopet pomnožila, tako da morda ne bodo potrebne redukcije delavstva.
Rlbli trg.
Današnji ribji trg je bil slabo založen, a tudi povpraševanje po ribah ni bilo veliko. Prodajali so sardelice po 14, orade, skombre in morske jegul e po 24, ter sipe po 28 Din kg.
Iz arzenala kralja Alkohola.
Po uradni statistiki so v lanskem leto pognali po žejnem grlu Mariborčani 1.308.000- litrov vina. ,194.000 litrov vinskega mošta, 763 steklenic šampanjca* 788.700 litrov piva in 39.500 litrov raZ' nega žganja. Vendar treba resnici na ljubo pripomniti, da teh ogromnih količi*1 alkohola niso zmogli naši vrli meščani sami, ampak so jim pri tem hvalevredno pomagali tudi tuci' in okoličani. Skratka! vsi dobrodošli gostje. Zakaj čast komur čast: vino je v Mariboru dobro in tud' žganje ni slabo. Ko>liko predstavljajo popite pijače v denarju, to si pa lahko vsa* sam izračuna.
Iz Slov. Bistrice
Otroške bolezni razsajajo zopet v našt okolici in tudi v mestu samem. Osnovno šolo v Tinju na Pohoru so 15. t. m. zaradi minimalnega obiska zaprli do prihodnjega petka. V mestu je umrl dveletni sinček delavca Goltera na davici.
Podružnica SPD v S!ov. Bistrici se .ie kljub krizi odločila prirediti 1. februarja svoj tradicijonelni planinski ples v tukajšnji dvorani Okrajne hranilnice in e čisti dobiček namenjen akciji za pomoč bednim.
6. februarja »POMLAD NA JADRANU« 9. februarja »COTILLON - REDUTA«
v Veliki kavarni.
Sokolsko delo. Občni zbor SKJ v Slov. Bistrici bo v nedeljo 24. t. m. v dvorani Okrajne hranilnice in je za vse članstvo strogo obvezen.
Podružnica SPD nam obeta v kratketn naš domači film »V kraljestvu Zlatoroga«.
Za krajšo zvezo s Prekmurjem
S pohorskih vrhov.
Vremensko poročilo. 22. t. m. Ruška koča: vreme mirno in toplejše, deloma jasno, novega snega ni, smuka idealna, sankališče do Apnice. Izgledi za nedeljo zelo ugodni.
Planinska maša.
Ob priliki velike smuške tekme, ki bo v nedeljo na Pohorju, bo pri Sv. Arehu ob pol sedmih sv. maša.
V nedeljo vsi na Pobrežje!
V dvorani br. Renčlja na Pobrež u gostuje v nedeljo 24. t. m. dramski odsek Sokola I. Uprizoril bo velezabavno veseloigro »Rodoljub iz Amerike«. Pred predstavo bo govoril br. prof. Kenda, po predstavi pa bo družabni večer. ; Vstopuiua je glede na težke prilike izredno nizka. Začetek ob 4. uri popoldne.
Nujna potreba novega mostu čez Muro pri Slatini Radencih.
Stara ogrska vlada je budno pazila, da se niso osnavljale boljše prometne zveze med slovenskim Prekmurjem ter ostalim slovenskim ozemljem pod reko Muro in Dravo. Tako ni ob osvobojenju bilo na vsej dolžini od Radgone do Murskega Središča v Medmurju nobenega mostu čez reko Muro. Ves (sicer skromni) promet se je moral posluževati splavov ali pa čolnov. Ko e Radgona z mostom in vmesnim ozemljem pripadla Avstriji, smo izgubili naposled še to zvezo.
Potreba po boljših prometnih zvezah je bila tedaj tako nujna, da se je tudi beograjska vlada zavzela za to stvar in tako smo dobili že kmalu po prevratu novo železniško zvezo Prekmurja z Ljutomerom ih Ormožem, a pri Veržeju se je zgradil nov cestni most. S tem ’e bila največja neprilika odstranjena, nikakor pa še'ne vse. Novi most je sicer prikladen za promet med Ljutomerom in Mursko Soboto, ni pa za promet med tem prekmurskim sred ščem in Gornjo Radgono, Slovenskimi goricami ter Mariborom. Posebno Maribor je zaradi po-
manjkanja krajše zveze s Prekmurjem težko prizadet, ker se sedaj tamka.šnji osebni in trgovski promet odvaja od n. e- 1 ga na jug in jugovzhod.
Kakor že večkrat, se je tudi sedaj po- ! krenila nova akcija za gradnjo mostu čez Muro pri Slatini Radencih. Most naj bi nadomestil sedanji staromodni brod, ki velikega prometa ne zmaguje in ga tudi sicer zelo ovira. Ž n:im bi se linija Maribor - GornjaRadgona - Murska Sobota skrajšala za najmanj 15 do 20 km in mogla bi se takoj uvesti direktna avtobusna zveza med našim mestom in prekmurskim središčem. Most prav gotovo tudi v sedanjih časih ne bi bil tako velika žrtev, če bi k stroškom prispevali sorazmerno lokalni interesenti, banovina in vlada. Obenem M pa z gradnjo tega mostu bilo pomagano tudi brezposelnim prekmurskim delavcem, ki bi dobili na domačih tleh zaslužka in kruha.
Prepričani smo zato, da se bodo tudi naši poslanci z vso vnemo zavzeli za to stvar.,
V Mari Poru. dne 22. I. T932.
———HiiiBMin ii m ,1,1	 i-janam
, MarmorsKi »v C C E R N 1 K« Jutra
Sfrain 3.
Prvo desetletje Ljudske univerze
USTANOVITEV IN PRVI POČETKI. — STATISTIKA NJENEGA KULTURNEGA IN PROSVETNEGA DELA.
Deset let smotrenega dela za izbbraz-bo vseh plasti našega naroda nam nalaga dolžnost, pregledati koliko svoje velike naloge je zmogla naša mariborska Ljudska univerza v tem pomembnem razdobju, pred vsem pa: iz kakšnih osnov je bila zgrajena in dograjena do današnje stopn;e.
Razgibani valovi kulturnega živl.enja na evropskem zapadu so, kakor vedno v prejšnjih časih, tudi po svetovni vojni segali do nas in vzbudili resno potrebo Po domači ustanovi, ki bi bila vsem živa glasnica sodobnih znanstvenih, umetnikih in sličnih stremljenj. Razmišljalo ** je spočetka o marsičem, a največ gtla-SOv je bilo za ustanovitev ljudske univerze. Osnovala se je tako že takoj po odstranitvi na večjih povojnih zmed, in njena prva voditelja sta bila šolski upravitelj in bivši mestni župan Viktor Grčar kot predsednik in prof. Favaj kot tajnik, ki je štiri leta vestno in marljivo npravljal njene poslovne zadeve. Že takrat pa se ji je pridružil tudi naš od-hcni zgodovinar prelat dr. Fran Kovače, ki ji e ostal zvest vse do danes, v Sistemat:čna ureditev dela pa je že smalu zahtevala osebnosti, ki bi ji po-"2 sposobnosti in znanja mogla posve-r1*! tudi ves svoj prosti čas. Našla jo je
• 152,3., ko je bil za novega predsednika Jrv°!jen njen sedanji voditelj inž. Janko Kukovec. Prof. Fava u je kot tajnik sle-?'! Prof. Gruntar, naposled pa prof. Kos, k' še danes z vso vnemo vodi tajniške Posle.
Novemu predsedniku je postala Ljudska univerza središče živl enja. Posvetil h je vse svoje sile in jo skušal dvigniti na najvišjo možno stopnjo. Pod n ego-vttti vodstvom se je delo razdelilo na
predavanja, krožke, tečaje in umetniške prireditve. V raznih skupinah se je obravnavalo slovensko, srbsko-hrvaško, češko, rusko, francosko, angleško in nemško kulturno življenje z vseh najrazličnejših strani. Domači in tuji znanstveniki in strokovn aki so nam predoče-vali neštete probleme in jih reševali v korist splošne izobrazbe in napredka. Slišali smo predavanja iz pravosodstva, zdravstva, higiene, evgenike, biologije, tehnike, zgodovine, zemljepisja, skratka — iz vseh panog znanosti. Pod vodstvom glasbenega referenta prof. Dru-zoviča so se mimo tega prirejali še najrazličnejši koncerti.
V okviru učnega načrta za meščanske in srednje šole so bili od 1. 1924. mnogi strokovni tečau. Vseh je bilo 521. Ljudska univerza je nadalje prirejala poučne izlete pod strokvnim vodstvom. Ude’e-ženci so si ogledali Falo. Trbovlje, (Ptuj, Rogatec, Zagreb, Pohorje ter mnoge domače in tuje industrijske obrate. L. 1925. pa je razširila svoje delovanje tudi na Studence, kjer se le že naslednjega leta ustanovila podružnica, iz katere je izšla sedan a samostojna ustanova.
Vseh deset let je Ljudska univerza posvečala posebno pozornost tudi vzgojnim vprašanjem in priredila 17 mladinskih in družinskih večerov. Večkrat so bila prirejena predavanja skupno s sorodnimi organizacijami:	Zgodovinskim
društvom. Francoskim krožkom. Glasbeno Matico itd. Tudi, obe po njej prirejeni razstavi sta dobro uspeli.
Skupno so v tej dobi predavali 404 predavatelji, a predavana je obiskalo 67.200 poslušalcev. Predavalni jeziki so bili: s1over!ski, srbskohrvaški, ruski, francoski in nemški. Štab predavateliev je
bil izbran iz vseh stanov: univerzitetnih profesorjev, zdravnikov-specialistov, duhovnikov, profesorjev, tehnikov, učiteljev, pisateljev, vseh vrst glasbenikov, sodnikov, odvetnikov itd. Med svoje odlične goste predavatelje je mogla Ljudska univerza šteti med drugimi tudi univ. prof. dr. Strzygo\vskega z Dunaa, dr. Jelačiča iz Skoplja, dr. Zarnika in dr. Bujasa iz Zagreba, več profesorjev ljubljanske univerze, Japonko go. Kondo Ka-vare, Angležinjo Miss Coopeland,7 svetovno potnico Almo Karlinovo, Karin Mi-chaelis, Miss Ashbey itd.
Ogromni napori so se v teh desetih letih posvetili prevažni stvari ljudske prosvete. Storilo se je vse, kar se je v danih razmerah moglo. Največ bremen je nosil pač vzorni predsednik g. inž. Kukovec, ki je L udski univerzi posvetil poleg truda Ln časa tudi vso svojo bogato izobrazbo. Zato zre danes lahko s polnim ponosom na svoje veliko dovršeno delo. A zvesto so mu bili vedno ob strani tudi vsi požrtvovalni odborniki.
V nedeljo 24. t. m. bo ta naša važna kulturno-prosvetna institucija proslavila svoj desetletni jublej s svečano akademijo. In ko ji čestitamo na storjenem delu, ji obenem tudi želimo, da bi mogla v enaki meri in enako plodonosno izpol-n evati svojo vzvišeno nalogo v bližnji in daljni bodočnosti in da bi se čimbolj približala svoji danski vzornici. Posebno pa naj bi ji bi'a dana odločilna beseda pri obrazovanju našega bodočega rodu, srečneješga od nas, ki bo dovoli močan, da očuva domovino in bo tudi voljan in sposoben, da posveti svoje v trdi preizkušnji ojeklenele sile naivišjim vrednotam kulturnega človeštva.
Za izvoznike lesa v Francijo in Alžir
v Na pod agi sklepa gospodarsko-finan-cnega komiteta ministrov so določene skupnega kontingenta lesa, ki se sme Uvoziti v Francijo in Alžir v prvih, treh »nesecih tekočega leta za področje ljubljanske Zbornice za TOI, naslednje količine:	v Francijo: 185 ton hrastovine,
J8S ton bukovine in 368 ton jelovine; v Alžir: 140 ton hrastovine. 140 ton bukovine in 845 ton jelovine.
Izvoz v Francijo in Alžir je dovo jen j^hio po predložitvi potrdila Zbornice za jOl, da gornje količine niso še izčrpane da ni v tem oziru ovire za izvoz. Gornica vabi 'vse izvoznike lesa, da ji v lastnem interesu nemudoma sporočijo
količine lesa, ki jih nameravajo v mejah gorn ega kontingenta izvoziti v prvem četrtletju v Francijo in Alžir. Izvozniki, ki so se v tem oziru morebiti že obvezali s sklepi, naj sporočijo to zbornici posebej. Minister za gozde in rudnike je naprosi! finančnega ministra, da brzojavno obvesti vse carinarnice, da ne prevzamejo lesa za carinjenje in odpravo v Francijo in Alžir brez predpisanega potrdila pristojne zbornice, nakar opozar a zbornica vse interesente, da ne bi imeli radi tega nepotrebnih stroškov.
Sirite ..VEČERNIK"!
Šport
Smuška prireditev SPD Mežica.
Smuški odsek SPD Mežica priredi v nedeljo v Mežici veliko smuško prireditev, ki naj pokaže, da se tudi v tem kotičku naše domovine krepko razvija zimski šport. Delovanje podružnice v Mežici je posebno v nacijonalni. smeri važno in jo je treba vsaj moralno podpirati. SPD Maribor, ki ;e v tesni vezi z Mežico, ji zato pomaga v vsem svojem stremljenju. Tako pošlje v nedeljo v Mežico močno ekipo svojih tekmovaicev, ki bodo zastopali mariborske barve. Vsi oni pa, ki se žele malo porazvedriti v lepi mežiški pokrajini, naj se tej ekipi pridružijo. Člani
SPD, ki imajo nove legitimacije, imajo 50% popusta na železnici. Vsi oni, ki ne gredo na Pohorje, naj pridejo v Mežico!
Nogometaši za brezposelne.
Da pomaga ubogim brezposelnim, je sklenil tukajšnji medklubski odbor LNP prirediti turnir vseh klubov v Mariboru ter podariti izkupiček podpornemu odboru. Prireditev je zamišljena kot brzo-turnir. Vsak klub igra medsebojno po 20 minut; dobljena igra šteje 2 točki, neodločena 1. V primeru, da dosežeta dva kluba isto število točk, odločuje boljša diferenca golov. Ako je tudi ta enaka, odloča žreb. Zmagovalec prejme lep pokal. Izžrebani so bili ti-le nasprotniki:
1.	Rapid:Svoboda. 2. Železničar Maribor. 3. Svoboda Maribor. 4. Železničar :Ra-pid. 5. Svoboda:Zelezničar. 6. Rapid: Maribor.
Termin še ni določen. Igralo se bode prve nedelje, ko bodo igrišča že dobra. Ker nastopajo klubi v najmočnejših postavah in je dobiček namenjen dobrodelni akciji, upa odbor, da ne bo na igrišču mankalo nikogar, ki se le količkaj zanima za nogometni šport.
Sokolstvo
Sokolsko društvo Maribor-matica
bo imelo 25. t. m. ob 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu članski sestanek glede rednega občnega zbora, ki bo v četrtek 28. t m. ob 19. uri v mali dvorani Narodnega doma. Vabimo vse članstvo k čim večji udeležbi. Zdravo! — Odbor.
Izredna seja Sokola Maribor I.
Jutri v soboto, ob 20. uri bo v društveni sobi na Betnavski cesti izredna seja društvene uprave.
Lutkovni oder Sokola Maribor I.
V nedeljo ob 15. uri uprizori lutkovni oder Sokola I. v telovadnici inž. podot. šole ( v kadetnici) pravljično igro »Repo š t e v*.
Sokol Maribor III — Krčevina-Košaki
bo imel svoj občni zbor v nedeljo 24-jan. ob 2.30 uri popoldne v krčevinski šoli. Na dnevnem redu so poročila funkcijo-narjev, volitev društvene uprave določitev članarine za 1. 1932. ter slučajnosti. Pevsko društvo »Luna«, ki je v novem razmahu, bo udeležencem v zabavo zapelo nekaj moških zborov. Člane in prijatelje Sokolstva vabi k udeležbi odbor.
Sokolsko društvo Ormož
bo imelo jutri v soboto ob 19. uri zvečer v risalnici meščanske šole občni zbor.
Mariuccia Mondinaro in njen zakonski roman
FILMSKA KAR«. RA POBEGLE ZAKONSKE ŽENE.
Neka ločitvena pravda v Turinu v daliji je te dni razkrila pravi pravcati r°ftian, kakor jih zna pisati samo življenje. Glavna junakinja tega romana je Ma-tiuccia Mondinaro, ki se je 1. 1920. poročila % devetnajstletnim delavcem Gio-Vannijem Fiondo. Ker sta bila oba brez Sredstev, sta svoje ljubezenske sanje medenlh tednov presanjala v nekem borcem podstrešju. Toda te početne bede je bilo vendar kmalu konec. Fionda, ki je zelo ljubi) svojo mlado Mariuccio, je mislil noč in dan samo na to, kako bt ji olepšal Življenje in jo tako popolnoma osrečil. Bii je inteligenten in pogumen 'n toliko se je trudil, da mu je naposled zares uspelo osnovati si malo industrijo.
Starši mladih zakoncev, ki so prej nasprotovali poroki, so postali vsi srečni, ko so videli, da je Giovanni najel v neki lepi turinski ulici elegantno malo stanovanje, kjer je njegova žena živela mirno in udobno kakor kakšna mala bur-zujka. Izglcdalo je, da je popolnoma zvesta možu in tesno navezana na svoj nom. Edina zabava ji je bil kino. Na nebu mladih zakoncev ni bilo niti najmanjšega oblačka. Tem večje je zato bilo razočaranje, ko je Fionda nekega dne bo petih letih skupnega življenja ugotovil, da mu je žena brez sledu izginila.
\ stanovanju je našel samo še njeno bismo, v katerem ga je prosila, naj ne misij več nanjo, ker sama dobro pozna ooiznosti poštene žene. Obenem ga je a tud! rotila, naj je ne išče in naj se'
6 boji za njeno usodo. Naposled je še
dodala, da se bo zopet oglasiila tedaj, ko doseže svoj cilj. Slično pismo je poslala tudi svojim staršem.
Fionda, ki si ni znal razjasniti nenadnega bega ljubljene žene, je obupno iskal svojo' Mariuccio ne le nekaj dni, ampak več let, a brez uspeha. Nesrečnik je čuti1,'da je njegovo življenje uničeno in v svojem obupu ni bil več sposoben za nikakršno delo. Pustil je vse in se ves posvetih enemu samemu poslu: iskanju pobegle ženv. No, nekega^dne je moral tudi to opustiti, kajti zmanjkalo mu je denarja in njegove razmere so se temeljito spremenile. Udobnost je izginila iz njegove hiše prav tako, kakor je prej izginila lepa Mariuccia, za katero ni bile nikjer ne duha ne sluha.
Poleti lanskega leta pa je Fionda nekje našel neko angleško revijo, listal po njej in ogledoval zanimive slike. In nenadoma mu je pogled obstal na podobi neke hollywoodske filmske »zvezde«, ki se je v časopisu Imenovala Miss MolIy. Ta Miss Molly je bila docela podobn* njegovi pobegli ženi. Čimbolj je ogledoval to sliko, tembolj je bil prepričan, da vidi pred seboj fotografijo Mariuccino. Naposled sploh ni nič več dvomil. Podal se je k odvetniku in mu povedal vso svojo nenavadno zgodbo. Odvetnik je takoj pričel poizvedovati, in ni trajao dolgo, pa je imel tudi že črno na belem, da je Miss Mol!y zares prava pravcata Mariuccia Mondinaro.
Tako je bil pojasnjen tudi vzrok njenega pobega. Kakor smo že prei ome-
nili, je bila čdina njena zabava kino, in tako se ji je porodila želja, da bi tudi sama postala filmska igralka. Skrivoma je dobila potni list, vzela svoje prihranke in zapustila dom in moža, ne da bi hrepenela morda po pustolovščinah, ampak samo zato, da bi sledila svojemu nagnjenju do filmske umetnosti. In v tem se niti ni prevarala. V Hoi!ywoodu je bila takoj angažirana in je v ljubimskih vlogah dosegla velike uspehe.'
Toda Fionda se nikakor ni zadovoljil samo s tem, da je zvedel, kje je in kaj dela. Zahteval je, da se Miss Mo!ly, ali bolje — njegova Mariuccia, vrne k njemu. Ona pa na pisma, pozive inpretnje ni odgovarjala. Nikakor ni hotela kar naenkrat zapustiti svoje kariere, a poleg tega je dobila tudi že ameriško državljanstvo in je govorila bolje angleško kakor italijansko. V Turin je ni nič več v1' eklo. Pozneje je na moževa pisma sicer odgovarjala, a zahtevala je le, da se njuno razmerje kakorkoli zadovoljivo uredi.
Naposled je Mariuccia odkrito povedala, da zahteva ločitev zakona, do katere je po ameriških zakonih imela popolno pravico. Mož se je energično uprl. Hotel je celo odpotovati v Holly-wood, a manjkal mu je za takb pot potrebni denar. Naposled se je pa le moral vdati, in Mariuccia se mu je za pristanek na ločitev ganljivo zahvalila. Pisala mu je, da ga še vedno ljubi In da ni izključeno, da se nekega dne, ko bo dovolj bogata, zopet povrne k njemu, da preživi ž njim ostala leta življenja.
Zdaj živi ubogi Fionda od tega upanja...
Želite li kupiti Labrador?
Novofundlandska vlada prodaja polotok Labrador. Da bi se rešila sedanje težke finančne stiske, ga je za 100. milijonov dolarjev ponudila Kanadi, ki pa je odgovorila, da so sedanji Časi preslabi za sklepanje takih kupčij. Tako je ta severnoameriški polotok, ki je večji kakor Francija, Spanja, Portugalska in Anglija skupaj še vedno na prodaj za borih 5 milijard in 600 milijonov Din. Labrador je sicer visoka planota z zelo ostrim podnebjem in žive na njem sedaj skoraj samo Indijanci in Eskimi, a tega denarja je gotovo vreden. Potrudite se in ne zamudite te ugodne prilike!
Muzin poljub.
V Berlinu sedi nekdo že celo večnost na ministrskem stolcu. Nobena kriza, nobene nove volitve ga doslej mogle pregnati. Nekega dne se srečata z urednikom berlinskega šaljivega lista.
»Gospod minister, ali Vas smem nekaj vprašati?«
»Prosim,« pravi ekselenca dostojanstveno.
»Poglejte, gospod minister. Če se rodi pesnik, pravimo, da ga je poljubila Muza, če se rbdi slikar, ga Muza poljubi na oči. Misleca poljubi na Čelo, govornika na usta, kakega Nurmija na kolena. Kam neki, velespoštovani gospod minister, je Muza poljubila Vas. ki že !eto in dni tako pridno sedite na ministrskem stolčku?«
'®fran 4.
Mariborski »Vt CER NI K« Jutra
V Mariboru, dne 22. I. 1932,
■  ——;
Currer Bell:
29
Lovvoodska sirota
No, vedel se je tako, kakor bi se bil vede1 kak kip: ni ne govoril ne se genil. Gosi>e Fairfax se je zdelo, da bi moral biti vsekako nekdo ljubezniv, zato je začela govoriti. Prijazno kot po navadi ga je pomilovala, da je imel ves dan tofiko posla in da mu je moralo biti zelo 'nadležno, ko ga je bolela noga; nato mu je svetovala, naj se strpljivo in vztrajno leči.
»Madama, prosil bi Vas malo čaja,« je bil odgovor. Hitela je zvonit in ko so prinesli podnos, je pripravila čaše, žlice in drugo z veliko vnemo. Stopili sva z Adelko k mizi, toda gospodar se ni dvignil s počivalnice.
»Ali bi ne ponudili Mr. Rochestru čaše čaja,« mi je dejafa gospa. »Adelka je prenerodna.«
Storila sem ji povolji. Ko ml je jemal čašo iz rok, je mislila Adelka, da je prišel pravi čas za posredovanje meni v prilog, in je vzkliknila;
»Kaj ne, sir, da imate v svojem kovčegu darilce za gospodično Eyre?«
»Kdo se meni za darilce?« jo je zavrnil sirovo. »Ali ste pričakovali kako darilce, gospodična? Ali so Vam darila draga?« in iskal je v mojem obrazu z mračnimi, hudobnimi, zadirčnimi očmi.
»Nič ne vem o takih stvareh in nimam o tem prav nobenega izkustva. Vobče pravijo, da so to baje ugodne stvari.«
»Vobče pravi o? Kaj pa Vi pravite o tem?«
»Moram malo premisliti, sir, preden Vam odgovorim, da Vam bo všeč. Dar ima več strani, kajne, in treba je razmišljati, preden sodimo o njem.«
»Miss Eyre, VI niste tako brez porednosti kot Adelka. Jedva me zagleda, že hrupno zahteva svoj »cadeau«, Vi pa najprej potolčete po grmu.«
»Ker se manj zanašam na svoje zasluge in pravice kot Adelka. Lahko se sklicuje na staro znanje in stare pravice, ker pravi, da ji vselej kaj prinesete. Meni pa bi bilo zelo težko, ko bi morala dokazati kako pravico v tem pogledu, ker sem tujka in nisem ničesar storila, kar bi bilo nagrade vredno.«
»Oh, ne bodite preskromni! Izprašal sem Adelki vest in se uveril, da ste se zelo potrudili. Ni bistre glave, ni nadarjena, pa je le v kratkem času zelo napredovala.«
»Gospod, dali ste mi zdaj moj »cadeau«. Hvaležna sem Vam. To je plačilo, ki si ga učitelji najbolj želijo: pohvala napredka njih učenčev.«
»Hm!« je dejal Mr. Rochester in tiho popil svoj Čaj.
»Pridite k ognju«, mi je velel gospodar, ko so bili odnesli podnos in se je gospa Fairfax odpravila s svojim pletenjem v kot. Mene je vodila Adelka po sobi in mi razkazovala knjilge in okrase po policah in omarah. Slušali sva, kakor je bila najina dolžnost. Adelka mi je hotela sesti na krilo, a Mr. Rochester ii je ukazal, naj se zabava s psom.
»Prebili ste že v moji hiši tri mesece?«
»Da, sir.«
»In prišli ste iz —?«
»Iz lowoodskega zavoda v — shireu.«
»Ah! Dobrodelna ustanova! Kako dolgo ste bili v zavodu?«
»Osem let.«
»Osem let! Trdnega zdravja ste! Polovica tega časa v tako nezdravem kraju bi zadostovala, da ubije orjaka! Potem se ne čudim več, da ste nemalo taki, kakor bi prihajali iz drugega sveta. Čudno se mi je zdeilo, odkod imate tako lice. Ko sem Vas včeraj srečal v Hay-Laneu, sem se moral nehote spomniti bajk o vilah in skoro bi Vas bil vprašal, ali mi niste urekli konja. Sicer si še zdaj nisem na jasnem v tem pogledu. Kaj so Vaši starši?«
»Nimam jih.«
»to dejal bi, da jih niste nikoli imeli. Ali se jih še spominjate?«
»Ne.«
»Vedel sem, da ne. Ko ste sedeli na prelazu, ste potemtakem čakali svojih sorodnikov?«
»Koga naj bi bila čakala?«
»Možičkov v zelenem suknjiču. Bila je zanje baš prava mesečina. Ali sem Vam zašel v kak kolobar, da ste mi natrosili tistega vražjega ledu na pot?«
Odkimala sem. »Možički v zelenem suknjiču so vsi pobegnili iz Anglije že pred sto leti,« sem rekla tako resno, kot je govoril sam. »In niti v Hay-Laneu niti na polju ob stezi ne najdete sledu od njih. Ne verjamem, da bi še kda poletno ali jesensko ali zimsko solnce posijalo na njih prireditve.«
Gospa Fairfax je spustila pletenje v krilo in se je z dvignjenimi obrvmi čudila najinemu pomenku.
»No,« je povzel Mr. Rochester, »če zatajujete starše, morate imeti vsaj nekaj sorodni'"--;-, stricev in tet?«
»Ne, nikoli jih nisem videla.«
»In Vaš dom.«
»Nimam ga.«	'
»Kje žive Vaši bratje in sestre?«
»Nimam ne bratov ne sester.«
»Kdo Vas je tu priporočal?«
»Oglasila sem v časniku, da iščem službe in gospa Fairfax je odgovorila na moj oglas.«
»Da«, je dejala dobra gospa, ki je zdaj vedela, o Čem se pomenkujeva, »in hvaležna sem božji Previdnosti, da mi je naklonila tak izbor. Gospodična Eyre mi je bila družica neprecenljive vrednosti in Adelki prijazna in skrbna učiteljica.«
»Ne trudite se in ne pričajte zanjo,« je rekel Mr. Rochester. »Lepe besede me ne bodo preslepile. Začela je s tem, da mi je izpodnesla konja.«
»Gospod?« je vprašala vsa v Čudu gospa Fairfax.
»Njej se imam zahvaliti za izvin.«
Vdova je bi'a dodobra presenečena.
»Miss Eyre, ali ste kidaj Živeli v mestu?«
»Ne, gospod.«
»Ali imate mnogo znaflja?«
»Nikogar razen gojenk in učiteljic V Lowoodu in sedanjih prebivalcev Thornfielda.«
»Ali ste mnogo čitali?«
. »Le take knjige, ki sem jih slučajno dobila v roko; ni jih bilo mnogo, niti učene niso bile.«
»Živeli ste kakor kaka nuna. Nič ne dvomim, da ste v verskih stvareh zelo poučeni. Brocklehurst je duhovnik, kolikor vem. Kajne?«
»Da, gospod.«
»In ve deklice ste ga bržkone oboževale kakor samostan poln nun svojega ravnatelja.«
»Oh ne!«
»Vi ste zelo čudni! Ne! Kaj?! Novinka bi ne oboževala svojega duhovnega pastirja? To sliči bogo-skrunstvu!«
»Gospod Brocklehurst nam prav nič ni ugajal. Trd je; mnogo si utvarja, a zelo malenkosten je. Ukazal je, naj nam porežejo lase in iz same varčnosti nam je kupoval slabe igle in sukanec, ki malone ni bil H rabo.«
»To je bila prav slaba varčnost,« je pripomnila gospa Fairfax, ki je spet umela najin pomenek.
»In to je bil njegov največji in najgrši greh?« ja vprašal Mr. Rochester.
»Toliko, da nismo od gladu umrle, ko je sam nadziral prehrano gojenk, preden so to skrb poverili od* boru. In vsak teden enkrat nas je pestil z dolgim predavanjem in čitanjem knjig, ki jih je sam izbiral, o nagli smrti in kaznih, radi katerih smo se bali iti spat.«
»Koliko let Vam je bilo, ko ste prišli v Lowood?«
»Nemara deset let.«
»In prebili ste tam osem let; torej Vam jih j« zdal osemnajst?«
Pritrdila sem.
»Kakor vidite, je računstvo koristna stvar, sicet bi ne bil ugenil Vaše starosti. To ni tako lahko, kjer sta si vedenje in obraz tako navskriž kot pri Vas. In sedaj mi povejte, česa ste se učili v Lowoodu? Ali znate svirati?«
»Malo.«
»Seveda, to je navadni odgovor. Stopite v knjiž* nico — hotel sem reči, Če Vam je ugodno. — Oprostite mi, da le ukazujem. Navajen sem veleti »storite to«Jn že je storjeno. Ne morem izpremeniti svojih starih navad radi novega gosta v hiši. — Pojdite torej v knjižnico; vzemite svečo, pustite vrata odprta, sedite h klavirju in zaigrajte mi kaj!«
Šla sem in storila, kakor je bil ukazal.
»Dovoli!« je kriknil čez nekaj minut. »Svirate malo, kakor vidim; kakor vsaka druga amg'eška učenka, morda tudi bolje kot nekatere, a ne dobro.*
Zaprla sem klavir in se vrnila. Mr. Rochester ie nadaljeval:
»Adelka mi je pokazala davi nekaj risb, katerih je trdila, da so Vaše. Ne vem, ali ste jih povsem sami narisali. Bržkone Vam je pomagal kak mojster?«
»Ne, nikakor ne!« sem vzkliknila.
»Ah! to Vas je zbodlo. No, prinesite ini svojo mapo, če morete trditi, da je nje vsebina originalna. A ne pravite mi ničesar, za kar nimate dokazov. Takoj poznam mazarije.«
»Potem ne rečem besede in sodili boste sami. gospod.«
Prinesla sem mapo iz knjižnice.
»Primeknite mizo«, je ukazal Im potegnila sem fo k počivalnici. Adelka in gospa Fairfax sta stopili bliže, da bi videli slike.
»Ne silita v ospredje«, je dejal Mr. Rochester. »Jemljita mi risbe iz rok, ki jih pregledam, pa ne dotikajta se me s svojima glavama!«
Vsako risbo In sliko si je natančno ogledal. Tri sl je izbral, druge pa je odrinil.
»Odnesite jih k drugi mizi, gospa Fairfax,« je ve' lel, ».in poglejte si jih z Adelko. Vi pa sedite zopet in mi odgovorite na vprašanja. Vidim, da je vse te slike ustvarila ista roka. Ali je bila tista roka Vaša?«
NAZNANILO!
Naznanjam cenj. odjemalcem, da bom imel, dne 23. t. m. sveže svinjsko meso la po Din 8.— in Din 10.— kg.; obenem Vas opozarjam, da ne zamudite za nakup la sveže slanine brez kože.
Se priporoča
PRIDRICH WElTZL, Maribor, Glavni trg
227	8	stojnica	od	Velike	kavarne
Oglejte sl veliko zalogo
modnih listov
francoskih	nemških
za zimo v knjigarni
TISKOVNE ZADRUGE
Maribor, Aleksandrova 13
Scli«a
najpreglednejša kartoteka! Soklič, Maribor Tel.2510
1 >!: y<
, SOKLIČ)
Maribor
■Mtapnlld m •prejmat«
• prvovisinl po m\.
n Žanih cenah. Se pilpoioea salon PARADIŽ Koreliča c. 7
220
Prvovrstno novo vino od 5 litrov naprej pri Rezi Kreim, Košaki 31, po Din 6.— liter.	223
I Jutri v soboto celi dan do-I bite prvovrstno govedino od I 4 do 8 Din pri Kirbišu, Gosposka 23.	226
Trajni kodri 100 Din,
onduliranje 6 Din, pri‘Marici Požar, gledališki frizerki, Vetrinjska ul. 11.
217
Otroški voziček kupim takoj. Ponudbe na upravo »Ve-černika« pod »Voziček«.	192
Nekaj ur dnevno dela
išče bivša učiteljica, zmožna slovenskega, srbohrvaškega, nemškega In francoskega jezika, dobra računarka, z lastnim pisalnim strojem. Ev. ponudbe pod »Time is money« na upravo. 193
Veliko dvosobno stanovanje,
parketirano s kopalnico, električno raz svetlavo, plinom, solnčno vse pod enim ključem oddam mirni in čisti stranki brez otrok. De'avska ul 32, pri Betnavski cesti, Maribor.	219
Krasno, opremljeno solnčno sobo,
separirano, s kopalnico oddam za Din 250.—, Popovičeva ul. 3/1, nasproti glavnega vhoda v kadetnico. 216
Sobo, kuhinjo in kabinet
oddam. Kratka ulica 5, (pri športnem igrišču »Ranid«).	_
Oddam s 1. februarjem
opremljeno čisto sobo z električno raz-svetl avo, v bližini Glavnega trga, dvema osebama; eventuelno z vso oskrbo. Zidovska 4.	213
Enodružinska hiša
Opremljeno sobo
oddam dvema gospodoma z vso oskr bo ali brez, takoj ali s 1. februarjem Vprašati pri hišnici, Aleksandrova cesta 64.	214
z velikim vrtom na prodaj. Pobrež'e., Gozdna o'. 24. pri Mariboru. 22
Gospoda
sprejmem kot sostanovalca. 2idovsl ul. 12/1.	->1
Izdaja Konzorcij »Jutra« v, Ljubljani; predstavni^^zdajalte^tn^^dnik^OS^^T^^^^^,^^^^l^^l,^^^^^^^,l,,^"
V teh slabih časih.
»Oj, kako rad bi bil jaz pes!« »Čudna želja! Zakaj pa?«
»Ker bi tedaj drug za mene plačal da ke!«