delovnega ljudstva
LETO XVI
ŠTEVILKA 32 (544)
VELENJE, 22. AVGUSTA 1980
CENA 5 DINARJEV
YU ISSN 0350—5561

V velenjskem domu družbenopolitičnih organizacij so se tovariši Stane Dolanc, Štefan Korošec in Vinko Hafner pogovarjali s predstavniki Gorenja ter REK Velenje in REK Edvard Kardelj Trbovlje
Pogovori o aktualnih ekonomskih in političnih vprašanjih
r
■ Poi
I I I I I I I
I
I I I I
L

Stabilizacija velja za vse!
Zadnji ponedeljek, 18. avgusta so se mudili v Velenju člani predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, član predsedstva CK ZKS Štefan Korošec in predsednik republiškega sveta ZSS Vinko Hafner. V domu družbenopolitičnih organizacij so se ločeno sešli s predstavniki sozda Gorenje ter REK Velenje in REK Edvard Kardelj Trbovlje ter vodstvi družbenopolitičnih organizacij obeh območij. Pogovarjali so se o aktualnih družbenih in političnih razmerah v teh sestavljenih organizacijah združenega dela.
Predstavniki sozda Gorenje so goste podrobno seznanili z gospodarjenjem, posebej pa tudi s prizadevanji za povečanje izvoza in z drugimi ustali-tvenimi ukrepi. Čeprav je npr. TGO Gorenje, v primerjavi z letom 1979. povečalo prodajo na tuje za več kot 40 % in je udeleženo v slovenskem izvozu na konvertiblina področja z 9.15 %, pa ima nenehne težave pn uvozu potrebnih reprodukcijskih materialov in sestavnih delov. Da bi zagotovili nemoteno proizvodnjo, posebej tudi za izvoz, so preusmerili del proizvodnje. odpovedali pa so se za letos tudi uvozu opreme. Kljub temu pa so morali prejšnji teden spet zaustaviti stroje, najprej v tovarni hladilnikov, pozneje pa še v tovarnah zamrzovalnikov in elektronike, da bi v petek vsi delavci odšli na kolektivni dopust. Ne vedo pa. kako bo s proizvodnjo v naslednjih dneh in tednih. Zastoji prejšnji teden so povzročili precejšnjo izgubo, na tuje pa so
prodali za 20 milijonov dinarjev izdelkov manj. kot bi jih sicer. Dodati velja, da so v Gorenju zastavili dolgoročno več akcij, da bi si zagotovili nemoteno oskrbo s potrebnimi reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli. vendar čez noč. razumljivo, vsega ni mogoče storiti. Kot so povedali predstavniki Gorenja bi 90% deviz, ki jih iztržijo z izvozom, zadoščalo za kritje uvoza reprodukcijskega materiala in sesavnih delov.
Določitev nove vrednosti dinarja je ob polletju zgotovila TGO Gorenje boljši uspeh gospodarjenja, kot so ga pričakovali. Venda pa se bojijo, da jim bo akumulacijo, kije nujno potrebna za lastno udeležbo pri neodložljivi modernizaciji tehnologije, pobralo zvišanje cen reprodukcijskih materialov in sestavnih delov, ki ga želijo uveljaviti dobavitelji s pomočjo raz.noraz.nih samoupravnih sporazumov. Od junija naprej, ko so bile zamrznjene cene. zahtevajo dobavitelji od 6 do 45 % zvišanje cen.
V prihodnje se bo moralo Gorenje, kot je bilo poudarjeno med pogovori, tesneje povezati i drugimi delovnimi organizacijami v panogi, saj z izjemo dogovarjanja o cenah drugih oblik sodelovanja pravzaprav ni. Gorenje in Iskra pa bosta morala poiskati tudi skupno osnovo za razvoj računalništva. Seveda pa se moramo prav vsi zavedati, jc bilo še poudarjeno, da stabilizacija velja za vse in da bo tempo razvoja v prihodnje počasnejši od tistega, ki smo
ga dosegali doslej.
Predstavniki REK Velenje in REK Edvard Kardelj Trbovlje pa so tovariše Dolanca. Korošca in Hafnerja seznanili s položajem energetskih delov obeh kombinatov, ki izkazujeta zaradi nedoseženega načrtovanega celotnega prihodka slovenskega elektrogospodarstva izgubo. In to navkljub dejstvu, da proizvodne načrte skorajda dosegajo in da so tudi stroški na ravni dogovorjenih. Izguba pogojuje izredno težak likvidnostni in dohodkovni položaj obeh kombinatov. Nedoseganje dogovorjenih cen. ob neurejenih dohodkovnih odnosih v slovenskem elektrogospodarstvu. pa je samo eno od vprašanj. ki ga bo treba čimprej razrešiti. Za lo bo. kot smo slišali med pogovori, poskrbel izvršni svet Slovenije. Vendar pa samo nove. razumljivo višje, cene električne energije, vseh težav oziroma slabosti ne bodo odpravile. Odločneje kot doslej bo treba v obeh kombinatih v akcijo za odpravo subjektivnih slabosti, ki se še posebej kažejo, med drugim, tudi v nenormalno visokem odstotku izostankov /. dela. neizdelanem in neuveljavljenem sistemu nagrajevanja po delu. premajhni izkoriščenosti mehanizacije in njenih prepogostih zastojih ter. ne nazadnje, tudi v neustreznem odnosu posameznikov do dela. Skrbneje kot doslej bo treba ocenjevati materialne stroške itd. Te subjektivne težave so v obeh kombinatih doslej razreševali premalo uporno, čeprav je res. da je treba zapo-
slenim v REK Velenje in REK Edvard Kardelj Trbovlje čimprej zagotoviti osnovne pogoje za normalno poslovanje v dogovorjenih okvirjih.
Ko je tekla beseda o osebnih dohodkih zaposlenih v premogovnikih je bilo ugotovljeno, da le ti v SR Sloveniji, tudi zaradi neurejenih dohodkovnih odnosov. niso odvisni od rezultatov dela. Sicer so. v primerjavi s poprečnimi osebnimi dohodki zaposlenih v gospodarstvu, dobri. Poprečni osebni dohodek velenjskih rudarjev, na primer, je brez upoštevanja nadurnega dela in jamskega dodatka višji od poprečnega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu za v Sloveniji 32 %. z upoštevanjem nadurnega dela in jamskega dodatka pa za 65 %. Tako o osebnih dohodkih kot o subjektivnih slabostih bo treba v odkrite pogovor z rudarji, upoštevaje pri tem načelo, da so prav vsi naši delavci odgovorni tudi za dobro gospodarjenje.
Številne težave, s katerimi se srečujejo v Gorenju ter v obeh kombinatih, so posledica dejstva, da pogoji gospodarjenja niso znani za daljše obdobje. V kolektivih se srečujejo s precejšnjimi težavami, prizadevanja za gospodarsko ustalitev pa zategadelj vselej tudi niso najbolj učinkovita. Ob vsem tem pa ne gre pozabiti poglavitne usmeritve sedanjega trenutka, to je, da mora sleherni prispevati svoj delež za stabilizacijo in da moramo v stabilizacijski bitki začenjati zmagovati.
Marijan Lipovšek
Brigadirji se vračajo
Tudi tokrat uspešni
Z zadnje izmene letošnjih mladinskih delovnih akcij v Sloveniji se bodo jutri vrnili brigadirji dveh mladinskih delovnih brigad iz občine Velenje. V Dornavi pri Slovenskih Goricah jc pionirska delovna brigada Bratstvo in enotnost, ki je sestavljena iz brigadirjev iz bratskih občin Velenje, Voždovac, Kragujevac, Mostar in Split. V brigadi je50 brigadirjev, med njimi pa je deset pionirjev iz šaleške doline. Tudi komandant brigade je iz Velenja. Brigada je bila zelo uspešna in je na delovišču in v naselju presegala zastavljene norme, pionirji pa so se uspešno kosali tudi s starejšimi brigadirji. Vsi so se udeleževali politične šole Edvard Kardelj, izdali pa so tudi več stenčasov in biltenov z različno vsebino. Sicer so izvajali zaključna zemeljska dela pri zasipavanju vodovoda.
V Kotu pri Semiču v Beli Krajini pa je na delu brigada Franc Leskošek-Luka. Ta akcija, ki še nima tradicije, se že od začetka ubada z nepopolnostjo brigad. Tudi naša brigada šteje le 32 brigadirjev. Brigadirji delajo na izredno težavnem terenu, kjer celo s pomočjo kompresorjev zaključujejo dela pri gradnji vodovoda. Brigada kljub nepopolnemu številu dosega in presega delovne norme, v popoldanskih aktivnostih pa je uspela pripraviti več zanimivih, domiselnih in bogatih stenčasov ter izdati nekaj biltenov.
Obe brigadi so večkrat obiskali tudi predstavniki občinske konference ZSMS Velenje, poleg njih pa še predstavniki družbenopolitičnih organizacij in izvršnega svela skupščine občine Velenje.
Boris Zakošek
Pogoji gospodarjenja morajo biti znani vnaprej
Ena izmed ustaljenih oblik obveščanja javnosti o sozdu Gorenje so redne novinarske konference, na katerih govorijo o aktualnih vprašanjih gospodarjenja. Tudi zadnji torek so povabili novinarje na obisk v Gorenje in jih seznanili s poslovanjem v prvem polletju letos in z izgledi do konca leta.
Poslovanje v prvem polletju so končali relativno uspešno, kajti kljub vsem težavam takšnih rezultatov niso pričakovali. Vendar pa so lahko ti rezultati, kot poudarjajo, kratkotrajni, če ne bodo pravočasno znani vsi pogoji gospodarjenja. V izvozu se je sozd Gorenje utrdil na samem vrhu slovenskih izvoznikov, saj so na drugem mestu. V prvem polletju je izvoz dosegel vrednost 1,37 milijarde dinarjev oziroma 65,2 milijona dolarjev. To je 40 odstotkov načrtovanega za letošnje leto. V primerjavi s šestimi meseci lani so izvoz povečali kar za 63 odstotkov, medtem ko se je uvoz gibal znatno počasneje, saj znaša njegova porast nekaj manj kot 13 odstotkov. Indeks povečanja izvoza je seveda zelo visok, tudi na račun nekoliko slabših izvoznih dosežkov v primerjalnem obdobju lani. V Gorenju namenjajo kar največjo skrb pokrivanju uvoza z izvozom. V letošnjem prvem polletju so dosegli faktor 1,24, kar pomeni, da so izvozno aktivni. Vendar pa tako visokega povišanja izvoza ne bodo mogli zadržati do konca leta. Načrtujejo, da bodo v dvanajstih mesecih letos izvozili za 140 milijonov dolarjev izdelkov, ali za 32 odstotkov več kot lani. Kar dobrih 80 odstotkov vseh izdelkov bodo prodali na konvertibilno področje. V prvem poletju so izvažali na 41 tržišč oziroma na vseh pet celin, največ pa še vedno v ZR Nemčijo. Zaradi neredne oskrbe z materialom pa je bil njihov izvoz za 8 milijonov dolarjev manjši, kot pa so imeli naročil.
sicer pa, kako so sploh gospodarili V sozdu gorenje v prvih Šestih mesecih letos?
Zaradi velikih motenj oziroma težav v preskrbi z materiali je bila proizvod-nia v šestih mesecih letos za osem odstotkov nižja od načrtovane. To pomanjkanje materialov in delov je bilo nekajkrat takšno, da so morali proizvodnjo povsem ustaviti in so tako izgubili kar 120 tisoč delovnih ur, ki pa jih kljub delu v prostih sobotah in z drugimi stabilizacijskimi prizadevanji niso mogli nadoknaditi. Celotnega prihodka so dosegli 13384 milijonov din. kar je za 23 odstotkov več kot v prvem polletju lani in 48 odstotkov načrtovanega v tem letu. Dohodek so povečali za 32 odstotkov (dosegli so 44 odstotkov načrtovanega). Nekoliko ugodnejša je bila rast dohodka (indeks 132), saj je porast porabljenih sredstev v prvem polletju nekoliko zaostajala za rastjo celotnega prihodka. Zaradi velike rasti obresti (indeks 225). pa je čisti dohodek nižji. Povečal se je za 25 odstotkov. Akumulacija je
dosegla 40 odstotkov načrtovane, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa se je povečala za 81 odstotkov.
V	posameznih delovnih organizacijah Gorenje je bila v zadnjih letih prisotna dokaj močna stopnja zaposlovanja, v tem letu pa beležijo precejšnjo umirjenost, saj se je povečala le za dva odstotka. Poprečni mesečni dohodek zaposlovanja, v tem letu pa beležijo precejšnjo umirjenost, saj seje povečala le za dva odstotka. Poprečni mesečni dohodek na zaposlenega je znašal v sozdu Gorenje v prvem poletju 7188 dinarjev in je za 18 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani, kar kaže na stabilizacijsko obnašanje, saj so osebni dohodki zaostajali za rastjo dohodka. V prvih šestih za so bile izgube višje v primerjavi z lani za približno 2,6 milijonov dinarjev. Z izgubo sta poslovala lesna industrija Glin Nazarje— tozd Iverna in delovna organizacija FTU Sombor. V prvi je znašala izguba 3,495 milijonov dinarjev, v drugi pa 4,42 milijonov dinarjev .
V	Gorenju poudarjajo, da morata biti za uresničitev njihovih obveznosti v drugem poletju izpolnjena predvsem dva osnovna pogoja. Urediti je treba ekonomske odnose naše republike s tujino,in sicer je treba devizni sistem urediti tako, da bo selektiven in ne takšen kot doslej, ko ukrepi niso bili p-ilagojeni izvozno usmerjenim delovnim organizacijam, ampak obratno. Drugo vprašanje pa je ureditev cen. Kljub njihovi zamrznitvi v začetku junija so zahteve dobaviteljev surovin po povišanju enake kot pred zamrznitvijo, argumenti za povišanje pa majavi. Skratka, uresničiti bi morali takšne dohodkovne odnose, kjer v celotni dohodkovni verigi posameznik ni podtržišče in kjer jim vloženo fizično in umsko delo merjeno s produktivnostjo daje v vsaki fazi te verige svetovno konkurenčen proizvod. Kajti v Gorenju so prepričani, da se tudi v težkih pogojih da dobro gospodariti, vendar morajo biti pogoji gospodarjenja znani vnaprej.
KAJ NAČRTUJEJO V BODOČE?
Povedali so. da predvidevajo umiritev v njihovem širjenju, saj bodo dali še večji poudarek kakovosti izdelkov in izvozni usmerjenosti, izboljšanju obstoječe tehnologije in vlagali v perspektivne programe, predvsem v profesionalne elektroniko ter usmerjenosti, izboljšanju obstoječe tehnologije in vlagali v perspektivne programe, predvsem v profesionalno elektroniko ter računalništvo. Znotraj sozda bodo nadaljevali z začetimi integracijami. Prav tako se bodo več dogovarjali in povezovali s sorodnimi proizvajalci o delitvi programov in racionalnem vlaganju, in to tako proizvajalci bele tehnike, kot tistimi, ki že načrtujejo računalništvo konkretno Iskro, in tudi z drugimi. Pri tem povezovanju pa jim bo predvsem potrebna pomoč gospodarskih zbornic, tako občinskih kot republiške in zvezne.
Stane Vovk
Prepoved prometa z zemljišči
Za doseganje norme je pomemben vsak zamah
Na 85. seji izvršnega sveta skupščine občine Velenje, ki je bila v ponedeljek so potrdili predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje geodetskih del v občini Velenje v naslednjem štiriletnem obdobju. Sporazum predvideva, da bi zagotavljali del sredstev za financiranje geodetskih del. ki so širšega družbenega pomena iz občinskega proračuna, del pa iz sredstev samoupravnih interesnih skupnosti. Potrebno je poudariti ludi. da polovico sredstev za izvajanje teh del zagotavlja republiška geodetska skupnost.
Člani izv ršnega sveta so potrdili
tudi osnutek odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in prepovedi graditve in spremembe kultur zemljišč povsod tam. kjer bo najkasneje v treh letih sprejet zazidalni načrt. Predlog lega odloka bodo posredovali v obravnavo skupščini občine.
Na dnevnem redu je bila še informacija o pripravi družbenega dogovora o štipendiranju v občini Velenje. Ta dogovor pripravlja v naši republiki že vse od leta 1977 posebna delovna skupina. Pred dnevi so prejeli osnutek republiškega dogovora.
M. T.

DPM Šmartno ob Paki
Dnevni tabor v Zavodnjah
Taborništvo v mozirski občini
Lokovica
Nov gasilski dom
Težave s prostori
Skrb za srečno in zdravo otroštvo naših otrok je ena od glavnih nalog vseh društev prijateljev mladine v občini Velenje. Dejavnost je usmerjena predvsem na tista področja, kjer se oblikujejo interesi za zagotavljanje pogojev za pravilen razvoj vseh predšolskih in šolskih otrok.
Za društvo prijateljev mladine iz Šmartnega ob Paki lahko rečemo, da dobro opravlja svoje poslanstvo. Njihov delovni program vsebuje naloge, ki posvečajo največ pozornosti delu z mlado generacijo.
Dejavnost društva je razdeljena na delo z otroki, delo z odraslimi oziroma starši in na številne druge naloge s tega področja. Najštevilnejše so dejavnosti za otroke, ki so razdeljene na redne in občasne. Med redne aktivnosti sodijo izleti v naravo, kot so spomladanski pozdrav naravi, v jeseni pa kostanjev piknik. V lanskem letu so prizadevni člani društva prijateljev mladine iz Šmartnega ob Paki pripravili kolesarsko akcijo za otroke od prvega do četrtega razreda. Udeležilo se je je 52 otrok. Med redne dejavnosti pa sodita še smučarski in plavalni tečaj. Zaradi prevelikih stroškov se bodo morali v prihodnje usmeriti bolj na rekreativne športne panoge. Ob vseh naštetih dejavnostih pa ne smemo pozabiti še na številne prireditve za naše najmlajše ob novem letu, maška-rado, sprejem cicibanov v pionirje in tekmovanje za športno značko.
V drugo skupino prizadevanj za kar naiDravilnejši razvoi otrok šmarškega društva prijaeljev mladine spada počitniško delo z otroki na igrišču. S to obliko dejavnosti so pričeli že lani. Starši so novost z navdušenjem sprejeli. Zato bi radi člani društva to dejavnost za otroke še obogatili, saj se zavedajo, kako pomembno je, da otroci tudi v počitniških mesecih niso prepuščeni samemu sebi. Za delo z najmlajšimi pa so usposobili tudi dve vzgojiteljici — anirr.atorki, ki
sta si prizadevali, da bi otroci ta čas najbolje preživeli v družbi svojih vrstnikov. Ob koncu tega meseca bodo člani društva prijateljev mladine skupaj s taborniki iz Šmartnega ob Paki organizirali v Slatinah tudi dnevno taborjenje. V lanskem letu se je zbralo v taboru vsak dan okoli 40 otrok. Zato bi radi to obliko dejavnosti še razširili in nadaljevali tudi v prihodnje.
Še vedno pa ni najbolje zaživelo delo s starši, saj je le-to najpogosteje omejeno na članice odbora in na najbližnje sodelovce. Program dejavnosti obsega predavanje o vlogi društva prijateljev mladine v krajevni skupnosti, pridobivanje novih članov, zbiranje naročnikov za revijo Otrok in družina. Sem sodijo tudi večeri pletenja, ki jih zelo uspešno organizirajo že nekaj let.
Pričnejo se meseca oktobra in trajajo do februarja. Ob koncu tečaja pa pripravijo tudi razstavo izdelkov. Letošnjih večerov pletenja se je udeležilo 45 žensk.
Delovni načrt šmarškega društva prijateljev mladine je v veliki meri prilagojen programu občinske zveze prijateljev mladine Velenje. Sestavljen pa je tako, da so poleg naštetih nalog določeni tudi njeni nosilci.
Največja težava^ ki zavira še boljše delo društva, je gotovo obsežno poarocje, na katerega sega njegova dejavnost. Kljub številnim prizadevanjem še vedno peša pridobivanje članov za delo z mlado generacijo, saj jim je uspelo pritegniti k delu le 60 krajanov. Velika težava, s katero se srečujejo že vrsto let, je pridobitev prostorov. Precejšnje razumevanje za kar najhitrejšo rešitev so našli v tesnem sodelovanju s šolo, svetom krajevne skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v kraju. Pridobitev prostorov za nemoteno delo društva pa je tudi glavna organizacijska naloga članov v prihodnje.
Tatjana Kelenc
Naš čas ¥ vsako hm
Gasilsko društvo Lokovica je najmlajše društvo v Šaleški dolini, saj so ga ustanovili šele pred šestimi leti. Pred tem so za požarno varnost na njihovem območju skrbeli gasilci iz Družmir-ja. Ker pa so morali dom v Dru-žmirju podreti zaradi ugrezanja, so na njihovo pobudo in podbu-do krajevne skupnosti Lokovica v središču krajevne skupnosti začeli graditi nov dom. Seveda so morali Lokovičani najprej ustanoviti društvo, ki ima danes že 80 članov. Družmirski gasilci so jim odstopili opremo^ nekateri so se vključili tudi v njihovo društvo in leta 1974 so začeli graditi novi dom.
Ob začetku gradnje niso imeli veliko denarja. Le 150 tisoč dinarjev, ki so jim jih dali Dru-žmirčani od odškodnine za stari dom. Potem so dobili še 100 tisoč dinarjev od krajevne skupnosti Lokovica in 250 tisoč dinarjev od samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari občine Velenje. Nejaj denarja so
prispevali tudi krajani sami k ki so darovali tudi ves potreben les, veliko del pa so po besedah predsednika društva Štefana Plaskana, ki je bil tudi predsednik gradbenega odbora, opravili udarniško ter tako zelo pocenili gradnjo. Za objekt so porabili okrog 700 tisoč dinarjev, njegova dejanska vrednost pa je seveda veliko veliko večja. V domu sta dve garaži, večja sejna pa tudi stanovanje za hiSnika.
Na dom so napisali letnico 1908—1980; to pa zato, ker želijo s tem nekako nadaljevati tradicijo doma v Družmirju, ki so ga zgradili pred 72. leti in ga morali ob 70-letnici podreti. Lokoviški gasilci bodo novi objekt izročili namenu v nedeljo, 24. avgusta s slovesnostno, ki se bo začela ob 14. uri. V priložnostnem programu bodo nastopili mladinci-gasilci, godbeniki šoštanjske Zarje, pred začetkom slovesnosti pa bo tudi svečan sprevod gasilcev Velenje.
-sv-
Na Zaleznikovem vrhu je lepo
Pomembna pridobitev za krajane Lokovice
Uresničeni trije smotri
»
izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o. Velenje, Foitova 10.
»NAS ČAS« ie bil ustanovljen I. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal ko štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«^ kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca
1973	naprej.
Uredništvo: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik). Janez Plesnik. Boris Zakošek. Mira Zakošek, Tatjana Kelenc (novinarji) ter Vlado Besednjak (oblikovanje).
Izhaja ob petkih. Uredništvo in uprava Foitova 10, poštni predal 89. 63320 Velenje. telefoni (063) 850—087, 850-316. 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 5 dinarjev, letna naročnina 210 dinarjev (za tujino 420 dinaijev).
Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje. številka
52800-603-38482.
Grafična priprava in tisk: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja
1974	ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
V želji, da bi otroci počitnice preživeli organizirano in ne bi bili v teh poletnih mesecih, ko so starši v službi, prepuščeni sami sebi, je organizirala občinska zveza prijateljev mladine Velenje tudi letos dnevni tabor v Zavodnjah. Vodstvo tabora je prevzel taborniški odred Pusti grad Šoštanj.
Ze od petka, 8. avgusta vozita vsak dan dva avtobusa zjutraj ob 8. uri izpred Rdeče dvorane v Zavodnje. Od tu krenejo otroci po gozdni poti, približno tri kilometre daleč na Zaleznikov vrh, kjer je pripravil taborniški odred Pusti grad Šoštanj pravo taborniško naselje. V naselje prispejo otroci okoli devete ure, kjer jih že čaka
Tea Podgoršek
malica, takoj nato pa sprejmejo otroke, največ je učencev nižjih razredov osnovne šole, nekaj pa tudi predšolskih in starejših, vodniki, ki jih popeljejo v taborniške kotičke. Vsak vodnik skrbi za nekaj več kot deset otrok, ti pa so razdeljeni v skupine po starosti in seveda po interesih. Skupno imajo dset vodnikov in tako tudi deset taborniških kotičkov. Otroci preživljajo čas na različne načine. Seznanjajo se s taborniškimi veščinami. Mnogi so se že odločili, da tudi sami postanejo taborniki. Poskrbljeno je tudi za družabno življenje in seveda za rekreacijo.
Življenje na Zaleznikovem vrhu je v teh dneh zares lepo in otroci, ki pridejo v tabor enkrat se prav radi vračajo." Lepo je v naravi", pravijo. Smo daleč od mestnega hrupa in "lahko delamo tisto, kar nam je všeč. Prav bi bilo, da bi takšnih taborov še več, da bi pritegnili vanje še več otrok."
Kljub temu, da lahko ostanejo preko noči v taboru samo enkrat, saj za vse ni prostora, so nadvse
Robi Oberč
V taboru smo se pogovarjali z vodjo tabora Teo Podgoršek, nekaterimi vodniki in udeleženci.
TEA PODGORŠEK, vodja tabora: ,.Veliko poudarjamo, da je treba za otroke v času počitnic narediti več, jim omogočiti, da preživijo čas kar najbolj aktivno in organizirano. Lahko se pohvalimo, da nam je tabornikom to dobro uspelo in že nekaj let smo prizadevni tudi v času šolskih počitnic. Ne skrbimo le za tabornike, temveč si prizadevamo, da bi pritegnili tudi tiste, ki niso člani naših vrst. Tako že nekaj let zapored sodelujemo pri organizaciji dnevnega tabora v Zavodnjah. Letos smo za postavitev tabora dobili še posebej lepo gozdno jaso, kjer smo uredili
Tomaž Pevec
vodniške kotičke. Veseli smo, da otroci radi prihajajo na taborjenje. Prepričana sem tudi, da se bo marsikdo odločil in se vključil med tabornike."
ROBI OBERČ: ..Taborjenje me je privlačilo vseskozi, v prvem razredu pa sem postal tudi sam tabornik. Udeležil sem se več taborjenj. Letos sem že tretjič vodnik v dnevnem taboru v Zavodnjah. Delo mi nadvse ugaja, predvsem pa sem vesel, da delam z vrstniki, ki niso člani naše organizacije. Učim jih osnovnih taborniških veščin in upam, da se bo kdo odločil, da tudi sam postane tabornik."
TOMAŽ PEVEC: ,.Taborjenj se nadvse rad udeležujem, tabornik pa sem že štiri leta. Bil sem že v Ribnem in Savudriji, zelo rad pa prihajam tudi v Zavodnje. Kljub temu, da se zvečer vračamo, mi tukaj ugaja. Čas preživljam med svojimi vrstniki, dopolnjujem taborniško znanje, poskrbljeno pa je tudi za razvedrilo in rekreacijo. Skratka, tu se imamo lepo."
Drago Kelačič
DRAGO KELAČIČ: ..Jeseni bom šel v osmi razred osnovne šole Biba Roeck Šoštanj, tabornik pa sem že od drugega razreda. Vendar sem bil doslej tabornik le na papirju, saj se letos prvič udeležujem taborjenja. Postal sem že tudi vodnik. Med taborniki je lepo. Spoznavamo življenje v naravi, postavljamo bivake, izdelujemo različne vozle, lepo pa je tudi ob tabornem ognju."
BORIS TRSK: ,,Končal sem drugi razred osnovne šole Gustav Šilih. Ze lani sem se udeležil taborjenja tukaj v Zavodnjah in bilo mi je všeč. Zato sem se zanj odločil tudi letos. Prijetno je v
Peter Bovha
Letošnje taborjenje tabornic in tabornikov odreda Savinjskih partizanov je več kot uspelo. Tudi zato, ker so se zbrali v svojem taboru v Šentjanžu, ki so ga poimenovali bo bratih Kraigher ter ga z lastnimi močmi že dalj časa zavzeto urejujejo. Pomembnejši so seveda temeljni smotri, ki so jih z letošnjim taborom želeli uresničiti in so v svojih željah tudi uspeli. Geslo mladih tabornikov in tabornic pa je bilo »Titova pot — je naša pot«.
Prvi smoter je bil kadrovsko usposabljanje vodnikov in načel-
nikov čet pri čemer so bili zelo uspešni in tako znova potrdili pravilno zastavljen program razvoja taborništva v Gornji Savinjski dolini. O razmahu te organizacije na tem področju vsekakor ne kaže več dvomiti. Drugi cilj je bilo vključevanje »murnov« v taborniško življenje in delo in tudi na tem področju so več kot zadovoljni. Se eno nalogo so si zadali. Letošnji tabor je imel v veliki meri tudi propagandni značaj. Staršem, krajanom ter predstavnikom družbenopolitičnega in gospodarskega življenja
so želeli prikazati način in smisel taborništva in tudi pri tem so v celoti uspeli. O tem namreč pričajo mnenja večine obiskovalcev, ki so se v taboru pomudili ob različnih prireditvah. Taborniki pričakujejo poslej več razumevanja in pomoči, kot so je bili deležni doslej. Taborjenje je torej v celoti uspelo, povedati pa velja še to, da je 43 tabornikov in 11 murnov opravilo tudi veliko dela pri nadaljnjem urejanju tabora Bratov Kraigher.
Janez Plevnik
Tabornikom so delo v veliki meri popestrili radioamaterji, saj so med drugim skupno prinravili oddajo za
Radio Velenje.
zadovoljni. Vsak večer se vračajo domov z novimi izkušnjami in novo odločitvijo, da bodo tudi sami stopili v vrste tabornikov
Boris Trsk
naravi. Seznanjamo se s taborniškimi veščinami in nekatere že tudi obvladamo. Sklenil sem se, da bom tudi sam postal tabornik."
PETER BOVHA: „Tabornjenje me navdušuje, saj sem tabornik že od prvega razreda. Udeležil sem se že številnih taborjenj, naloga gospodarja tabora, ki jo opravljam letos, pa mi je še posebej všeč. Skrbim za vso opremo, čistim tabor in po potrebi opravljam še druga dela, med drugim tudi v kuhinji."
Taborniki pa tudi tisti, ki sicer niso taborniki in se udeležujejo taborjenja v Zavodnjah, so torej navdušeni. Čas, ki ga preživljajo v Zavodnjah, izrabljajo koristno. Živijo v naravi. Vsi pa pravijo, da se bodo takšnih in podobnih oblik dejavnosti med počitnicami tudi v prihodnje radi udeleževali.
Mira Zakošek
Številka 32 (544) - 22. avgusta 1980
V središču pozornosti
Podzemsko uplinjevanje premoga
Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje
Tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju zahtevne naloge pred velenjskimi rudarji
Prejemniki plaket ZZB NOV Jugoslavije
Vlado Košir
Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje, posebej še njegov energetski del, zavzema v našem gospodarstvu pomembno mesto.
Predsednika kolegijskega poslovodnega odbora, dipl. intenirja Slavka Janežiča smo zaprosili, da odgovori na vprašanje o polletnih dosežkih delovnih organizacij, združenih v kombinatu, izgledih za gospodarjenje do konca leta 1980 ter o načrtih za prihodnji srednjeročni razvoj kombinata, posebej še velenjskega premogovnika.
Kateri so poglavitni kazalci polletnega gospodarjenja v rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje?
—	V prvem polletju 1980 je rudnik lignita Velenje proizvedel 2,260.000 ton premoga, kar je za 1,7 % pod planom. Termoelektrarne Šoštanj pa so ta čas proizvedle 1.655,7 G Wh električne energije oz. 90,7 % z energetsko bilanco predvidenih količin električne energije. To predstavlja 82,6 % vse slovenske termoener-gije oz. 42,1 % celotne porabe električne energije v naši republiki. Zakaj proizvodni načrti niso bili doseženi?
Do manjše proizvodnje v rudniku lignita Velenje je prišlo zaradi težav pri uvajanju novega podporja in zaradi bistveno slabših montan geoloških prilik v jami Skale, kot smo jih sicer pričakovali. Manjša proizvodnja v termoelektrarnah Šoštanj pa je pogojena s potrebami po električni energiji. Zaradi ugodnih hidroloških razmer so več obratovale hidroelektrarne kot termoelektrarne. Energetski del kombinata izkazuje ob polletju spet izgubo?
—	Kljub doseženim proizvodnim rezultatom pa je REK Velenje, posebej njegov energetski del, zaključil prvo polletje 1980 z izgubo 243 milijonov dinarjev v rudniku lignita Velenje in 153 milijonov dinarjev v termoelektrarnah Šoštanj. Druge delovne organizacije so, z izjemo temeljne organizacije KIG delovne organizacije Plastika, zaključile polletno poslovanje pozitivno. Izgubo 1,4 milijona dinarjev v tozdu KIG, ki je nastala zaradi maloserijske proizvodnje avtomatov, potrebnih zaradi proizvodnje drugega tozda, bo solidarno pokrita v okviru DO Plastika.
Izguba v energetskem delu REK
Velenje v višini 396,2 milijona dinarjev ni nastala zaradi slabega poslovanja ali nespoštovanja dogovorjenih elementov za vrednotenje letošnje elektroenergetske bilance, ampak zaradi nedoseganja skupnega prihodka v okviru slovenskega elektrogospodarstva. Po sklepu skupščine interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije naj bi se v letošnjem letu cene električne energije v naši republiki povečale dvakrat, najprej za 20 %, zatem pa še za 32,7 %. Uveljavljeno pa je bilo doslej samo prvo povišanje cen, in še to z zakasnitvijo. Posledica tega je izpad skupnega prihodka v slovenskem elektrogospodarstvu v prvem polletju, saj je bil, v primerjavi z načrtovanjem, dosežen le z 71,4 %.
Energetski del rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje je v prvem polletju, v primerjavi z letnim načrtom, dosegel le 37 % celotnega prihodka, porabljena sredstva so bila dosežena z nekaj nad 40 %, sredstva za osebne dohodke pa z 49 %. Krepko smo že zakoračili v drugo polletje. Kakšni so izgledi, da bo vendarle dosežena za letos previ-dena proizvodnja, posebej še v rudniku lignita Velenje?
Ob obravnavi polletnih kazalcev gospodarjenja so bili sprejeti na zborih delavcev in potrjeni na delavskih svetih sklepi oziroma ukrepi za dosego letnega proizvodnega načrta, in to prav v vseh delovnih organizacijah. Ureditev finančnega položaja energetskega dela REK Velenje pa je odvisna bolj od zunanjih dejavnikov, saj je vprašanje, kdaj bo uveljavljena nova cena električne energije in na kak način. Kljub vsemu pa računamo, da bo urejeno tudi to vprašanje in da ob koncu leta energetski del kombinata ne bo izkazovat izgube. Poudariti pa moram ob tem, da je še vedno čutiti pomanjkanje delovne sile, posebej v rudniku, kjer zaposlujejo 5 % delavcev manj, kot je predvideno z letnim delovnim načrtom. To pa vpliva, da je tudi na REK Velenje zaposlenost za 5 % pod načrtom.
Prav zaradi pomanjkanja delovne sile bo rudnik lignita Velenje načrt za leto 1980 izpolnjeval tudi s tem, da bodo rudarji delali še ob sobotah in na ta način nakopali potrebne količine premoga za široko
potrebo in izpolnili tovrstne pogodbene obveznosti.
Pred nami je novo srednjeročno obdobje 1981—1985. Kakšne so prve ocene razvojnih možnosti REK Velenje, razumljivo posebej njegovega energetskega dela?
—	Pri pripravi izhodišč za razvoj v novem srednjeročnem obdobju zadevamo na več težav, ki pa so v pretežni meri finančnega značaja. Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje mora namreč intenzivirati raziskovanje zapadne-ga področja Šaleške doline, saj mora nova jama Šoštanj začeti dajati proizvodnjo po letu 1990.
Kar zadeva raziskave in projektiranje bo potrebno čimprej začeti s pripravo študij in osnovnih rezultatov za izkoriščanje premoga, ki ga zdaj še smatramo kot neeksploatabilnega in katerega rezerve znašajo okrog 400 milijonov ton. Na eni strani gre za nizkokalorični premog, pod 2.000 kalorij, na drugi strani pa za premog pod vodonosnimi peski, katerega odkopavanje je danes še vprašljivo. Tovrstne raziskave bodo šle v dveh smereh. Operativno je že preučeno, da se odvajajo peski v centralnem delu jame Pesje, za izkoriščanje manj kaloričnega premoga za čim nižje odkopne izgube pa bo treba čimprej preučiti možnosti za podzemsko uplinjevanje tega premoga.
Kljub temu, da današnje eksploatacijske rezerve premoga zadoščajo za predvideno proizvodnjo najmanj do leta 2020, pa je vendarle 40 let kratka doba za vse, kar je treba opraviti, da bi razvili kar najbolj ekonomičen način podzemskega uplinjevanja in izkoriščanja preostalih rezerv v Šaleškem bazenu.
Kolikšna bo letna proizvodnja premoga v prihodnje?
—	Za naslednje srednjeročno obdobje, to je za teta 1981—1985, je predvidena z energetsko bilanco za rudnik lignita Velenje proizvodnja 4,700.000 ton premoga, se pravi, da bo ostala na višini, kot je predvidena za letošnje leto. Taka proizvodnja naj bi bila do leta 2000.
Povečanje proizvodnje nad 4,700.000 ton letno na osnovi današnjih izkušenj in pri današnji tehniki ni smotrno. Smatram, daje letna proizvodnja 4,700.000 ton premoga za velenjski rudnik optimalna.
Da bi zagotovili predvideno proizvodnjo, je treba prestaviti objekte jaška Preloge na novo lokacijo. Kako potekajo dela?
—	Pomembna naloga, katere realizacijo bo treba pospešiti, je prestavitev objektov jaška Preloge na novo lokacijo, da ne bo ovirana kontinuiteta proizvodnje v jami Pesje. Dela, ki so se pričela v letu 1978 oz- pospešno v letu 1979, kasnijo in to zaradi pomanjkanja delovne sile pri izvajalcih, težav pri uvozu opreme in tudi zaradi nepredvidenih težav v jami pri samem neposrednem delu. Dodam pa naj, da je izdelan aneks IV investicijskega programa, ki zajema podražitve del, ki so nastale zaradi določitve nove vrednosti dinarja ter zvišanja stroškov v zadnjih letih in tudi zaradi več del. Z zadnjim aneksom je predvidena takšna dinamika izvajanja investicijskih del, da bodo lahko do konca leta 1983 prestavljeni glavni objekti, če seveda ne bo prišlo vmes do nepredvidenih težav.
Pa druge naloge prihodnjih let?
—	V prihodnjem srednjeročnem obdobju čaka REK Velenje pomembna naloga tudi v zvezi z razvojem delavnic, kjer bo mogoče zaposlovati invalide in starejše rudarje.
Nadaljevati bo treba z rekultivacijo od rudarjenja poškodovanih področij, kjer je izkop premoga že končan, tako npr. vzhodnega dela jame Skale in jugovzhodnega dela jame Pesje. Očistiti pa bo treba še jezera, pogoj za to pa je rešitev vprašanja odlagamo pepela iz termoelektrarn Šoštanj.
S precejšnjimi težavami se srečujemo pri pripravi razvojnih dokumentov z načrtovanjem stanovanjske izgradnje za prihodnjih pet let. Sredstva stanovanjskega prispevka, v enki višini, kot se zbirajo zdaj, namreč ne zadoščajo za kritje vseh potreb, ki so pred REK Velenje. Iskati in najti bo treba načine, da bomo preskrbeli potreben denar in omilili težave zaradi pomanjkanja stanovanj, s katerimi se srečujemo. Vedeti je treba, da ne bo nove delovne sile, če ne bo novih stanovanj. Čeprav bomo v prihodnjih letih popolnoma mehanizirali pridobivanje premoga na odkopih, pa bomo morali zaposlovati več delavcev na raziskavah in pri odpiranju nove jame Šoštanj. Marijan Lipovšek
Vlada Koširja, predsednika občinske konference ZZB NOV Mozirje in letošnjega dobitnika najvišjega priznanja borčevske organizacije, pravzaprav ni treba posebej predstavljati. Nosilca Spomenice 1941. visokih državnih odlikovanj, priznanj in plaket, ki jih je prejel za nesebično delo in predvsem za izjemne napore ter uspehe pri negovanju revolucionarnega izročila, poznajo borci, mladinke in mladinci vse Gornje Savinjske doline, predvsem »njegovi« taborniki, poznajo ga vsi.
Vlado Koširje bil rojen v Ljubljani leta 1925. v delavski družini, v sredini, ki je že kot otroku vcepila občutek in zavest, komu pripada in kam sodi. Že zelo zgodaj se je pričela opredeljevati njegova zavest, njegova revolucionarna pot. Oče mu
je umrl. ko mu je bilo šele 6 let. ostala sta sama z materjo, tekstilno delavko. Že v najbolj zgodnjih letih seje torej soočal s krivico, neenakostjo. zatiranjem Ob valu stavk tekstilnih delavcev je obiskoval mamo v tovarni in njegovo prepričanje je kaj kmalu pričelo dobivati prve oblike prave osebnosti.
Pa ne le to. Po končani meščanski šoli seje kol avtokaroserijski vajenec leta 1940 znašel v napredni delavski sredini. Njegove prejšnje izkušnje niso dovoljevale dvoma. K sebi in v svoje vrste ga je skupina naprednih delavcev pritegnila takoj. Nadaljevala se je torej pot. ki več kot potrjuje tudi Spomenico 1941. kljub zgodnjim letom. V delavnicah so zaradi nezadovoljstva večkrat ustavili delo, štrajkali so in vedno je bil z njimi. Vedno se je bojeval s stavko-kazi. udeležil seje stavk v Ljubljani in že v poletju ter jeseni leta 1940 je zbiral prispevke za Rdečo pomoč. Z vsem srcem je skupaj z množicami nasprotoval paktu ob silovitih demonstracijah v tistih odločilnih marčevskih dneh.
Takoj po kapitulaciji je s skupino naprednih delavcev v svoji delovni sredini poslal pristaš Osvobodilne fronte. Skupaj z njimi se je takoj usmeril v odporniško gibanje, vse skupaj pa je bilo pravzaprav le nadaljevanje že prej opredeljene poli. Tudi zaradi tega. ker so tudi v njegovi domači sredini prekaljeni predvojni komunisti močno vplivali na skupino mladeniče*, in jih spodbujali k revolucionarnemu delu Skupina je namreč takoj oh kapitu-
laciji in še pred prihodom Italijanov zažgala skladišče, pričela je trositi propagandni material, bojkotirati italijanske filme in podobno.
Po prihodu Italijanov so se dogodki zavrteli z vrtoglavo hitrostjo. Vlado Koširje s svojimi somišljeniki pričel zbirati slaro orožje in njegove ostanke ler jih pošiljal po zvezi naprej. Takoj zatem so se fantje povezali z OF in pričeli zbirati denar, hrano in obleke za prve aktiviste in partizane. Že avgusta je postal skojevec in za njim vsa skupina mladih somišljenikov, postal je vodja te skupine skojevcev. Lotili so se težkega in predvsem nevarnega dela. Opravljali so vrsto sabotaž na najrazličnejših napravah in napeljavah, raznašali so propagandno gradivo in izvedli še vrsto drugih akcij. Delo so vestno opravljali vse do odhoda v partizane 16. aprila leta 1942. Vlada Koširja je nekdo tudi izdal, vendar je prišel nalog za aretacijo prepozno. Skupaj s še šestimi skojevci je bil Vlado že v Dolomitskem odredu.
Tudi pot partizana Vlada Koširja je bila prepolna dogodkov, preveč jih je za kratek opis. dovolj za knjigo spominov. Iz Dolomitskega je odšel v Krimski odred, pa v 13. brigado in naprej v slavno 14. divizijo ter z njo na Štajersko, kjer je dočakal svobodo. V teh enotah je bil sekretar SKOJ-a. pa pomočnik komisarja bataljona in še bi lahko naštevali.
Po vojni je bil Vlado Košir nekaj časa v vojaški službi, leta 1955 pa se je vrnil v Mozirje in se takoj vključil v družbenopolitično delo. Zaposlil seje sicer v takratnem zdravstvenem domu. ob tem pa opravljal vrsto odgovornih družbenopolitičnih dolžnosti. Bil je med drugim sekretar OO ZK v Nazarjah, pa tajnik občinskega sveta zveze sindikaiov. član komiteja OK ZK in še bi lahko naštevali. Vsa leta je član vrste komisij, odborov, skupščin in drugih organov, predvsem pa je celotno obdobje zavzeto deloval v borčevski organizaciji in že vrsto le! opravlja dolžnost predsednika občinske konference ZZB NOV Mozirje.
Pretirano ambiciozen in častihlepen ni bil nikoli in nikoli ne bo. Njegovo delo. njegovo osebnost so spoznavale sredine, v katerih je deloval in Plaketa je lahko le priznanje za vse kar storil, lega pa je veliko. Veliko predvsem na področju ohranjanja in negovanja izročila naše revolucije, v vseh sredinah in na vseh ravneh. To lahko potrdijo mladi, ki so mu podelili svoj zlati znak. lovci, ki so ga prav tako nagradili za njegovo delo. pa taborniki, saj je bil med ustanovitelji taborniške organizacije v občini, dolga leta starešina odreda Savinjskih partizanov in danes predsednik občinske taborniške zveze, pa družba. ki mu je podelila vrsto visokih odlikovanj.
Le delček njegovega življenja in dela je tukaj zapisan, nametan v nekakšen srstni red. vendar je v tem bežnem okviru zapisane dovolj borbe in dovolj dela. da /. vso goknostjo potrjuje Plaketo ZZB NOV Jugoslavije za Vlada Koširja.
Janez Plesnik
0 delu občinskih upravnih organov in izvršnega sveta
Ocena usposobljenosti in pripravljenosti za uresničevanje zahtevnih nalog

Člani komiteja občinske konference ZKS Velenje so 77. sejo v celoti namenili obravnavi ocene dela upravnih organov skupščine občine Velenje ter njenega izvršnega sveta. Poročilo, ki sta ga na seji podala predsednik ter sekretar izvršnega sveta Franjo Kljun in Tone Hribar je bilo zelo obsežno in bo služilo kot teoretična osnova za nadaljnji razvoj tega dela političnega sistema v naši občini. Obenem je opozorilo tudi na nekatere pomankljivosti v dosedanjem delu, tako izvršnega sveta kot upravnih organov skupščine občine Velenje.
V skladu z ugotovljenimi pomanjkljivostmi v delovanju je izvršni svet že pripravil nekatere predloge za izboljšanje stanja. Tako bo že prihodnji mesec občinski skupščini predložen v razpravo osnutek novega statuta občine Velenje, ki bo v svojih določilih o družbenoekonomskih odnosih v občini na novo postavil temelje razvoja tega in drugih delov političnega sistema. Prav tako je pripravljen nov odlok o organizaciji in delu občinske uprave in upravnih organov. Ker pa ga bodo lahko sprejeli šele po sprejemu novega statuta ali s spremembo sedanjega, bo izvršni svet sprejel začasni sklep o organizaciji občinskih upravnih organov.
Ta predvideva, da bi v občini imeli dva kolegijska upravna organa, ki bosta organizirana v obliki komitejev, in to komite za
družbene dejavnosti ter komite za družbeno načrtovanje in gospodarstvo. Nadalje bi bilo pet individualno vodenih upravnih organov oddelka za notranje zadeve in ljudsko obrambo, uprave za družbene prohodke (sedanja davčna služba), geodetska uprava in občinski inšpektorat. Poleg tega pa naj bi bile še skupne službe ter samostojna strokovna služba občinske skupščine in izvršnega sveta.
Prav tako je izvršni svet v zadnjem času že sprejel nekatere smernice oziroma ukrepe za izboljšanje svojega dela. Tako se bo še bolj kot doslej vključeval v delegatski sistem, predvsem pa nadaljeval stike z občinsko skupščino, skrbel za širše vsebinsko odpiranje družbenemu vplivu in kontroli, skrbel za neposredno medsebojno izmenjavo in povezav, redna posvetovanja in izmenjavo mnenj, izkušenj ter informacij med funkcionarji izvršnega sveta, občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in upravnih organov.
Še tesnejše naj bi bilo usklaje' a-nje programa dela občinske skupščine in izvršnega sveta ter vključevanje delovnih teles skupščine v proces pripravljanja in predlaganja predlogov odlokov. Prav tako bodo tudi dosledno in stalno obveščali občinsko skupščino, do kod je prišla obravnava posameznih vprašanj ter skrbeli za stalno informiranje o stališčih in predlogih o obravnavanih
vprašanjih. Smernice tudi poudarjajo, da bo treba preseči prakso, ko odnosi in odgovornost občinskih organov do skupščine in nadzora skupščine nad njihovim delom predvsem prek izvršnega sveta, saj to zmanjšuje odgovornost teh organov. Takšna praksa omejuje odgovornost predvsem na izvršni svet.
V bodoče bodo še bolj širili razne oblike sodelovanja, in si prizadevali za večje usklajevanje aktivnosti v okviru občinske konference SZDL. Pri sestavi izvršnega sveta pa je treba paziti, kot poudarjajo smernice, da se za člane izvršnega sveta imenujejo predstojniki le nekaterih najpomembnejših upravnih organov oziroma obratno, da kot funkcionar upravnega organa postane član izvršnega sveta. Drugi člani morajo biti v večini in izvršni svet si mora prizadevati, da bo kot učinkovita skupina ljudi pokrival vsa področja družbenega življenja in ne le tista, za katera so ustanovljeni upravni organi. Poleg tega ne sme biti preštevilen, zagotoviti je treba strokovnost, člani pa ne morajo biti tisti, ki so obremenjeni; kakorkoli s posamičnimi interesi ali opravljajo vodilne ali vodstvene delovne naloge.
Člani komiteja so sprejeli izhodišča o nadaljnjem razvoju tega političnega sistema, pri tem pa so menili, da je treba vse pomankljivosti odpraviti v najkrajšem času, da bi tudi v tem delu
dosegali kar največjo učinkovitost. Kajti, kot so dejali, sedanji trenutek je takšen, da si ne moremo dovoliti organov, ki ne bi bili dovolj učinkoviti. Med pripombami, ki so jih izrekli člani komiteja, so še zlasti opazili nerazumljivo dolgo ustanavljanje skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnostih gospodarstva.
Da bi dobili celovito oceno uresničevanja sklepov predsedstva CK ZKS in občinske konference ZKS Velenje so naložili komunistom osnovne organizacije ZK občinske uprave, da skupaj s člani izvršnega sveta čimprej ocenijo, kakšna je njihova organizacijska, strokovno in kadrovska usposobljenost ter pripravljenost, tako z idejnopolitičnega kot moralnega vidika, za uresničevanje sedanjih zahtevnih nalog in za odpravo vseh ugotovljenih pomanjkljivosti. Pri tem morajo še posebej nameniti pozornost ugotavljanju vzrokov odhajanju delavcev iz občinske uprave, zlasti tistih kadrov, ki so na pomembnih položajih, pa tudi odnosom med ljudmi. Skratka, zaostriti je treba odgovornost občinske uprave, vseh njenih delavcev, posebej pa še članov zveze komunistov za uveljavljanje takšne občinske uprave in izvršnega sveta, da bosta lahko, uspešna in učinkovita pri uresničevanju sedanjih in bodočih zahtevnih nalog.
Stane Vovk
4IN=
Kako gospodarimo
Številka 32 (544) - 22. avgusta 1980
Temeljna banka Velenje
Stanovanjski krediti še pod boljšimi pogoji
V letošnjem prvem polletju je dosegla Ljubljanska banka — Temeljna banka Velenje dokaj dobre rezultate. Skupni dohodek znaša 58.239.000 dinarjev kar je 6 odstotkov več kot so načrtovali. Prav tako so nad planom prihodki, uspelo pa jim je doseči celo nekaj manj odhodkov kot so planirali. Ob tem pa je potrebno poudariti, da se skupni dohodek banke ob koncu leta razdeli med članice in med deponirana sredstva. Nekaj teh sredstev pa se seveda združuje pri banki za njeno nemoteno poslovanje.
Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje kljub določenim omejitvam investicij širi poslovno mrežo. Svoje usluge želijo kar najbolj približati občanom. Tako posluje na območju Temeljne banke Velenje več poslovnih enot, in sicer v Lučah, Ljubnem, Gornjem Gradu, Mozirju, Šoštanju, Pesju, v Velenju na Tomšičevi, Šaleški in Rudarski cesti, na Gorici pri tovarni gospodinjske opreme Gorenje ter pri starem in novem jašku. Poleg tega pa izplačujejo osebne dohodke (na dan izplačila) v treh temeljnih organizacijah Gorenja, v zdravstvenem domu, bolnišnici Topolšica, Keramiki v Gorenju ter v tovarni malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah. V Glinu Nazarje pa poleg tega še izplačujejo iz hranilnih knjižic vsak delovni dan. Usluge zanje pa opravljajo tudi vse ptt enote. Še v letošnjem letu pa nameravajo odpreti tudi ekspozituro v Nazarjah, iščejo pa tudi ustrezno lokacijo za gradnjo poslovalnice v Šmartnem ob Paki. Kapacitete pa širijo poleg tega tudi z daljšim odpiralnim časom. Tako bodo s prvim septembrom pričeli s poslovanjem v dveh izmenah v poslovalnici v Mozirju. To pa bodo storili tudi povsod tam, kjer se bodo za to pokazale potrebe. V Ljubljanski banki Temeljni banki Velenje bi radi, da bi iskali občani usluge v najbljižjih bankah, saj vse poslovalnice opravljajo prav vse usluge. Občani pa se pogosto po nepotrebnem drenjajo v centralni banki na Rudarski cesti.
Razveseljiv je tudi podatek, da prejema osebne dohodke preko banke kar 27 tisoč delavcev, kar pa je že večina zaposlenih, vloge naših občanov pa znašajo že več kot milijardo dinarjev.
Poleg tega, da si v Temeljni banki Velenje prizadevajo, da bi lahko občani pri njih usluge kar najhitreje opravili, pa želijo v bodoče prevze-
mati nase še več obveznosti. Uvesti želijo elektronsko tehnologijo. Pri tem so zaradi omejitev uvoza precejšnje težave. Ko jim bo uspelo to uvesti, bodo lahko prevzeli nase razna plačila, predvsem tista, ki jih je občan dolžan redno mesečno plačevati. Usluge, kijih nudijo občanom, Se menjajo v skladu s politiko temeljne banke in monetarno politiko narodne banke, vendar pravijo na ljubljanski banki Temeljni banki Velenje, da se usluge širijo. V zadnjem času pa beležijo kljub zadostnim sredstvom upadanje interesa za potrošniške kredite občanom. Pričakujejo pa tudi, da se bodo pogoji za stanovanjske kredite še izboljšali.
Pripravili so poseben program izvajanja plačil za obrtnike tako, da tem ni potrebno poslovati z denarjem, temveč uporabljajo posebne čeke, prizadevajo pa si tudi, da bi pridobili kar največ mladih varčevalcev. Na večini osnovnih šol uspešno delujejo pionirske hranilnice, vsakemu novorojenčku pa banka pokloni hranilno knjižico s simbolično vsoto.
In kaj nudi Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje delovnim organizacijam v trenutni gospodarski situaciji?
Organi upravljanja v banki so sprejeli sklep, da se v trenutni gospodarski situaciji uporabljajo novo pridobljena sredstva po naslednjem vrstnem redu. V prvi vrsti s temi sredstvi pomagajo zagotavljati nemoteno proizvodnjo ter omogočajo normalen in nemoten poten promet trgovine. Članicam omogočajo tudi izplačilo osebnih dohodkov v dogovorjenih rokih in v upravičeni višini. Ostala razpoložljiva sredstva pa uporabljajo za kreditiranje stanovanjske izgradnje in manjše naložbe. S pokrivanjem teh potreb zdaj še uspevajo kljub izredno slabi likvidnosti gospodarstva in s tem tudi bank. Pri vseh teh kreditih imajo prednost dokumentarni krediti, odkup menic, krediti, ki omogočajo izvoz in pa krediti za prodajo serijske opreme.
Tudi v bodoče bodo dajali vso prednost kreditom za proizvodnjo blaga za izvoz oziroma za kredite s pomočjo katerih se bo lahko proizvodnja za izvoz povečala. Prav tako pa bodo kreditirali tudi proizvodnjo, s katero bomo nadomestili uvoz.
Mira Zakošek
REK - Tiskarna Velenje
Močno povečali produktivnost
V delovni organizaciji Tiskarna Velenje so v letošnjem prvem polletju dosegli dobre poslovne rezultate, ki so celo nekoliko boljši kot v drugi grafični in grafično predelovalni industriji. Na takšno stanje je močno vplivala potreba po njihovih storitvah za izboljšanje stanje je močno vplivala potreba po njihovih storitvah za izboljšanje delegatskega obveščanja.
Tako so v prvem polletju povečali dohodek, v primerjavi z lanskim enakim obdobjem. za 10 odstotkov, znižal pa seje tudi delež porabljenih sredstev, ki so za osem odstotkov pod planskimi predvidevanji. V strukturi dohod-
ka so se osebni dohodki zmanjšali za 3 odstotke, in to kljub povišanju osebnih dohodkov na delavca za 27 odstotkov. V celotnem prvem polletju so v delovni organizaciji beležili rast produktivnosti. V letu 1979 so dosegli 24.308 din dohodka na delavca na mesec, letos pa 32758 din kar je skoraj 27 odstotkov več. Izboljšali so tudi ekonomičnost poslovanja. in sicer za 25 odstotkov, rentabilnost pa celo za 50 odstotkov.
Nekoliko slabše rezultate so dosegli pri akumulativno-sti. ta je porasla le za 19 odstotkov.
Sicer pa so doseženi rezul-
tati gotovo dobri in so z njimi v delovni organizaciji lahko zadovoljni. Uspavali pa jih vsekakor ne bi smeli, saj lahko zaostrena gospodarski položaj ter z njo pomanjkanje uvoznih materialov, ki so za njihovo dejavnost nujno potrebni. kaj hitro ogrozi dosedanje uspehe.
Prav ti razlogi pa so jih vodili pri sprejemanju nadaljnjih varčevalnih usmeritev, obenem pa nameravajo z boljšo organizacijo dela (uvedli so delo v dveh izmenah ter ukinili nepotrebno nadurno delo) in večjo delno disciplino ustvariti še uspešnejšo poslovanje in večjo konkurenčnost.
Ker pričakujejo motnje pri preskrbi s potrebnimi materiali iz uvoza, se bodo skušali tesneje povezovati z nekaterimi domačimi dobavitelji surovin in reprodukcijskih materialov.
Seveda pa bi) uspešno poslovanje mogoče le z. ustreznimi kadri. Doseči želijo večjo specializacijo posameznih delavcev in višjo raven izobrazbene strukture. Le 7. uspešnim izvajanjem teh usmeritev bodo v delovni organizaciji. tako dolgoročno kot kratkoročno, dosegli še boljše delovne rezultate, kot so jih zabeležili v letošnjem prvem polletju.
Boris Zakošek
Stanovanjska gradnja zaostaja
Delovna organizacija Dom Velenje ima za svoje usluge podpisan samoupravni sporazum s samoupravno interesno stanovanjsko skupnostjo. Razpolaga z družbenimi stanovanji, ki jih imamo v naši občini 5234, njena osnovna naloga pa je, da ta stanovanja vzdržuje. Del dohodka pridobiva Dom tudi s stanarinami, drugi del pa z lastnimi zmogljivostmi (zidarska, pleskarska, vodoinštalaterska in druga dela). Ta dela izvajajo, v kolikor imajo proste zmogljivosti, tudi zasebnikom .
V letošnjem letu se je srečevala delovna organizacija s številnimi težavami. Predvsem je potrebno poudariti, da bi se morale istočasno z dvigom stanarin v letošnjeem februarju za štirideset odstotkov dvigniti tudi najemnine za garaže in poslovne prostore. Te cene potrjuje občinska skupščina. Nove cene je potrdila šele v začetku meseca junija, v veljavo pa naj bi stopile 14. 6. 1980, takrat pa je že veljal ukrep zveznega izvršnega sveta o maksimiranju cen. Tako do planiranega povišanja cen še ni prišlo.
Poleg tega pa smo v občini Velenje načrtovali, da bo že sredi leta na novo vseljivih okoli štiristo stanovanj, vendar jih je bilo doslej vseljenih le nekaj, druga pa bodo šele v jeseni ali celo kasneje. Vse to je povzročilo, da je imela delovna organizacija Dom Velenje v letošnjem prvem polletju nakaj več kot sedem milijonov prihodkov manj, kot so načrtovali. Zaradi tega bodo predlagali samoupravni interesni stanovanjski skupnosti, da sprejme rebalans plana.
Poleg težav finančnega značaja pa so v prvem polletju srečevali v velenjskem Domu tudi z drugimi, med katerimi je prav gotovo največja pomanjkanje materiala (ce-
ment, pločevina, vodno inštalacijski material in drugo).
V preteklosti so imeli precej nizke osebne dohodke in to je povzročilo, da so se nekateri strokovni delavci zaposlili drugje. Pomanjkanje kadra pa jim je povzročalo nove težave. Da bi to premostili so pred nedavnim sprejeli nov pravilnik o nagrajevanju po delu in prepričani so, da bodo tako omogočili slehernemu dobremu delavcu, da se na delovnem mestu izkaže in da bo temu primeren tudi njegov osebni dohodek. Ta pravilnik velja od avgusta naprej.
Veliko pozornosti so namenili v zadnjem obdobju tudi reševanju stanovanjskih vprašanj zaposlenih.
Pa poglejmo še kakšne rezultate je dosegla delovna organizacija Dom Velenje ob polletju.
Ustvarili so za 8 799 245 dinarjev celotnega prihodka, kar je slabih sedem odstotkov manj, kot so planirali. Tudi porabljena sredstva niso rastla tako hitro, kot so planirali, so pa dober odstotek pod planom. V prvem polletju so zaposleni v delovni organizaciji Dom Velenje dodosegli 5 874 423 dinarjev dohodka, kar je 41 odstotkov letnega plana, čisti dohodek pa so realizirali 42 odstotno.
Na delavca so v tej delovni organizaciji ustvarili v letošnjem prvem polletju 88 791 dinarjev dohodka, kar je sicer dobra dva odstotka manj kot so planirali, vendar še vseeno zelo ugodno.
Trenutno nemenjajo v delovni organizaciji Dom Velenje največ pozornosti združitvi z delovnima organizacijama Toplovod in Komunalni center Velenje. Prepričani so, da bo nova samoupravna organiziranost zagotavljala še več možnosti za hitrejši in uspešnejši
ra'v°i-	Mira Zakoše*
Razvoj s sedanjim številom zaposlenih
S pričetkom letošnjega leta so bili v Rdeči dvorani Velenje izpolnjeni pogoji za ustanovitev dveh temeljnih organizacij združenega dela, oblikovali pa so tudi delovno skupnost skupnih služb.
Temeljna organizacija EKONOMSKA PROPAGANDA je dosegla v letošnjem prvem polletju pozitivne rezultate, vendar pa, kot trdijo bi lahko bili še boljši. Več pozornosti bodo morali v prihodnje nameniti uporabi Rdeče dvorane, v kateri bo potrebno organizirati še več množičnih prireditev. Prav tako pa bodo v bodoče dajali več poudarka organizaciji sejmov. Zavedajo se. da so sedanji potrošniški sejmi preživeli in dajim je potrebno dati drugačno vsebino.
Veliko nalog čaka v prihodnje tudi temeljno organizacijo REKREACIJA IN TURIZEM. Pomembno vlogo pripisujejo turistični agenciji, ki deluje v njihovi sestavi. Agencija je dobro povezana z Viatorjem Ljubljana in Izletnikom Celje, s katerima so sklenili tudi samoupravna sporazuma o dolgoročnem poslovnem sodelovanju. Sodelovanje pa želijo še širiti, prodreti pa želijo s ponudbo tudi izven meja naše občine.
Njihova največja naloga v letošnjem letu pa je sanacija rekreacijsko turističnega centra Golte, katerega so prevzeli v upravljanje novembra leta 1978.
Zal pa je nemoteno obratovanje preprečila nesreča, januarja preteklega leta. Septembra 1979 je pričela Rdeča dvorana Velenje s ponovnim usposabljanjem tega turističnega centra in kot zagotavljajo bo do naslednje zimske sezone že vse nared. Pri delih pa so se srečevali s precejšnjimi težavami, tudi finančnimi tako, da je letošnje prvo polletje zaključila ta temeljna organizacija, ki je v tem obdobju sredstva v glavnem samo trošila in le malo ustvarila, z izgubo. Kljub denarju, ki ga v ta namen odvajajo občine Celje. Žalec in Velenje beležijo štiri milijone dinarjev primanjkljaja.
Do letošnje zimske sezone bodo torej usposobili rekreacijsko turistični center Golte za normalno delovanje, s tem pa celotna investicija Golte še ne bo končana. Razvojni program predvideva dokončno izgradnjo centra'do leta 1985.
Načrti Rdeče dvorane Velenje so vsekakor zahtevni in zaposleni v tej delovni organizaciji se zavedajo, da jih bodo uresničili le ob maksimalnem angažiranju vseh zaposlenih. Težnja njihovega bodočega razvoja pa je. da ob večjih nalogah ne predvidevajo dodatnega zaposlovanja. Obsežnejše naloge nameravajo izvajati s sedanjim številom zaposlenih. S tem pa bodo seveda tudi precej povečali dohodek na zaposlenega.
Mira Zakošek
TOPER - TOZD Konfekcija Šoštanj
Plana niso izpolnili
Temeljna organizacija združenega dela Konfekcija Šoštanj je zaključila letošnje polletno poslovanje zadovoljivo. kljub temu. da niso izpolnili vseh planskih nalog. Ustvarili so za 2.282.147 dinarjev celotnega prihodka in tako plan presegli za štiri odstotke oziroma lanskoletnega za 41 odstotkov. Dohodek te temeljne organizacije za prvo polletje znaša 810 tisoč dinarjev, kar pa je 88 odstotkov planiranega oziroma 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dosegli pa so 546 tisoč dinarjev ostanka dohodka. Porabljena sredstva so rastla 15 odstotkov hitreje kot so načrtovali v primerjavi z enakim obdobjem lani pa so ta višja za 60 odstotkov. Izplačali so 92 ostotkov planirane višine osebnih dohodkov in so tako ti v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta višji le z.a 0.6 odstotka.
V prvih šestih mesecih letošnjega leta so v temeljni organizaciji Konfekcija Šoštanj realizirali plan proizvodnje le 92 odstotno. Na to je vplival dokaj visok odstotek bolniških in porodniških (pretežno so tu zaposlene ženske), medtem ko lahko trdijo, da je produktivnost dokaj visoka, v zadnjem obdobju pa jim jo je uspelo celo nekoliko zvišati. Ko so delavci obravnavali rezultate poslovanja v letošnjem
prvem polletju so sklenili, da bodi) nedoseganje plana proizvodnje nadoknadili v drugem polletju, saj bodo delali tudi ob sobotah, ki so bile planirane za proste.
V	prvem polletju je tej temeljni organizaciji uspelo prodati 87 odstotkov vseh izdelkov, karje dokaj ugod-no.
V	Konfekciji Šoštanj so imeli pred nedavnim referendum. na katerem so se zaposleni odločili o izločitvi iz delovne organizacije Toper Celje in priključitvi k Elkroju iz Mozirja. Vse proizvodne obveznosti do Topra pa naj bi izpolnili do začetka oktobra, nato pa prišli na nov proizvodni program.
Ker pa se zaposleni v delovni organizaciji Toper Celje z odcepitvijo tega tozda ne strinjajo, so vložili tožbo zoper to odločitev zaposlenih v tozdu Konfekcija Šoštanj. Zaradi tega bodo morali delavci počakati na odločitev sodišča tako. da tudi v primeru, če bo sodišče odločilo njim v prid. verjetno v oktobru še ne bodo mogli preiti na nov proizvodnji program. Počakati pa morajo tudi z izdelavo srednjeročnega plana in tako tudi z iskanjem možnosti za ureditev poslovnih in delovnih prostorov ter poso-dabljenjem tehnologije.
c: -
Produktivnost dela je v šoštanjskem tozdu Konfekcija kljub zastareli
tehnologiji dokaj visoka
TOZD za PTT promet Velenje
Uresničili vsa predvidevanja
Kljub določenim težavam so dokaj dobro poslovali tudi v tozdu celjskega podjetja za PTT promet v Velenju. Tako so na področju uslug dosegli plan v višini 51 odstotkov ter ga v primerjavi z lanskim enakim obdobjem presegli za 9 odstotkov. Celotni prihodek, ki je bil v tem tozdu ustvarjen v višini 24 milijonov din, kar je enako planu, pa je porasel v primerjavi z lanskim letom predvsem zaradi povečanega števila uslug, v manjši meri pa tudi zaradi zvišanja cen.
Tudi dohodek je bil dosežen v višini plana, in sicer v višini 16 milijonov dinarjev. Na to, da dohodek ni presegel plana, so vplivali materialni stroški, predvsem izdatki za energijo in razne druge obveznosti, na katere delavci v tem tozdu nimajo neposrednega vpliva. Poskrbeli pa so za zmanjšanje vseh tistih stroškov, na katere so lahko vplivali z boljšo organizacijo in odgovornejšim odnosom do sredstev in dela.
V višini planirane vrednosti je bil realiziran tudi čisti dohodek, ki so ga razdelili tako, da so ob koncu lahko 400 tisoč din namenili za rezervni sklad in 700 tisoč din za sklad skupne porabe.
Kljub temu, da je drugo polletje
v tej dejavnosti uspešnejse, pa v temeljni organizaciji menijo, da bodo ob naglem naraščanju različnih stroškov in kljub višjemu celotnemu prihodku ustvariii dohodek in čisti dohodek le v višini plana.
V tej temeljni organizaciji so ustvarili za 6 milijonov dinarjev akumulacije, kar je 20 odstotkov celotnega prihodka. Takšna akumulacija pa je po njihovem mnenju nezadostna, saj morajo z njo pokriti tudi razširjeno reprodukcijo, ki je v ptt dejavnosti zelo draga. Vsako novo delovno mesto stane več kot 20 milijonov dinarjev.
Potrebe po novih ptt objektih pa so v naši občini velike. V temeljni organizaciji uresničujejo ali so že uresničili vse načrtovane investicije. Tako je v naši občini v zaključni fazi izgradnja novih telefonskih omrežij, v mozirski občini pa so v sredini zastavljenih del. Pred temeljno organizacijo pa stoji še velika naloga, gradnja novega ptt centra v Velenju. Trenutno so težave predvsem pri zagotovitvi ustreznih bančnih kreditov. Ko bodo zagotovljena sredstva, se bo lahko pričela gradnja tega izredno pomembnega objekta, ki ga že dolgo potrebujemo in pričakujemo.	Boris Zakošek
Panoramska cesta
Gostoljubnost Majerholdovih (druga in četrti z leve) in vse druge dobrine privedejo v te kraje prenekaterega gosta
ka. Na tem delti se namreč "obiskovalcu razgrne ra/.gled. ki mu ni para. Matkov kol v dolini je kot na dlani in ta dlan je čudovita. Nekoliko naprej se pogled odpre še na Logarsko dolino, venec gora vse naokrog pa je itak venomer skoraj tik pred nami. Tudi domačije so nekaj posebnega, sicer pa je opisovanje lepot z besedami ničevo. sem se je treba kratkomalo pripeljati, videli in se prepričati. Nikomur ne more biti žal!
Ko pred sabo že zagledamo zaselek Podolševa z znamenito cerkvico Sv. Duha. se moramo za kratek čas še enkrat zaustaviti. Ob cesti nas namreč preseneti smerokaz za napisom »izvir zdravilne kisle votle«. Skorajda ne bi verjeli. Pa je vendarle res. Le nekaj metrov poti v gozdiček nas privede do izvira in požirek ni odveč. Že zaradi tega ne. da preženemo dvom. voda paje poleg tega še prijetno hladna
m okusna.
Kaj kmalu zatem nas pot prisede do Podolševe. Zanimivosti in lepol ne manjka tudi \ tem zaselku. Okrepčate se lahko v planinski postojanki tik pod cerkvico, ob-iščete pa lahko še vojake poleg n je. Ti so obiska še kako veseli, želijo si stikov z obiskovalci. Daleč so od doline, odgovorno in naporno je njihovo delo ob državni meji in razvedrilo ob prostem času jim pride še kako prav. Sicer pa se pri njih morate oglasiti, če se želite pognati v strmo pobočje Ol-ševe na ogled znamenite Potočke zijalke. prebivališča našega davnega predhodnika. Tudi sprehod po zaselku ni odveč. Ogled domačij, naprav. s katerimi so si ljudje še pred nedavnim lajšali delo na podlagi svoje že kar osupljive domiselosti. razgled po okoliških vrhovih, pa pogovor z domačini, vse to so stvari, ki nam lahko bistveno popestri-
Logarska dolina je zares kot na dlani
jo naš vsakdanjik, obogatijo naše izkušnje.
Ko smo opravili vse to ali malo manj. se podamo naprej in se po nekaj kilometrih vožnje zaustavimo v Solčavi. Sklenili smo torej pot po Panoramski cesti. pot. ki je seseda možna tudi v obratni smeri. Malokomu bi bilo tega izleta žal. če je le zanj izbral primerno vreme. Pa še nekaj.
Na tej poti kaže upoštevati opozorilne table. Ne smemo se namreč podajati v breg nad panoramsko cesto. Bližina državne meje terja svoje. Na .tem področju vojaki obiskovalcev niso kaj prida veseli in še manj nevšečnosti, ki jih zaradi tega imajo oboji. Kljub temu pa naj velja — veselo na pot.	Janez Plesnik
Boris Zakošek
Pridite, ne bo vam žal!
Kdo bi se branil obiska prelepega kraja, njegovih naravnih prelesti in znamenitosti. pa prijaznih ljudi? Malokdo. pa še njemu morajo biti te dobrine kaj malo mar. Takšnih krajev je pri nas veliko. nekateri so poznani bolj. drugi manj. pa so slednji zato še toliko bolj privlačni. Naj tokrat steče beseda o »Panoramski cesti«, kot so jo poimenovali domačini, o predelih okrog nje, ljudeh in posebnostih.
Na to cesto skrčnemo takoj ob vstopu v Logarsko dolino, pri odcepu nasproti gostišča sester Logar. Gozdna cesta, njena kakovost bi pretirane zaljubljence v svoje jeklene konjičke morda res vznejevo-ljila, nas po kakšnih petih kilometrih privede do gostišča Majerhold. Če je kdo željan okrepčila. dobrih domačih jedi in sproščenega pozdrava, naj se le ustavi. Neposrednost gostiteljev, lepa okolica in čudovit razgled na Savinjske Alpe. ga bosta v te kraje še privedla. Morda tudi okoliški gozdovi s svojimi plodovi.
Ko krenemo od tu nekoliko naprej proti Pavličevemu se-
dlu. skrenemo prvič in drugič desno in kaj kmalu se gozd umakne strmi senožeti, ki v svojem središču daje zavetje Covnikovi domačiji. Poslopja v strmini so stisnjena v gručo, kol bi varovala eno drugo, njihova lega pa priča o trdem vsakdanjiku ljudi, ki že stoletja vztrajajo na tem mestu. 1226 metrov nad morjem. Rok Suhadolnik je razmeroma mlad gospodar, trdi življenjski pogoji v strminah nad Matkovim kotom in ob državni meji ga niso odgnali v dolino. Preusmeril je svojo kmetijo, jo posodobil in si delno olajšal napore, domačijo pa je preuredil tudi za potrebe kmečkega turizma. Obiskovalcev mu ne manjka in od vsepovsod prihajajo. Največ s slovenske obale, pa iz Zagreba. Beograda in od drugod. Kako tudi ne bi. Prijazni ljudje, pa čudovita skuta. kislo mleko, domač kruh in še kaj. enkraten razgled v dolino in ostenja nad njo. predvsem pa svež zrak in mir. Vse to in še kaj iščejo ljudje, ki prihajajo sem gor in vse tudi najdejo. Zato vsi obljubljajo, da bodo še prišli. Ne le ob-
ljubljajo. dogovarjajo se in se bodo torej dogovora tudi držali. Prišli pa ne bodo samo v enem izmed poletnih mesecev. tudi pozi m i se bodo vrnili. Gospodar bo namreč poskrbel še za vlečnico in bo torej »sezono« bistveno podaljšal. Vse pohvale gostov in slučajnih obiskovalcev so Roku v tehtno zadoščenje, potrjujejo njegovo odločitev, da je ostal na domačiji, daje vsem težavam navkljub ravnal prav.
Od domačije se po cesti, ki jo je v strmino skorajda vklesal Covnik sam. se spustimo navzdol, nazaj do panoramske ceste in zavijemo levo. Pol nas vodi naprej proti Podolševi. Pa ne brez postan- S panoramske ceste se odkriva čudovit razgled na domačije ob njej in na vrhove v ozadju
Pogled na Podolševo s Savinjskimi Alpami v ozadju
Med taborniki v Savudriji
Toliko nas je, če verjamete, ali ne!
Dan, ki smo ga preživeli z mladimi velenjskimi letoviščarji pod šotori, je bil prijeten in pester, poln raznih zanimivih in veselih dogodkov. Program, ki so ga pripravili mladi skavti ta dan se je pričel že zelo zgodaj, ob šesti uri zjutraj. Na sporedu je bila nogometna tekma z vrstniki iz Celja. Buden je bil ves tabor, ne samo igralci. Zmagali so naši, in sicer z rezultatom 7:2. Po tako razburljivem srečanju na igrišču so bile na programu še svo-
bodne dejavnosti, urjenje v taborniških veščinah. Tudi v popoldanskem času taborniki niso počivali. Svoje moči in sposobnosti so merili na številnih medsebojnih srečanjih.
Nihče od mladih skavtov ni imel časa pomisliti na dom, na starše, brate in sestrice. Dela v Kajuho-vem taboru ni nikoli zmanjkalo. Poleg neštetih dejavnosti so morali priskočiti na pomoč še pri delu v kuhinji, za kar je bil zadolžen de-
žurni vod, v poznih večernih urah
pa je vsakega člana tabora čakala še stražarska dolžnost. Opraviti so jo morali prav vsi, od najmlajših pingvinov pa vse do vodnikov. V veliko oporo jim je bil pes Žan. Letošnji vodja v Savudriji Tone De Costa nam je povedal, da je bilo v taboru vseskozi nadvse prijetno, saj so bili otroci zelo pridni in ubogljivi. Izpolnili in opravili pa so tudi vse zadane naloge.
Lojze Ojstršek
Opravili vse naloge
že 23. julija, so taborili mladi iz Šoštanja in Šmartnega ob Paki, v zadnji pa so se urili v taborniških veščinah otroci iz Velenja in Gornjega Grada. V treh izmenah je tako letovalo nad 400 tabornikov naše občine, le nekaj manj pa v Ribnem na Gorenjskem. Letovanja pod šotori se je udeležilo letos okoli 800 otrok iz velenjske občine.
V Kajuhovem taboru v Savudriji smo obiskali 120 osnovnošolcev iz Velenja. Bili so pravi ,,zamorci", saj je sonce vse dni neusmiljeno pripekalo. Edino zatočišče pred vročimi sončnimi žarki so našli v vodi, pa še ta je bila topla. Ob prihodu v tabor nas je čakalo prvo presenečenje -r— maskota lesenega morskega psa. Za mladega tabornika je bil to simbol pomembne taborniške veščine — plavanja. To pa je tudi pomenilo, da se morajo naučiti plavati vsi taborniki. Med velenjskimi otroki je bilo kar 11 neplavalcev in 9 pol plavalcev. Ob našem obisku smo slišali zelo razveseljivo novico: splavali so prav vse člani letošnjega Kajuho-vega tabora.
Med taborjenjem je lokstrelstvo zelo priljubljena športna dejavnost mladih
za osnovnošolce Šmartnega ob Paki, Šoštanja, Velenja in Gornjega Grada.
V prvi izmeni, ki je odšla na pot
Nadvse prijetno je bilo v teh počitniških dneh v Savudriji, kjer je zveza tabornikov občine Velenje pripravila desetdnevno taborjenje
6 i\5
Roman, zanimivosti
Številka 32 (544) - 22. avgusta 1980
Vsak hip so se mu približali znani zvoki, ali komaj jih je začul, so že izginili in se umaknili drugim, novim, še pestrejšim.
Pastirski bog se je rahhlo oklenil svojega malega varovanca: ,,Kaj te ne mika, da bi si vrt natančneje pogledal? Morda najdeš in začuješ še kaj lepšega, še kaj čudovitejšega!"
Deček je pokimal kakor v sanjah. Počasnih korakov sta stopala med svetlimi gredami, nad katerimi se se lovil nagajivi vetrič, pripogibajoč cvetove, da se je prelivalo cvetlično polje v nepreštetih bojah. Skupna pesem je bila vedno enaka, vedno ista, vedno neutešljiva.
,,Prisloni uho k cvetu!" je velel Veles, ko sta bila prispela do nove grede. Visoke, srebrnobele lilije, čiste in lepe, so se nagibale k poti in pevale. Sladak vonj je silil v nosnice in jih širil.
Gojmir je slušal.
„0, dajte nam očka, milostni bogovi... v daljini je... na vojno je šel in ni ga več, kar ni ga več nazaj... O kje si, očka? ... Majka nam tuguje in bledi... zadruga je nema... in tebe ni... naš očka.."
Beseda za besedo je prhutala kakor plašne ptičke iz cvetičnih čaš, se vezala z novo prihajajočimi in izginjala.
„Deteta prosijo," je dejal Veles polglasno in odvedel dečka k naslednji vrsti, kjer šo se v bohotni množici gnetle izredno lepe in visokorasle lilije, se na lahko stresale in pevale.
„Tako zelo smo sami, čisto sami," je govorilo iz belih cvetov, ..skrivamo se pred svetom, izgnanci, preganjanci... Vsi se nas izogibljejo... Očka je nesrečen, majka trpi... in trpim tudi jaz... O da bi se mogli povrniti v belo gradišče, da ne bi bili več brezpravni nezadružani... O da bi bila majka spet vesela... da bi mogel očka pokazati svoje junaštvo... in jaz, da bi se smel igrati z drugimi dečki in deklicami... O da bi došel Domogoj iz tujine... pa bi nas vse osvobodil... O bogovi, Veles, dajte mi veliko moč... tako silno, da prevrnem gore in hribove!... Dajte moči, dajte moči!...
Gojmir se je zdrznil in postrani malce plašno pogledal na sveti Velesov obraz, ki je žarel v mirnem veličastvu.
,,Zdi se mi," je menil obotavljaje se, ,,da je to moj glas."
Veses se je rahlo nasmehnil in pokazal na gredo.
„Nemara začuješ še kaj..."
Deček je približal uho k drugemu cvetu.
...... Hotel bi storiti nekaj jako velikega... vsi naši junaki bi se
začudili, vse ljudstvo bi ostrmelo... In potem bi bili spet zadružani... O Veles, dobri Veles, daj mi tako moč, posodi mi svojo palico..."
,,Moj glas, moje besede!" je kriknil osupli Gojmir in se ozrl ha pastirskega boga.
„ Tvoje besede so, Gojmirče," je rekel ta z dobrohotnim glasom, ,,in preobilica jih še raste na tej gredi. Tvoje želje, tvoje misli in tvoja hrepenenja so poletela iz tvojega nemirnega, drobnega srca v svetle višave in padla čez čas kot dragocena semena na vrt gorskih vil, kjer so z nepreštetimi drugimi vzklile, pognale lep in čist cvet, neprestano pevale in klicale. Začul sem njih glas in bil je prijeten mojim ušesom. Dal sem te pozvati v sveti kresni noči v naše kraljestvo, da se ti razodenejo skrivnosti in se zdani v tvoji trpeči duši..."
Globoko presunjen je padel Gojmir na obraz in v nemem spoštovanju poslušal Velesove besede, prihajajoče iz božjih ust kakor lahno curljajoč potoček, £e skaklja v srebrni mesečini čez belo kamenje, gladko brušeni prod. Pri duši mu je bilo sladko in toplo. Z nepoznano silo je začutil vso veliko srečo v bližini božanstva in resnice. Dasi je ni še mogel docela pojmovati, jo je vendar slutil v nejasnih črtah in veroval vanjo z neskončno trdo vero, upal z neomahujočim upanjem in ljubil z neugasljivo ljubeznijo. In srce se mu je širilo in zdelo se mu je, da mu hoče s svojim rastočim nemirmom prebiti prsi. Neskončnost je bila blizu, Čutil jo je v dno svojega bistva...
„Nisva še na koncu svoje poti!" je opomnil pastirski bog in se sklonil nad ležečega dečka. „Cesar si prosil, dobiš! Tvoje želje se izpolnijo. Zdaj vstani! Pokažem ti še več, še lepše, še čudovitejše slike, ki te bodo spremljale do konca, dvigale in šitile srce. Ob njih spominu ti bo nekoč smrt sama lahka in sladka..."
Deček je počasi vstajal in vpiral svoje verujoče oči v govorečega Velesa, čigar božji obraz je obsevala skrivnostna luč, izžarevajoča iz njegove postave.
„Grem, kamorkoli me povedeš," je govoril Gojmirov pogled, ,,in storim vse, karkoli mi zaukažeš..."
In šla sta dalje.
Gustav Šilih
(Dolinska bžtfka)
Hodila sta med pestro posejanimi gredami še dolgo; naposled sta dospela do orjaškega pomola, ki se je dvigal na koncu čudesnega vrta.
V nejasnih oblikah so se zgrinjali hribovi naokrog, globoko pa se je bleščala srebrna lista — jezero.
Veles je obstal in nagnil palico.
Zaprasketalo in zasršelo je, iz palice je šinil modrikast ogenj in se sukljal v brzih vijugah proti nebu.
In ko je zamahnila palica v drugo, je spodaj zagrmelo. Od gore do gore se je valilo votlo ropotanje, nad vilinjim gradom pa se je vžgala blesteča jasna svetloba. Rasla je in se širila; kmalu je dobila tako jakost, kakršno more dati le zmagoslavno sonce, kadar prevozi nani neznane nočne daljave ter se vse čisto prikaže očem v jutranji obleki. Cez nekaj trenutkov ga je presegla in obdala vsenaokrog z iskrečim, trepetajočim žarom, ki se je pa hipoma prelil v mirno luč. Pokazala se je hribovita pokrajina v čudoviti razločnosti. Vsak najmanjši in najbolj skriti košček zemlje je bil razsvetljen, in zdelo se je, da se posamezni deli čimdalje bolj bližajo sivim planinam in kristalnemu gradu.
,,Jezero, jezero, Zalesje!" je vzkliknil Gomir in krčevito stisnil roke.
Pred njegovimi očmi je valovilo zaleščansko jezero: ena sama zlata ploskev, goreča in izpreminjajoča se v neštetih bliskih, ognjih in utrinkih; valovila je in se spet poglajala, naraščala in spet padala. Objezerski holmi so bili odeti v rožnate halje, rožnato nadahnjeno je bilo sklalsko gradišče in kakor rožni cvet je kipelo v nebo slavno Velesovo svetišče.
,,Kako je to lepo!" je zašepetal kakor v sanjah in ni odmaknil oči od lepote ljubljene domačije.
,,Pomni, sinko!" je povzel Veles. ,,Prelepo je zaleščansko jezero... Toda kmalu izgine... ker tako je odločila Usoda. Dnevi so mu šteti..."
Gojmirovo lice je prepregla toga.
,,Toda zakaj? Kam naj izgine?" je vprašal z žalostnim glasom.
,,Iz jezera postane dolina!" je rekel pastirski bog s slovesno povzdignjenim glasom in dvignil palico.
Zagrmelo je. Zlati valovi so usahnili kakor nemirna misel. Na njih mestu so se kopičile tenke bele megle, se poganjale in umikale v obliki vitkih stolpičev nakvišku.
Pod hribove je legla široka ravan. Posamezni nizki holmiči so se bočili nad njo povsod tam, koder so poprej zeleneli jezerski otočki. Nkih zelena boja pa se je izpreminjala in si navzela novih boj. Dolino so preprezali zlatožolti pasovi v najrazličnejših smereh. Jezerski hribovi so vzrasli, hiše in hišice se pomeknile navzdol, se gnetle in tvorile majhne skupine bivališč med gostimi nasadi sadnega drevja; orjaški gozdovi so splezali še više, polegli po strmih pobočjih in dolgovijugastih grebenih. Slika je bila svetla in jasna. Kolikor dalje si jo gledal, tem dražja in milejša je postajala.
Prsi malega jezerčana so se dvigale s krčevitimi sunki, oči so se širele. Njegov zadivljeni pogled je z vzhičenostjo objemal čudež, ki je baš vstal pred njim, prekrasen, toda nedoumen.
,,0 kako lepo, kako lepo!" je ponovil s šepetajočim glasom, kakor bi se bal prepoditi prelestno sliko.
,,To je dolina. . ." je dejal Veles.
,,Dolina. . . naše Zalesje. . ."
,,Vaše Zalesje, sinko dragi! Iz vode se porodi in ustvari nova pokrajina, bogata, plodovita in dobrotna. Pridnim rokam bo dajala v izobilju vsega, česar potrebujejo."
,,Bogata bo. . ."
,,Doživela bo hude čase, enake dolgim temnim nočem, toda vsekakor se povrnejo prej ali slej jasni sončni dnevi," je nadaljeval pastirski bog in njegov obraz je preletel izraz globoke skrivnosti. ,,In kadarkoli bosta sila in nesreča največji, se dvigne pomoč iz doline same, zveste tistemu rodu, ki jo oprosti mrzlih močvirij in ledene vode in jo da sončni luči, rodu, ki bo obdeloval njeno polje in sejal seme v njene hrepeneče grude in brazde. . ."
,,ln kdo jo oprosti?"
Na to vprašanje Veles ni takoj odgovoril, toda njegova visoka postava se je vzravnala. Zdelo se je, da raste v višino, postaja večja in mogočnejša, obdana od čuda polne luči, ki je že ves čas sevala iz nje.
Z jako pomembnim glasom je pokazal na razsvetljeno raven: ,,Tisti, ki ima neomajno vero, trdno zaupanje in veliko ljubezen. . . do sebe in drugih. . ."
,,. . . in veliko ljubezen," je kakor sanjav odmev ponavljal Gojmir, povesil glavo in se zamislil.
Veles pa je zamahnil še enkrat z palico proti dolini, potopljeni v rožnato zarjo: ,,Glej dalje!"
Preko ravani so se hipoma začrtali veli trakovi, tekoči zdaj v ravnih, zdaj v zavitih črtah od enega konca do drugega, vezali selo s selom, hrib s hribom. Po njih pa so se pomikale liki orjaške kače dolge vrste čudno oblečenih ljudi. Svetli oklepi so se bliskali v soncu, proti nebu je štrlel cel gozd sulic, nerazumljivi, sirovi glasovi so bili na dečkovo uho. Vedno več, vedno več. . . Na cesto so se neprestano usipale nove jate in se valile dalje. Poedine gruče so z glavnih cest zavile na stranske, se približale hišam in izginjale v njih. Drugi zadaj so šli za njimi s pospešenimi koraki, končno zadreveli v divjem diru. . . Potem nekaj časa mirno. . . Nejasen šum žvenketajočega orožja. . .. Zdaj, zdaj. . . Iz slemen švignejo krvavi zublji, gost dim se vali nad njimi, se plazi nad dolino, ki jo počasi popolnoma prepreže. . . Pretresujdti kriki spodaj naznanjajo grozodejstva. . .
,,Kaj je to?" je izpraševal prepadli dečkov pogled.
„Glej dalje!"
Nad sivo plastjo megle in dima so švigali ognjeni jeziki, požarno morje je valovilo in se gostilo nad zadnjimi zelenimi njivami. Le od časa do časa so ga predrli odsevi silnih plamenov. Kriki so postajali grozni, obupni in nečloveški. Veter je odpihal meglo: ceste so bile polne zvezanih ljudi, žen in otrok. Med gorečimi, pol upepeljenimi hišami, osmojenim drevjem in poteptanimi njivami pa so ležala mrtva in ranjena, v smrtnih bolečinah se premetavajoča trupla Zaleščanov. Krčeviti jok zasužnjenih se je mešal s sirovim krohotom in divjimi psovkami priganjajočih tujcev. In ob cestah so visela obešena trupla mrtvih bratov.
Z bolestnim naporom se je izvilo iz Gojmira: ,,Zakaj vse to?" ..Dolinski sovražniki.... Vojna..." je bil Velesov resni odgovor.
Deček je stisnil pesti in zavpil z drhtečim glasom in plamtečimi očmi: ,,In zakaj delajo grozote?"
Glas pastirskega boga je bil čudno teman in grozeč, ko je odgovoril: ,,Ljudje so... vojno imajo... Toda glei dalje!"
Slika se je vrstila za sliko, prizor za prizorom. Pokazale so se vseh vrst vojne grozote, strahovito trpljenje podjarmljenih Zaleščanov, njih pridušeni srd, upor in zmagononosni odpor, ponovni poraz in ponovna zmaga. Stoletja so se pogrezala v večnost... Končno so se upirajoče roke utrudile in padle do smrti izmučene na drago zemljo, ki so jo branile. Nad dolino so vzrasla siva gradišča, po belih cestah so oblastno dirjali železni konjeniki, a zaleščansko ljudstvo je potrpežljivo robovalo v krvavem potu svojega obraza. In spet se je premenila slika: Boj, boj, vnovič boj... in potem so se od vsepovsod zgrinjale silne množice, napadle in rušile zle gradove, pokončavale svoje mučilce in jih zasužnjevale. Pod jasno nebo so orile zmagoslavne pesmi, plapolale zastave, vihrala bandera...
,,In zdaj, zdaj?..."
,.Zaleščani zmagujejo in se osvobojujejo."
Gojmir se je globoko oddahnil.
,,In ostanejo li svobodni?" je vprašal boječe.
Velesova lica je preletela senca velike žalosti.
„0 da... ostali bi svobodni... če bi ostali složni in edini..."
,,Ali," je začel deček, toda preplašen umolknil, ko je videl na božanskem obličju veliko resnobo, podobno veličanstveni jezi..
,,Vse drugo," je povzel Veles po kratkem premolku, ,,ti mora ostati prikrito! Vedi, sinko, da niti nesmrtnim bogovom skrivnosti polna Usoda ne razkrije vsega; in če jim razkrije, jim brani, da bi razodeli skrivnost drugim. Temna so njena pota in neizmerna je veličina njenih ukrepov..."
(Se nadaljuje)
Dr. Ivan Stopar

H "i! r -
|§|flllfll||l i llffll :
■■-i - 'ti;1.:...
%
Grad je bil takrat še vedno krški in tako ga je krški škof Lovrenc že naslednje leto podelil v Vitanju Frideriku Zovneškemu.
1353 so celjski grofje oddali Salek v zajem Niklasu Kien-bergerju, 1371 pa Mertu (Martinu) Rifniškemu. Grad se takrat omenja kot vest Scha-llek. Mertove hčere so ga 1428 prodale SObriaškim, katerih dediči (Perneški, Racknitzerji, Kainacherji in Lambergerji) so še 1516 v posesti gradu. 1561 so ga posedovali hkrati kar
štirje lastniki, 1575 pa se v šoštanjskem urbarju omenja kot njegov lastnik Erazem Raumschussel; podelil mu ga je bil deželni knez, ki je nasledil celjsko dediščino. Raum-schussli so posedovali grad do 1664, ko ga je Marjeta Raum-schttssel, roj. baronica pl. Buchheim prodala svojemu bratrancu Otonu baronu pl. Teufenbachu. Za časa Raum-schiisslov so grad oplenili uporni kmetje, pol stoletja pozneje pa ga je prizadel požar. 10. 1. 1676 je zidarski
Šalek na Vischeijevi upodobitvi okrog 1.1680
mojster Primož Pšerničnik (Pschernitschnikh) iz Šoštanja kot uradni zastopnik dežele ocenil škodo na 2866 fl. Popravljeni grad je po smrti Otona Teufenbacha 1695 posedoval Ferdinand Leopold baron pl. Teufenbach, ki se kot lastnik omenja 1708. 1722 je bil Šalek v rokah baronov Mauer-burgov, 1732 pa ga že poseduje Johann Jožef baron pl. Gabelkhoven, lastnik gradu Turn pri Velenju, ki je obe gospoščini združil. Lastniki obeh gradov so poslej isti. O. 1770 je v Šalek udarila strela, nakar je že drugič pogorel. Ogenj so opazili šele, ko je pogorela že vsa s skodlami krita streha. Poslej je Šalek ostal razvalina, kakor ga kažejo upodobitve 19. stoletja.
Podobo nekdanjega gradu nam je ohranil Vischerjev bakrorez. Okoli močnega stol-pastega jedra so strnjena stanovanjska poslopja s kapelo, ki jo označuje nadstrešni stolpič. Onstran mostovža, ki drži prek grajskega jarka, je predgradje s tremi gospodarskimi poslopji. V današnji razvalini se je od gradu praktično ohranil le še stolp, ki je v tlorisu trikotne oblike in ki še sega do višine petih etaž. Stolp
ima na obeh najbolj izpostavljenih straneh nad obrambnim jarkom do 2,50 m debele stene, ki se šele tik pod vrhom stanjšajo tako, da oblikujejo pohodno površino — z nje je bilo mogoče prek lin obvladovati dostope do gradu. Stolp ie bil že od kraja povezan tudi s palasom in to v vseh etažah, razen v vrhnji, ki se je prosto vzdigovala iznad streh obodnih grajskih stavb. V njegovih stenah so ohranjene številne avtentične okenske in vratne odprtine, žal pa so prav najstarejše med njimi na pala-cijevi strani zaenkrat stilno nedoločljive. Njihovi okviri so iz lehnjaka, ki ga je čas tako obrabil, da profili od daleč niso razpoznavni. Še dobro pa so v vrhnjih nadstropjih stolpa ohranjeni klesani ogelniki, ki skupaj z nepravilno zidavo, ki kaže le lahno željo po plaste-nju, priča, da je grad nastal šele v gotski dobi — torej v 2. pol. 13. stoletja, kamor smo ga datirali tudi na temelju ohranjenih virov. Pri tem kajpak ni ves iz enega liva ampak rezultat številnih prezidav in predvsem dozidav. V svoji prvotni podobi je bržčas obsegal samo stolp z notranjim dvoriščem in palasom.
Šalek, osrednji grajski stolp
S slovesnosti v Paski vasi
Proslavili pomemben jubilej
Preteklo nedeljo je bilo v Paški vasi nadvse slovesno. Tamkajšnje gasilsko društvo je slavilo 60—letnico delovanja.
Ob tej priložnosti so pripravili bogat kulturni program. Ob 14. uri je krenila skozi vas parada gasilskih enot sosednjih društev, v sprevodu pa so sodelovali tudi člani folklorne skupine iz Šmartnega ob Paki ter godba na pihala Zarje Šoštanj. Program so popestrili še recitatorji in moški pevski zbor Šmartnega ob Paki.
Na slavnostni prireditvi pred gasilskim domom je najprej spregovoril predsednik gasilskega društva Paška vas, Rudi Ježovnik in zbrane seznanil z razvojem ter delom društva, ki je bilo nadvse plodno in ustvarjalno, saj jim je uspelo kupiti potrebno opremo ter opraviti nekatera obnovitvena dela pri gasilskem domu. Največja pridobitev za Slane gasilskega društva Paška vas pa je gotovo nov gasilski dom, ki ga bodo predali sv.ojemu namenu predvidoma prihodnje leto.
Na svečanosti ob 60. letnici delovanja je predstavnik občinske gasilske zveze Jože Hudales izročil predsedniku društva za dolgoletno in požrtvovalno delo republiško priznanje druge stopnje, samoupravna skupnost za varstvo pred požari občine Velenje pa jim je podarila motorno brizgalno in deset delovnih oblek. Mnoge člane so za dolgoletno in požrtvovalno delo nagradili z občinskimi priznanji druge stopnje ter zlato, srebrno in bronasto plaketo. Za dolgoletno in vsestransko pomoč je gasilsko društvo Šoštanj podelilo gasilcem Paške vasi še posebno priznanje.
Pokrovitelj slovesnosti ob 60. letnici obstoja gasilskega društva PaSka vas je bil tozd gradbeni elementi tovarne gospodinjske opreme Goren'e-	Tatjana Kelenc
RUDARSKI SOLSKI CENTER
iil
VELENJE
n«om«jtqa tubildiarna odgovornost
J U O O 8 L A v 1 J A
«3330 Volani«. Prailhova 3. tolafon: «50-422
Kadrovsko — socialni center
Na podlagi določil 22. čl. TZDR (Ur. list SRS št 24/) določil pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Serijska proizvodnja ter sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja TOZD Serijska proizvodnja z dne 13. avgusta 1980
OGLAŠAMO
potrebe po:
1.	STROJNIH TEHNIKIH za opravljanje del v konstrukciji
končana srednja šola strojne smeri in
—	najmanj 2 leti delovnih izkušenj
2.	PROJEKTANTU
Pogoj:
—	dipl. inž. strojništva ter eno leto delovnih izkušeni
—	inženir strojništva ter 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del
—	aktivno znanje enega tujega jezika
3.	VZDRŽEVALCU ORODIJ I.
- KV orodjar in — 3 leta delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas. Osebni dohodek je v skladu s pravilnikom o delitvi sredstev za osebne dohodke v TOZD Serijska proizvodnja. Projektantu bomo nudili tudi stanovanje.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj naslove pismene vloge z dokazili o izobrazbi na naslov: Rudarski šolski center Velenje, Prežihova 3. Objava velja do zasedbe.
Kršili javni red in mir
Dne 13. avgusta 1980 sta prišla v kolodvorsko restavracijo v Velenju notno vinjena M. D. in J. M. Od itreinega osebja sta zahtevala ilkoholne pijače. Ker le teh nista dobila, sta začela razbijati in izzi-nti k pretepu še ostale goste. Dejanje so morali preprečiti delav-d milice, ki so ju na postaji pridr-Ui do (streznitve. Za storjeno dejanje pa se bosta morala zago-vujati pred sodnikom za prekrške.
13. avgusta je ob 17. uri in 30. ■inut prišel v zdravstveni dom v Velenju močno vinjen B H. Ker ga travnik ni mogel takoj pregledati, |e pričel vpiti in hotel z zdravnikom tudi fizično obračunati. Opozorila zdravstvenega osebja ni ipoSteval, zato so morali, posredovati delavci milice. Kršitelja pa kodo prijavili sodniku za prekrške.
V hotel Paka je prišel 14. avgusta okoli 20. ure močno vinjen S. D. Zahteval je alkoholne pijače. Vendar teh ni dobil. Začel je razbijati steklenino, nenazadnje se je lotil še opreme lokala. Kršitelja so morali odstraniti delavci milice in ga zadržali na postaj: do istrez-nitve. Zagovarjati se bo moral še pred sodnikom za prekrške.
Dne, 14. avgusta ob 16. uri sta prišla v prostor družbene prehrane Vegraida v Velenju močno vinjena K. Z. in B. S. Zaradi vinjenosti sta izzivala k pretepu delavce, razbijati pa sta pričela še steklenino. Dejanje so jima morali preprečiti delavci milice. Kršitelja javnega redu in miru pa se bosta morala zagovarjati pred sodnikom.
koledar
kino
Petek, 22. avgusta — Marija
Sobota, 23. avgusta — Rozalija Nedelja, 24. avgusta — Jernej Ponedeljek, 25. avgusta — Ludvik
Torek, 26. avgusta — Aleksander
Sreda. 27. avgusta — Monika Četrtek, 28. avgusta — Avgu-
ZDRAVNIKI VZDRAVSTVEN1 POSTAJI ŠOŠTANJ
Od 22. do 24. 8. — dr. Valter Pirtovšek 25. in 26. 8. - dr. Peter Lazar 27. in 28. 8.-dr. Valter Pirtovšek
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAV STVENEM DOMU VELENJE
Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti SŠZD Velenje
23. in 24. 8. — v pripravljenosti na domu dr. Herbert Košič, Prešernova 9 b, Velenje
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE — SEDEŽ ŠOŠTANJ
Od 22. do 28. 8. — Ivo Zagožen, dipl. vet.. Velenje, Vrnjačke banje 7, telefon 852—381.
mali oglasi
SPREJMEM NEKAJ UČENČEV na stanovanje v Velenju, Stara vas. Naslov v uredništvu. PRODAM dobro ohranjeno sedežno garnituro RIVA, (trosed, 2 fotelja in klubska miza) Dolinar, Tomšičeva 25, Velenje. PRODAMO enodružinsko, viso-kopritlično hišo. z lepim sadnim vrtom, telefonom, centralno ogrevana. Informacije in ogled po predhodnem telefonskem dogovoru. Cena po uradnem cenilcu. Žalec. Partizanska 42. telefon 710—389.
V SLOVENJ GRADCU prodam večjo, sodobno družinsko hišo. v bližini centra, uporabno tudi za obrtnike, turizem ali predstavništvo. Tichy — Sejmiška 18. Telefon (062)841—354.
NOV PIANINO, znamke BE-LARUS prodam. Možno plačilo s kreditom. Informacije po telefonu 852—579 od 7 — 8 ure zjutraj. PRODAM avto NSU—1200 C. letnik 1971. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 851—301, dopoldne.
V VELENJU ali bližnji okolici Velenja kupim garažo. Peter Be-zjak, Kersnikova 7, Velenje.
IŠČEM manjše stanovanje, ali sobo s kuhinjo na področju Šoštanja. Naslov v uredništvu. MLAD SLOVENSKI ZAKONSKI PAR išče sobo v Velenju ali bližnji okolici. Plačilo tudi za leto vnaprej. Naslov v uredništvu.
ZAHVALA
Mag. sci. dr. med. Jožetu Križ-niču in osebju zdravilišča Topolšica hvala za prijetno j>o-čutje ter uspešno zdravljenje. Hvaležni pacienti.
V Velenju ali bližnji okolici vzamemo v najem 1 — sobno stanovanje ali garsonjero.
Ponudbe pošljite na naslov: GIP »VEGRAD« Velenje, Prešernova 9, Splošna služba.
gibanje prebivalstva
MATIČNI URAD VELENJE Poroki:
Karel Blažič, roj. 1953, delavec iz Velenja, Koroška2inAnaKljajič, roj. 1956. delavka iz Velenja, Koroška 2; Stojan Knez, roj. 1959, elektrotehnik iz Bevč in Milena Ribič, roj. 1959, prodajalka iz Trnave.
Smrt:
Franc Pirmanšek, upokojenec iz Velenja, Ljubljanska 13/a, roj. 1906.
REDNI KINO VELENJE
22.	8. petek ob 18. in 20. uri KING KONG - ameriški avanturistični; režija: John Ge-iljermyn; igrata: Geissica Lendj, Jeff Bridgis
23.	8. — sobota ob 18. in 20. uri IZPOVEDI ČISTILCA OKEN
—	angleška komedija; režija: Val Guest; igrata: Robin Askwith, Anthony Booth
24.8,— nedelja ob 18. in 20. uri
IZPOVEDI ČISTILCA OKEN
—	angleška komedija
25.	8. — ponedeljek ob 18. in 20. uri SUŽENJSKI BLUS — ameriški: režija: Richard Hefron; igrata: Peter Fonda. Sussan Sent Gemes
26.	8. — torek ob 18. in 20. uri DOMINlQUE - DUH. KI UBIJA — ameriška grozljivka; režija: Michael Anderson; igrata: Cliff Roberstonm, Jean Simmons
27.	8. — sreda ob 18. in 20. uri DOMINIQUE — DUH, KI UBIJA — ameriška grozljivka
28.	8.— četrtek ob 18. in 20. uri SUMLJIVA LJUBEZEN — francoska kriminalka; režija: An-dre Cayate; igrata: Annie Girar-dot, Bibi Anderson
KINO DOM KULTURE VELENJE
28. 8. četrtek ob 20. uri UBIJANJE A'LA CARTE — ameriška krimi-komedija; režija: Ted Kotcheff; igrata: George Segal. Jacqueline Bisset KINO ŠOŠTANJ
23.	8. — sobota ob 19.30 SUŽENJSKI BLUS — ameriški
24.	8. — nedelja ob 17.30 in 19.30 KING KONG — ameriški avanturistični
ponedeljek ob 19.30 IZPOVEDI ČISTILCA OKEN — angleška komedija
27. 8. sreda ob 19.30 SUMLJIVA LJUBEZEN — francoska kriminalka
KINO ŠMARTNO OB PAKI
22. 8. — petek ob 20. uri 39 STOPNIC — angčeški triler; režija: Don Sharp; igrata: Robert Powell. Eric Porter
26. 8. — torek ob 20. uri IZPOVED ČISTILCA OKEN -angleška komedija
DEŽURNA TRGOVINA V OBČINI VELENJE OB SOBOTAH
Od 1. do 31. avgusta 1980, vsako soboto, od 15. do 19. ure:
ŠPECERIJA, Kajuhova 9, ŠOŠTANJ
DO »ERA« VELENJE TOK KMETIJSTVO ŠOŠTANJ
Šoštanj. Trg svobode 12
razpisuje
v šolskem letu 1980/1981 po sklepu UO
1 štipendijo
na srednji kmetijski šoli — živinorejsko poljedelska smer.
Kandidati naj oddajo vloge na obrazcu DZ 1,65 najpozneje do 1. septembra 1980 na TOK Kmetijstvo Šoštanj. Vlogi je potrebno priložiti zadnje šolsko spričevalo in potrdilo o vpisu.
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
OBVEŠČA
da bo po ugodni ceni razprodajah ŽIVE KOKOŠI
od 23. avgusta 1980 dalje pri sledečih kooperantih
PRISLAN Ana, Radmirje 7, Ljubno ob Savinji; HREN Franc, Lačja vas 5, Nazarje SLAPNIK Mirko, Volog 8, Šmartno ob Dreti Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadaljnjo rejo. Razprodajah bodo ves dan v navedenem roku. Vse informacije dobite po telefonu (063) 830—045,830—010.
gorenje«
Tovarna gospodinjske opreme, n. sol. o., Velenje DELAVSKI SVET TOZD PRALNA TEHNIKA, n. sol. o.f Velenje
razpisuje
prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa
VODJA TOZD PRALNA TEHNIKA
Za vodjo TOZD je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje:
—	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori;
—	da je moralno in politično neoporečen;
—	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti;
—	da ima srednjo ali višjo izobrazbo;
—	da ima 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih-odgovornih delih in nalogah.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: GORENJE TGO VELENJE, Kadrovski sektor, 63320 Velenje, z oznako „Razpis del in nalog TOZD Pralna tehnika".
O izidu imenovanja bodo kandidati obveščeni v roku 45 dni po zaključku roka za prijavo.
ZAHVALA
Ob nenadni in težki izgubi dragega moža. očeta, deda in pradeda
Franca Pirmanška
iz Velenja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izražena sožalja, darovano cvetje in vence ter vsem, ki ste ga pospremili v tolikšnem številu na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se duhovniku in govornikoma za izrečene besede.
Hvala pevcem za ganljivo zapete pesmi in rudarski godbi. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in sočustvovali z nami.
Žalujoči: žena Cecilija, sinovi Tone, Jože, Vlado in hčerka Rozalija z družinami, vnuki in pravnučki.
ZAHVALA Ob bridki in nenadomestljivi izgubi naše drage mame in stare mame
Helene Kobolt
iz Šaleka
se iz srca zahvaljujemo sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so v najhujših trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, zasuli njen prerani grob z
venci in cvetjem in jo pospremili na njeni zadnji poti. Ni besede, s katero bi se zahvalili dr. Hribarjevi, ki ji je dolga leta pomagala in ji
lajšala njeno težko bolezen. Iskrena hvala tudi Alojzu Pravalniku za nesebično pomoč. Hvala tudi zvezi borcev, gasilcem, pevcem, govornikoma ter duhovniku za opravljen
obred.
Žalujoči: hčeri Albina in Marija z družinami ter sinovi Franc. Anton. Ludvik in Ivan
z družinami.
Ob dnevu graničarjev
Slovesno v Logarski dolini
Resnično izjemno sloven-sno je bilo prejšnji petek v Logarski dolini. V čudovito urejeni karavli Savinjski partizan je bila namreč osrednja republiška slovesnost ob Dnevu graničarjev. Postojanka in njeno okolje pa nista bila tako urejena le za to priložnost, saj so vojaki v Logarski dolini zanjo zvedeli šele pred nedavnim. Zagotovo je torej tudi to slavje ponovno ' priznanje vojakom enote Veliborja Lukoviča za izjemne dosežke, ki so jih v zadnjem času
dosegli na vseh področjih svojega dela in življenja.
Petkove slovesnosti so se udeležili številni domačini iz Logarske doline, Matkovega kota, Podolševe in Solčave, predstavniki družbeno-poli-tičnega življenja mozirske in sosednjih občin, celjske regije in republike ter številni vojaki in starešine JLA. Vsi skupaj so v svoji sredi na-jtopleje pozdravili prvega komandanta slovenskih partizanov. narodnega heroja in člana sveta federacije Franca Leskoška-Luko in
članico sveta federacije Pepco Kardelj, ki so jima pionirji podarili šopke cvetja in jima z njimi zaželeli najlepšo dobrodošlico v imenu vojakov in solčavske krajevne skupnosti. Poleg njiju so se slovesnosti udeležili še član predsedstva CK ZKJ Andrej Marine, predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner in drugi gostje.
Na začetku slovesnosti je komandir karavle Velibor Lukovič predal raport namestniku komandanta ljub-
V Logarski dolini so se v petek zbrali Številni visoki gostje, vojaki in starešine ter domačini
ljanskega armadnega področja. generalmajorju Iliji Raškoviču, vsi udeleženci so se z minuto molka poklonili spominu pokojnega tovariša Tita. udeleženci letošnjega spominskega pohoda po vseh obmejnih postojankah Slovenije, namenili so ga spominu velikega misleca Edvarda Kardelja, pa so k spominskemu obeležju in sliki predsednika Tita položili šopke cvetja, nabranega na svoji dolgi poti. Zatem so vojaki poslušali čestitki načelnika generalštaba JLA, admirala Branka Mamule in komandanta ljubljanskega armadnega, področja gene-ralpolkovnika Franca Tav-čarja-Roka. ki sta jih ob prazniku namenila pripadnikom obmejnih enot JLA.
Priložnostni govor je prebral polkovnik Silvo Bano-vec. potem pa so podelili nekatera priznanja. Gene-ralmajor Ilija Raškovič je v imenu komandanta LJAO Franca Tavčarja-Roka podelili posebno priznanje krajevni skupnosti Solčava za izjemno sodelovanje z vojaki v Logarski dolini in na Strelčevem vrhu ter vojakom postojanke Savinjski partizan za njihove izjemne dosežke. Vojakom je posebno nagrado podelil tudi predsednik skupščine občine Mozirje Hinko Čop. Na koncu slovesnosti je komandir karavle Velibor Lu-
Generalmajor Ilija Raškovič izroča Veliborju Lukoviču priznanje komandanta Ljubljanskega armadnega področja.
kovic v imenu vojakov in vseh ostalih udeležencev prebral pozdravno brzojavko Predsedstvu Jugoslavije.
V kulturnem programu so sodelovali vojaki, mladinci, občinska delavska godba in mozirski mešani pevski
zbor. Po končani slovesnosti so si gostje ogledali karavlo in se kasneje skupaj z vojaki in številnimi domačini zadržali na tovariškem srečanju ob partizanskem golažu in vojaškem pasulju.
Janez Plesnik
Vinko Hafner v lesni industriji Gorenje-Glin
Malo lesa in neskladje cen
15. avgusta je mozirsko občino obiskal predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner s sodelavci. Z gostitelji se je najprej sestal na razširjeni seji občinskega sveta ZSS Mozirje in se z njimi izčrpno pogovoril o trenutnih razmerah v gospodarstvu ter o dosežkih na področju ustalitve gospodarskih tokov.
Zatem je Vinko Hafner obiskal še organizacijo združenega dela Lesna industrija Gorenje — Glin Nazarje, v kateri bodo letos proslavili 80-letnico lesne industrije v Gornji Savinjski dolini. Predsednik republiškega sveta se je v razgovoru s predstavniki kolektiva najprej pozanimal za vsebino in potek razprav o polletnih rezultatih gospodarjenja, kasneje pa so se udeleženci razgovora zaustavili pri nekaterih perečih problemih, s katerimi se srečujejo pri svojem vsakdanjem delu nazarski lesarji.
Dejstvo namreč je, da v lesni industriji Gorenje — Glin poslujejo dokaj dobro in bodo svoje uspehe z nekaterimi pomembnimi naložbami, sem sodita nova žagalnica za drobno oblovino in predvsem nova tovarna za oplemenitenje in predelavo ivernih plošč, še izboljšali. Dejstvo pa je tudi, da s tem nekaterih perečih problemov ne bodo uspeli razrešiti. Na prvo mesto so postavili težave pri preskrbi z lesno surovino. Kljub izdatnim površinam gozdov v jnozirsld občini potreb domače predelovalne industrije ne morejo pokrivati. Vzrokov zato je več. Kar dve tretjini gozdov je namreč v zasebni lasti, na pomanjkanje lesa pa poleg tega v veliki meri vplivajo nedorečenosti na področju lesne obrti, predvsem pa velik obseg nedovoljene trgovine z lesom.
Gostitelji so Vinka Hafnerja seznanili z dosedanjimi in bodočimi ukrepi na tem področju. Primanjkljaj so doslej delno pokrivali z uvozom, poslej pa bodo morali poiskati zadostne količine lesa v domačem okolju.
Pereč problem, ki mu sami tudi niso kos, je neusklajenost na področju cen, ki je najočitnejša v proizvodnji ivernih plošč. To neskladje je v največji meri krivo zato, da temeljna organizacija Ivema že vseh šest let posluje z izgubo. Tudi v letošnjem polletju primanjkljaj presega 3,5 milijona
dinarjev, na to pa je precej vplival še napredvideni izpad proizvodnje, ki ga do konca leta ne bodo zmogli odpraviti. V tej temeljni organizaciji si veliko obetajo od nove tovarne za oplemenitenje in predelavo ivernih plošč, v kateri je poskusna proizvodnja že stekla in računajo, da bodo uspeli nadomestiti primakljaj iz proizvodnje ivernih plošč, največjih problemov pa s tem seveda ne bodo dopravili.
Dejstvo je, da je razvoj Gornje Savinjske doline v precejšnji meri odvisen prav od razvoja Lesne industrije Gorenje — Glin, zato so v tej delovni organizaciji temu primerno prilogodili tudi svoje načrtovanje. Upoštevajoč vse omenjene in druge težave proizvodnih zmogljivosti v prihodnje ne bodo bistveno razširili. Skušali bodo poiskati kar največ notranjih rezerv ter skupaj s posodabljanjem proizvodnje tako doseči boljše delovne uspehe. Predvsem želijo dvigniti raven predelave lesne surovine, svoje delo prilagoditi potrebam pohištvene proizvodnje in na podlagi tega povečati izvoz.
Janez Plesnik
Mozirje
Manifestativni pohod
V počastitev praznika občine Mozirje bosta občinska konferenca zveze rezervnih vojaških starešin in občinska strelska zveza Mozirje v sodelovanju z občinskim odborom ZZB NOV in občinsko konferenco ZSMS Mozirje pripravila v nedeljo, 7. septembra manifestativni pohod.
Udeležence pohoda bo pot vodila mimo Savinjskega gaja in spomenika padlih kurirjev, ob bregovih reke Savinje do Naza-rij, kjer bo pred kulturnim domom karjša slovesnost. Od tam dalje pa proti občinskemu strelišču. na katerem bo strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško in zaključna slovesnost.
Pohod se bo pričel ob 7. uri pred osnovno šolo v Mozirju.
Tone Modrijančič
Šport, telesna kultura, rekreacija
Težko, vandar zasluženo
V prvem kolu novega nogometnega prvenstva so nogometaši Rudarja premagali na domačem igrišču, novinca v ligi Jedin-stvo iz Brčkega z rezultatom 1:0. Strelec zadetka je bil Miljkovič štiri minute pred koncem srečanja
Bojazen pred srečanjem, da bodo domači igralci težko štrli odpor gostov, je bila povsem na mestu, saj so se igralci Jedinstva predstavili kot izkušena drugoli-gaška ekipa, kije v Velenje prišla z željo, da se vrne domov nepora-žena. Čeprav so bili domači igralci ves čas boljši nasprotnik, je treba reči, da so se nogometaši Jedinstva spretno branili in nekajkrat tudi zelo nevarno ogrozili domačo mrežo, vendar je bil tokrat na golu zelo razpoložen Purač. ki se je izkazal zlasti v 62. minuti, ko je bil branilec gostov Kartal sam pred njim, vendar je Purač njegovo žogo ubranil. Dolg aplavz je požel tudi v zadnji minuti, ko je prav tako z izrednim skokom odrešil točki.
Domačim igralcem ne moremo očitati nebornosti. Resnično, borili so se vseh devetdeset minut, vendar se tudi letos ponavlja stara bolezen, da ne znajo akcije izpeljati do konca. Na nedeljskem srečanju so si jih
veliko ustvarili, toda samo do zadnjega udarca na nasprotnik v gol. Takrat pa jim zmanjka moči, ali je temu lcriva nespretnost, morda premajhna zbranost. Sicer pa zmaga je zmaga, čeprav z najmanjšo razliko, in ker je bila dosežena na začetku, je pričakovati. da bo v naslednjih kolih bolje oziroma, da bomo videli več izkoriščenih priložnostih
Igralci Rudarja so sicer zatresli nasprotnikovo mrežo dvakrat, prvič v 58 minuti, ko je Trninič na Raukovičevo podajo premagal dobrega vratarja gostov Peji-ča. vendar je glavni sodnik Momič iz Rumenice razveljavil zadetek na posredovanje stranskega sodnika. Ta je ocenil, daje bil Trninič v nedovoljenem položaju. Domači igralci so v trenutku obkrožili stranskega sodnika, vendar so kmalu spoznali, da je pač sodnikova odločitev dokončna. Pri tem prepričanju sodnika v njegovo zmoto sicer ni bilo nobene kazni, vendar pa se morajo igralci zavedati, da si tako najlaže zaslužijo kartone. Za prvo prvenstveno srečanje je treba pohvaliti tudi gledalce glede bodrenja, žal pa tudi tokrat ni šlo brez uvoženih petard.
V nedeljo gostujejo nogometaši Rudarja v Bugojnem. S. Vovk
v soboto ter nedeljo pretekli teden je bilo v Celju člansko republiško prvenstvo v atletiki, na katerem pa se slovenski atleti niso preveč izkazali, saj so dosegli le poprečne rezultate.
Bogdan Makovšek. državni rekorder
Največ posamičnih naslovov so osvojili atleti ljubljanske Olimpije — devet, Gorica in Kladivar po osem. Maribor pet, Novo mesto in Velenje po dva ter Ljubljana in Triglav po enega.
Med velenjskimi atleti je bil najboljši Bogdan Makovšek, kije v hoji na 20 km dosegel nov državni mladinski rekord, sicer pa je osvojil drugo mesto. Uvrstitve drugih velenjskih atletov so bile naslednje. Jugova je bila prva na 100 m ovire, prav tako Svet v teku na
10.000 metrov. Drugo mesto s osvojili: Popetru na 800 m Milavžina na 5000 m in 1500, Šamu na 10.000 m, Anič v teku na 3000 m z ovirami in dekleta v štafeti 4 x 400 m. Tretja mesta pa so osvojili Režek v skoku v daljino in troskoku. Lazič na 800 m , Popetru na 1500 m, in ženske 4 x 100 m.
V Splitu pa bo jutri in v nedeljo državno prvenstvo, katerega se bo udeležilo tudi osem velenjskih atletov in to Jugova ter Pečovnikova med ženskami, med atleti pa Šamu, Popetru, Režek. Lazič, Miklavžina in Anič.
Nogometaši Rudaija so uspešno začeli novo nogometno prvenstvo. Toda v naslednjih petih kolih bodo pred
težko preizkušnjo, sai jih čakajo sami nevarni nasprotniki, in to Iskra, Celik, Proleter, Dinamo ter v šestem kolu v štajerskem derbiju Maribor
Trim
35 kilometorv s kolesi
Mladi iz osnovne organizacije delovne skupnosti skupnih služb bodo skupaj s službo za rekreacijo Gorenja v nedeljo, 24. avgusta organizirali za delavce Gorenja in njihove družinske člane množičo trim kolesarjenje. Seveda pa vabijo tudi druge občane, da se udeležijo te njihove množične akcije. Proga bo dolga 35 km in bo vodila iz Velenja na Polzelo, skozi Šmartno ob Paki in nazaj v Velenje. Vsi udeleženci morajo priti na cilj med 8. in 9. uro, kolesarjenje pa bodo zaključili ob 12. uri. V Velenju Ih> start pred avtobusno postajo in pred tovarno Gorenje. Vendar pa vsem udeležencem ne bo treba startati na tem mestu, saj so pripravili še dve startni mesti in to na Polzeli (pred gostilno Mirostan) in v vasi Gorenje pred Keramiko.
Vsi, ki bodo uspešno opravili oziroma zmogli prevoziti 35 km, bodo prejeli značko, družine pa še posebno priznanje. Nagradili bodo tudi najmlajšega in najstarejšega udeleženca. Ker je proga razmeroma dolga in poteka po prometnih cestah, organizatorji že sedaj opozarjajo udeležence akcije na previdno vožnjo. Pred začetkom pa bodo pregledali tudi kolesa. Poskrbeli bodo še za zdravstveno službo ob poti.
Organizatorji pričakujejo, da se bo njihovega trim kolesarjenja udeležilo veliko delavcev Gorenja ter drugih občanov, ki bodo lahko tako preizkusili, koliko moči imajo na tako dolgi progi.