"7/and NO. 42 Ameriška Domovi im '-^CM ^is BUrj 2947s V 5'25 fjckliffe '^ood Rr AMCRICAN IN SPIRIT ’ 1110 440920MIGH IN UANGUAG€ ONLY SLOV6NIAN Serving Cnieago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€B ^ . 0 , n . Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Bock Spring*, all —f—r EL AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 9, 1980 10,000 Kubancev sedaj biva v perujskem poslaništvu v Havani HAVANA, Kuba. — Kubanska vlada je označila tiste državljane, ki so se zatekli v prostore perujskega veleposlaništva v Havani v zadnjih dneh kot lenuhe in de-lomrzneže. Med temi ljudmi je nekaj tisoč žensk in otrok. Ti ljudje so preplavili perujsko veleposlaništvo, ko so slišali, da bo Kuba dala izstopne vizume vsem kubanskim državljanom, ki bodo lahko dokazali, da jih je Peru pripravljen sprejeti. Perujska vlada nikakor ni pričakovala takega navala ljudi in jim ne more nuditi ne hrane ne drugih potrebščin. Vlada je apelirala na druge države, predvsem la-tinsko-ameriške in ZDA, naj ji nudijo pomoč pri sprejemanju teh nesrečnežev. Peru sploh nima dovolj gmotnih sredstev, da bi jih vse sprejel sam in jim zagotovil primerno službo in bivališče. Opazovalci pričakujejo, da bo hotela velika večina teh Kubancev priti v ZDA, kjer bi se pridružili drugim kubanskim beguncem, ki so bežali s Kube med dvajsetletno dobo komunističnega režima Eidela Castra. Ameriško tajništvo za zunanje zadeve je sporočilo, da bo proučevalo prošnje za prihod v ZDA vseh tistih kubanskih beguncev, ki boao prispeli najprej v Peru. Kubanski radio je sporočil, da bo Kuba rada dovolila odhod vseh tistih, ki ne marajo bivati več na tem otoku ali ki nasprotujejo sedanjemu družbenemu redu. Protikomunistični kub an-ski begunci, ki sedaj bivajo v mestu Miami, v Floridi, so organizirali vrsto javnih de-nionstracij, v katerih so kritizirali Castrov režim in pozvali Kubance v domovini, naj začnejo s proti-Castrovo "Vstajo. Obljubili so jim takojšnjo pomoč, če bi to storili na Kubi. Nepristranski o p a z o valci kubanskih razmer soglašajo, da so gospodarske razmere na otoku res slabe. Ne napove-dujejo pa nobene možnosti, da bi kubanske množice strmoglavile režim. ------o-----— New York ostane brez javnega transporta; delavci še štrajkajo NEW YORK, N.Y. — Ves teden so prebivalci New Yor-ka brez sistema javnega transporta. Delavci so začeli štrajkati, ker sistem ni hotel sprejeti njihovih zahtev po 25'; povišanju plač in drugih ugodnosti. Javni transport igra važno vlogo v New Yorku zato, ker Prevaža preko 3,500,000 potnikov dnevno. Sedaj morajo ti potniki rabiti osebne avtomobile, kolesa ali pa bolj ne-Uavadna sredstva, kot so kotalke. Nekateri potujejo z av-tostopom, drugi pa kar pešačijo. Mestni uslužbenci so presenečeni, ker šo pričakovali Več težav in zastojev. Prese-bečeni so tudi štrajkujoči delavci in njihovi unijski voditelji, a niso pripravljeni odpovedati se svojim zahtevam. Pogajanja se nadaljujejo, čeprav h««c uspeha. NOV GROB Albert Cesnik Včeraj je na posledicah srčne kapi umrl na svojem domu na 18109 Canterbury Road 57 let stari Albert Cesnik, mož Ide, roj. Roberts, brat Johna in pok. Emila in Antoinette Clark. Pokojnik je bil dalj časa bolan. Služil je v vrstah ameriške mornarice polnih 12 let, nazadnje pa je bil zaposlen kot avtomehanik pri Lubrizol Co. Bil je član SNPJ št. 53 in aktiven član Kluba slovenskih upokojencev na Waterloo Rd. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek, ob 9.15 dopoldne, v cerkev sv. Križa ob 10, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. ------o----- Irak in Iran sta sprta zaradi treh otokov v Perzijskem zalivu BAGDAD, Irak. — V zadnjih dneh je prišlo do resnih obmejnih spopadov med vojaškimi enotami Irana in Iraka. Vojski obeh držav sta v izrednem stanju in opazovalci ne izključujejo možnosti hujših spopadov. Iran je odpoklical svoje diplomate iz Iraka in ajatola Homeini je pozval iraško ljudstvo, naj strmoglavi iraško vlado in ubije iraškega predsednika. Neposredni vzrok spora je lastništvo treh otokov v ožim Hormuz v Perzijskem zalivu. Te otoke je zasedel pred leti bivši iranski šah Reza Pahlavi. Iraška vlada zahteva, naj nova iranska vlada vrne te otoke Iraku. Tega pa nočejo storiti Iranci. Irak se tudi zanima za nahajališča nafte v zahodnem Iranu. Tuji opazovalci sedaj smatrajo Irak za najmočnejšo a-rabsko silo na Srednjem vzhodu. Iračani so oboroženi od Sovjetov, a jim niso podrejeni. Dr. Vojan Rus navaja v učbeniku za 8. razred “Družba in socialisti čna morala"’ (Ljubljana 1977) vrsto izkrivljenih trditev o veri in Cerkvi. Nadaljujemo z odgovorom dr. Franceta Rodeta na te trditve. V. Znanost ne more trditi, da svet ni ustvarjen, da je večen, da je edina stvarnost, kar Rus nenehno namiguje. Edino pošteno je, z vidika znanosti, pustiti vprašanje odprto in ne trditi, da so v zmoti tisti, ki trdijo, da ima svet neko nadčutno Počelo. Zato je stavek, “to, česar ne poznamo, pa nekateri še danes poskušajo pojasniti z delovanjem boga” prikrito zavajanje v načelno brezboštvo. Za to trditvijo se namreč skriva misel: ko bi vse razložili, bi bilo do kraja jasno, da Boga ni, potem bi bilo brezbožno pojmovanje sveta strnjeno in trdno dokazano. V imenu česa, v imenu katere ananosti lahko Rus to trdi? Zadnje vesti • Teheran, Iran. — Skrajneži v ameriškem poslaništvu so izjavili, da so pripravljeni pobiti takoj vse talce, ako bi ZDA začele z vojaškim napadom na Iran. • London, Vel. Brit. — Finančniki in strokovnjaki, ki poznajo razmere v naftni industriji, dvomijo, da bi Iran ustavil izvoz svoje nafte evropskim državam, ako bi te sodelovale z ZDA v proti-iranskih ukrepih, ki jih je podvzel predsednik Carter. Iransko gospodarstvo je že sedaj v žalostnem stanju, menijo, in ustavitev izvoza nafte bi težave še podvojila. • Moskva, ZSSR. — Sovjetska zveza je označila proti-iranske ukrepe predsednika Carterja kot imperialistične. ZDA hočejo povečavati napetosti na Srednjem vzhodu in se v resnici ne zanimajo za usodo ujetih talcev, pravijo v Moskvi. • Moskva, ZSSR. — Potniki, ki so se vrnili v Moskvo iz mesta Taškent, ki je blizu sov jetsko-afganistanske meje, poročajo, da so videli več ranjenih, sovjetskih vojakov na tamkajšnji železniški postaji. Opazili so tudi več znakov vojaške aktivnosti v tem mestu. . J -----O----- Večina Amerikancev je že vrnila formularje za ljudsko štetje 1880 WASHINGTON, D.C. — Načelnik letošnjega ljudskega štetja Vincent F. Barabba je izjavil, da je več kot polovica Amerikancev že vrnila izpolnjene formularje njegovemu uradu; Barabba je bil v skrbeh, da bi veliko Amerikancev ne vrnilo formularjev. Urad za ljudsko štetje bo čakal do 15. tega meseca, da imajo vsi dovolj časa, izpolniti in vrniti formularje. Pričakujejo, da se bo okrog 80'" Amerikancev odzvalo prošnji za sodelovanje pri izvrševanju ljudskega štetja. Po 15. aprilu bo Urad za — Rus: Zato sta skoraj po-, vsod v svetu (vera ...) in šola ločeni, saj razlagata svet in človeka vsaka popolnoma drugače. Vera ju razlaga z delovanjem n a d n ar avnega (božjega) bitja, šola in znanost z naravnimi vzroki.” Ta stavek, ki naj bi bil nekakšen- vrh Rusovega prepričevanja, zopet priča o njegovem zamešavanju predmeta in postopka znanosti, modro-slovja in bogoslovja. Glede ločitve šole in vere “skoraj povsod v svetu” je treba reči, da “Rusova trditev drži pač za dežele, kjer je u-radni svetovni nazor marksistično brezboštvo. Drugod po svetu pojmujejo šolo in vero kot takšni, ki se dopolnjujeta. Razumljivo, saj se na splošno danes znanost ne poteguje za neko neomejeno vednost, predvsem ne ponuja nadčutnih resnic o svetu in človeku. Znanost, ki je zares znanost, vse manj presega svoje meje. N^ podaja se na; modroslovno in še manj na bogoslovno področje. Noče biti nekakšno na glavo obrnjeno, zakrinka- Teroristični napad na Izrael se izjalovil; vsi napadalci pobiti TEL AVI V, Izr. — Teroristični napad palestinskih gverilcev na kibbutz v severnem Izraelu je bil največji v zadnjem letu. Kar je presenetilo izraelske varnostne organe, je bilo dejstvo, da se je skupina pet teroristov uspešno izognila vseh varnostnin naprav, ki jih ima Izrael ob svoji meji z Libanonom. Teroristi so se zabarikadirali v nekem poslopju na kib-butzu. Med napadom so ubili nekega Izraelca. Takoj so prišli v kibbutz izraelski vojaki, ki so oblegali poslopje. Izraelska vojska ima posebno izurjene enote, ki jih u-porabi za prot iteroristične dejavnosti. Izraelski obrambni minister Ezer Weizman je tudi prišel v kibbutz in pro vzel neposredno vodstvo nad zadevo. Bil je v stalnem telefonskem stiku s predsednikom vlade Menahem Begi-nom. Izraelsko stališče napram talcem in teroristom je precej enostavno: nobenih pogajanj, nobenih koncesij. Prvi napad na poslopje ni uspel. Drugi napad je pa bil uspešnejši in Izraelci so osvobodili talce in pobili vse teroriste. Tu se je izkazala druga značilnost izraelskega stališča: nobenih ujetnikov. Trije Izraelci so umrli, med njimi otrok, ki je bii star dve leti1 in pol. VREME Oblačno in vetrovno danes z možnostjo krajevnih neviht. Naj višja temperatura okoli 50 F. Slično vreme jutri, a nekaj hladnejše. Najvišja temperatura jutri okoli 46 F. **+***t*++*»****+*r **********.'* ljudsko štetje poslal svoje u-službence k vsakemu naslovniku, od katerega ni prejel izpolnjenega formularja. Tisti, ki še niso izpolnili formularjev ali jih odposlali, so. naprošeni, naj to storijo čim prej. no brezbožno bogoslovje, kar so v resnici Rusova izvajanja. Vse, kar je onkraj njenega območja, pušča odprto in ne daje odgovorov, ki jih v resnici nima. \ Trditi, da znanost in .vera razlagata svet in človeka “po polnoma drugače”, pomeni, zamešavati njuni področji, njuna pristopa. Bogoslovje ne posega na področje znanosli, pač pa sprejema vsa znanstveno gotova dognanja. Na podlagi tega razmišlja s svojega vidika in podaja svoj pogled na svet in človeka. Ali gre tu za “popolnoma drugačno” razlago? Ne, marveč za razlago, ki. je širša in globlja od tiste, ki jo lahko nudi znanost. Tako tu ne samo da ni nobenega nasprotja, temveč je dopolnjevanje. Ko je znanost izročila svoja dognanja, začne na njihovi podlagi razmišljati bogoslovje. Tako spor med pravo znanostjo in pravim bogoslovjem sploh ni mogoč. Do spora pride lahko, samo tedaj, ko posegata na področje, ki ni nujno. S tem pa se izneverita sebi. Tako Krivično prikazovanje vloge Cerkve v slovenskem učbeniku Carter je pretrgal odnose z Iranom in odredil sankcije! Jimmy Carter WASHINGTON, D.C. — Končno se je predsednik Jimmy Carter naveličal čakati na pripravljenost iranskih voditeljev, da bi prevzeli odgovornost za ujete talce v svoje roke ali sploh spoštovali mednarodna pravila. Pretekli ponedeljek popoldne je stopil ameriški predsednik pred televizijske kamere, postavljenb v Beli hiši. in prebral kratko izjavo, v kateri je povedal, da so ZDA pretrgale vse diplomatske odnose z Iranom in da morajo vsi iranski diplomati zapustiti ZDA najkasneje do polnoči sinoči. ZDA bodo prepovedale trgovanje z Iranom. Pošiljanje hrane in zdravil bo še možno, je rekel Carter, a bodo odobrene le najnujnejše pošiljke teh pridelkov oz. izdelkov. Nadalje je predsednik odredil popis iranskega imetja v ZDA. Ta denar nameravajo uporabiti ZDA za odplačevanje obstoječih dolgov, ki jih ima Iran v Združenih državah. so vsi spori, o katerih govori Rus, umetni, mogoči edino med nepravimi znanstveniki in. nepravimi bogoslovci. V resnici so spori med znanostjo in vero že zdavnaj rešeni. Zakaj se prof. Rus trudi, da bi za vsako ceno dokazal nesoglasje med znanostjo in vero? Zakaj to naprezanje? Zakaj to samohotno dokazovanje spornosti? Mar ne zato, da bi učencem, ki si o tem ne morejo ustvariti lastne sodbe, prikazal vero kot nazadnjaško, mračnjaško, sprto z razsvetljenstvom sodobnega človeka, ki se je dvignil na raven “znanstvenega” pogleda na svet? Tu gre za preživeto brezbožno propagando, ki v svetu resnične znanosti tudi ne najde odmeva. Tu gre v resnici za zavajanje mladih. S takimi učbeniki si ne bodo ustvarili znanstve nega pogleda na svet. Pač, skuša se jim uničiti temelj vernosti, tudi za ceno znanosti. Je to namen naše šole? Franc« Rod« Dokaj nepričakovan je bil Carterjev' ukrep, ukiniti izdajanje v i z u mov iranskim državljanom. Ko bodo potekli sedaj še veljavni vizumi, ki jih imajo Iranci v ZDA, jih ameriška vlada ne bo podaljšala. Vsi ti Iranci — računajo, da jih je okrog 150,000 — bodo morali zapustiti ZDA. Izjeme v tej odredbi bodo o- , mejene le na tiste Irance, ki bi jih sedanje iranske oblasti preganjale, ako bi se morali vrniti v svojo domovino. Carter in njegovi predstavniki močno poudarjajo, da bodo pozvali vse ameriške zaveznike po svetu, naj sodelujejo z naj novejšimi ukrepi ali jih vsaj spoštujejo. Ker je jea večina teh zaveznikov, zlasti v zahodni Evropi ter Japonska, bolj odvisna od iranske nafte kot ZDA, pričakujejo v Washingtonu, dr-bodo te države bolj zadržane do teh ukrepov, kot želi Carter. Edina izjema bo morda Velika Britanija, ki sedaj črpa dovolj nafte za domači potrebe. Iranci so krivi V svoji izjavi je rekel pred-sed. Carter, da nosijo polno odgovornost za nadaljevanje in zaostritev krize med obema državama iranski voditelji sami, z ajatolo Homeinijem na čelu. ZDA so bile strpne dalj časa, a ta strpnost je sedaj pošla. “Skrajneži v veleposlaništvu so izjavili, da so bili pripravljeni izročiti vse talce iranski vladi,” je rekel Carter. “A ta vlada jih ni hotela sprejeti'” Iz tega je razvidno, da sta odgovorna za krizo Homeini in vodilni revolucionarni svet. Carter je poudaril, da so najnovejši ukrepi omejeni in da je njihov edini namen, doseči izpustitev talcev. Ako se to ne bo zgodilo v doglednem času, je opozoril, imajo ZDA na razpolago druge, hujše možnosti. Dobro poučeni poznavalci razmer v Beli hiši govorijo zaupno novinarjem, da so med temi možnostmi: mini- ranje vseh iranskih pristanišč, bombardiranje iranskih rafinerij in naftovodov ter blokada Irana. Ti zaupni viri pa dodajajo, da je malo verjetno, da bi Carter kdajkoli uporabil vojaško silo napram Iranu. Homeini jezen Ajatola Homeini je izjavil, da so najnovejši ameriški u-krepi dober znak za iransko revolucijo, ker dokazujejo, da so se ZDA le zavedale svoje nemoči napram Iranu. Obljubil je, da Iran ne bo klonil pred ameriškim pritiskom. V svoji izjavi je Homeini pozval, naj Egipčani umorijo svojega predsednika Sadata, ki je sedaj na obisku v Washingtonu. Iranski verski voditelj je tudi pozval iraško ljudstvo, naj ubije svojega pr^H^ednika. **++—*»•+**+++++****+■ Če še niste nm-nčnih Amerišhe Ornnnvine. postanite še danes! Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima svojo mesečno sejo danes zvečer ob 7.30 v običajnem prostoru. Po seji zabava. Skupno sv. obhajilo— Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu bo imelo skupno sv. obhajilo prihodnjo nedeljo, 13. aprila, pri sv. maši ob 8. uri. Takoj po maši zajtrk in sestanek ter volitev novih odbornikov za leto 1980/81. Dr. Nielsen se oglasil— Pretekli ponedeljek popoldne nas je obiskal v uredništvu dr. John Nielsen iz New Y’orka in se zadržal v prijetnem razgovoru z lastnikom in urednikom. Hvala lepa za obisk! Tiskovnemu skladu— G. Cyril Yenko, Rock Springs, Wyo. je daroval lepo vsoto $32 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Iskrena hvala! Na obisku— G. in ga. Charles Cottrell (Leona Mežnaršič) iz New Jerseyja sra obiskala go. Mary Mežnaršič za velikonočne praznika. Družabna prireditev— Tabor DSPB priredi spomladansko družabno prireditev v soboto, 12. aprila, v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Servirali bodo okusno večerjo, za ples in zabavo pa bodo igrali Veseli Slovenci. Za rezervacijo vstopnic lahko pokličete tel. 943-4631 ali 851-4961. Slovenska telovadna zveza— Slovenska telovadna zveza bo priredila telovadno akademijo v nedeljo, dne 13. aprila, ob treh popoldne, v farni dvorani sv. Vida. -----o------ Zdravniki: Predsednik Josip lilo bo lahko živel še dalj časa BEOGRAD, SFRJ. — Zdravniki, ki opazujejo potek bolezni predsednika Josipa lita, so mnenja, da se je njegovo zdravstveno stanje stabiliziralo in da bo torej lahko živel še dalj časa, morda celo več mesecev. Ti zdravniki sicer sami ne sodelujejo pri zdravljenju Tita, a so dobro obveščeni. Neposredno zdrav stveno nadzorstvo nad Titom je še vedno v rokah osemčlanske zdravniške ekipe. Ti zdravniki podpišepo posebno, a kratko poročilo o predsednikovem stanju vsak dan. Kar je zanimivo v teh poročilih, je dejstvo, da zdravniki niso zabeležili nobenega poslabšanja v Titovem stanju v zadnjih 26 dneh. Najbolj nevarna za Tita bi bila sedaj ponovitev notranje krvavitve ali če bi ga zadeia možganska ali srčna kap. Poročilo ameriške časopisne agencije AP ve povedati, da so jugoslovanski voditelji pričakovali Titovo skorajšnjo smrt že večkrat v zadnjih mesecih in da jugoslovanska policija še straži prostor v Beogradu, ki ga napovedujejo zaupni viri kot kraj Titovega pogreba. O pljučnici, bolezni, ki je napadla Tita sredi februarja, sedaj ni več nobenega sledu. ' SMERISTvA DOMOVINA, apml », iseo Ameriška Domovina » \» ■ i, saj je v Starem trgu v Poljanah vsaka vas igrala svoje kolo in igre. Vsaka igra pa ima svoj pomen in smisel nekdanjega starodavnega c-breda. Tudi Ljubljana je imela nekoč posebno veleponedelj-sko zabavo. Sega metanja “šiftelcev” je baje spomin na zmago nad Turki iz> leta 1584. Takrat so se Turki utaborili v gramozno jamo ali turško jamo in ropali po ljubljanski okolici. Iz začetka prejšnjega stoletja omenjajo “jabolčno kanonado” v stari “turški jami”. Množica fantov v jami naj bi predstavljala Turke. Na vrhu jame so jih zbrani ljubljanski meščani oblegali — obmetavali so jih z jabolki, pirhi, pomarančami, slaščicami, prestami ali žemljami. Iz vseh strani so po kosilu množice trumoma prihajale iz bližnje in daljne okolice. Še koncem prejšnjega stoletja je bilo na ta dan tam pra-• vo mravljišče. Kot dež so letele dobrine na živo kopico otrok, kateri so jih s stegnjenimi rokami lovili. Bil je to pravi lov dobrin ljubljanske mladine. Z zasutjem jame pa se je vesela šega končala. S časom je utonila še marsikatera druga šega in navada. Toda “hoje v Emavs” vse do vojne niso opustili. Ljubljančani so radi hodili na Posavje, v Španjo vas, na Šmarno goro; radi so se ustavili tudi v gostilni pri Ložarju. Tržačani so radi hodili v okoliške gostilne. V Gorici so hodili v Solkan. Povsod pa so bile gostilne in vrtni prostori napolnjeni z gosti. Še danes marsikje jedo velikonočni žegen ves beli teden prav do “male Velike noči” ali Bele nedelje. Ta je dobila ime po tem, ker so novo-krščenci ves teden prihajali v cerkev v belih oblačilih. Na Koroškem, Štajerskem in Dolenjskem je to “botrična nedelja”, ker vabijo na to nedeljo botre na kosilo. Z belo nedeljo pa je velikonočnega praznovanja konec. Prerojene, sproščene človeške'sile se odzivajo klicem narave, katera odeva ves svet v svatovski pomladni cvet. S tem naj zaključim bogato panoramo slovenskih velikonočnih tradicij, katere sem namenila naši mladini v A-meriki. Naj dodam na tem mestu še izvleček iz pesnitve našega goričkega slavčka Simona Gregorčiča: NOV VRTEC O naj bi te kapljice zlate rodile sadove bogate. Boritelj za čast in korist domovine, največji prijatelj je naše mladine, poškropi ji vrtec, ki poln je cvetov — Bog večni dodeli ji svoj blagoslov. Najdražje mi zdaj presadimo cvetice, vse zdaj se oživlja okrog in okrog. Povsod življenje, zelenje in cvetje, povsod preradostno petje. Pozdravljena torej prijazna pomlad; čas petja in cvetja, veselja in nad. A glejte, tu sredi pomladi rastlinske, cvetice nedolžne detinske. Cvetice po naše sladko govoreče, ko slavčki lepo in glasno žvrgoleče, da sega v srce. Pozdravljena, živa ti naša pomlad, ki toliko vzbujaš prijaznih nam nad. > -i« Najdražje' so cvetke mi naše domače iz kmečkih ponižnih delavnih koč. A treba duha je, pomladi duševne posebno za naše cvetice pohlevne. Oj pridi, oj pridi, duševna pomlad, na skromne in nežne te cvetke naše in z duhom napolni odprte jim čaše, da bodo rodile prekrasen napi sad. V ta srčeca mlada, in mlade te glave priplavaj duh božji, duh sveti z višave, prinesi nebeški jim svoj blagoslov, dodeli obilo jim svojih darov: saj tvojih dari vseh Slovencu je treba; daj vztrajnosti dar, značajnosti dar! 'A ;; Da bodo te cvetke v veselje rodbini, da bodo v korist in pa čast domovini. In menijoo tudi za cvetke te mar, da skrben jim bom vrtnar vsekdar. Nov vrt je, a naš in pa naše cvetice samo presajene na druge gredice, : ■ ’ in cvetke od tod naj nikdo nam ne ukrade, Ta vrt nad vse nam je vsem dragocen in ljubi iskreno ga slednji Sloven; vsak pravi Slovenec v srcu ga nosi, zanj zbira in prosi, žrtvuje in trosi: to SKUPNI SLOVENSKI JE VRT; s skupnimi žrtvami bil je odprt. Pomagali vsi so ta vrt nam gojiti, vsem skrb je za vrta obstoj, vsem skrb je za cvetek razvoj. Ta vrt pa naš narod zato je zgradil, da v duhu bi naše ti cvetke gojil; in da bi izpolnil namen še njegov, Bog večni dodeli nam svoj blagoslov. Vesoljstva ti stvarnik, vladar svetov, razlij tod obilni svoj blagoslov. (Konec) Sestavke je napisala Eda Vovk Pušl. Beseda iz naroda... Skupni v boju CLEVELAND, O. — Že poteka 35. leto, odkar je slovenski domobranec biLsvojo zadnjo bitko. V tej zadnji bitki, kakor tudi v številnih borbah v prejšnjih letih, je bilo veliko naših borcev ranjenih. Bili smo skupaj tudi v tej zadnji borbi, katera je bila posebno težka. Mnogim našim invalidom je res bila dana prilika, priti v Združene države, kjer so si priborili sorazmerno dobro življenje. Amerika pa ni bila, in tudi danes ni vsem našim invalidom v vseh ozirih dobra dežela. Mnogim so zadane rane ostale grenki spomini na svoja mlada leta. Nekoč so dru, zapela še tri pesmi. Pred začetkom koncerta je spregovoril v imenu zbora Fantje na -vasi” iz Toronta g- Lojze Rigler: Prečastiti duhovniki, časti-te sestre, dragi gostje, slohe-n-ski rojaki — ljubitelji sloven- bilo tudi kakih šest ministrov njegove vlade in več poslancev. V svojem govoru je ponovno zatrdil, da so finance, ki jih kontrolira zadružništvo nekako tretjina vsega denarnega prometa in da njih delovanje zajame vsaj 35% prebivalstva. Iz tega razloga, da to gibanje zasluži vso oporo v neenakem boju z velikim kapitalom. Zborovanje je tudi pozdravil predsednik federalne vlade Mr. P. E. Trudeau. Župan mesto Toronta je bil pa osebno navzoč pri začetnih slovesnostih. Zborovalce je pozdravil z navdušenjem in spodbudo. Zupan John Sewell je znan po svoji obrambi malega človeka in njegovih pravic. Pozdravi zborovanju so prišli tudi od sosedov na jugu, od Amerikancev. Poudariti je treba, da se je tudi slovenski delež priključil tej veliki zadružni družini; slovensko .zadružništvo je imelo dva delegata v tem zboru. Enako so bile prisotne tudi ukrajinske, poljske, madžarske in baltiške delegacije. Opazovanje mladega udeleženca: Prijetno se človek počuti v tej družbi; neka posebna ideja je v njih in med njimi, ki jo sestavljajo; pripravljenost prevladuje, pripravljenost pomagati drug drugemu in prijazno nastrojen) e; zahrbtnega spletkarjenja ni čutiti; vsi gledajo v bodočnost resno, a z optimizmom. Zadružna ideja ima bodočnost. S. D. ske pesmi. V imenu pevskega zbora “Fantje na vasi” vas vse prav lepo pozdravljam in se vam zahvaljujem, da ste prišli na naš pomladni koncert. V posebno čast, ponos in prijetno dolžnost pa mi je pozdraviti toliko in tako imenitnih gostov iz Clevelanda, ki ponosno spremi jajo svoje “Fante na vasi”, katere bom predstavil v začetku drugega dela koncerta. Upam in želim, da bo nam vsem ostal ta večer v prijetnem spominu. Kakor sem že omenil, smo povabili fante iz sosednje vasi — iz Clevelanda. In tu so! Stari rimski pregovor pravi' Vcriatio delectat — Sprememba poživi! Pa to ni edini razlog, da smo jih povabili. Pred dvema letoma smo imeli v Kanadi Slovenski dan pod geslom: Z roko v roki. Lepa ideja in pobuda. Če se hočemo Slovenci v tujini čim dalj ohraniti, moramo dati roko v roko, pomagat', sodelovati in spodbujati ter ohranjevati ali reševati našo narodno stvar in zavest; in ena najmočnejših r ešiln ih desk ali bilk je naša pesem. Ko smo “Fantje na vasi” iz Toronta peli v Clevelandu na koncertu zbora Slovan, smo videli in slišali fante celo iz tretje generacije peti pri tem zboru slovenske pesmi. Četudi govorijo zelo slabo ali va nič slovensko, vseeno s ponosom pribijejo: I am Slovenian. Slovenian songs are wonderful. Vidite, predvsem zaradi slovenske pesmi! Wonderful Slovenian songs. Koder zlato sonce hodi, pesmi pevajo povsodi. A lepše, kot je naša pesem, nikjer, nikjer še slišal nisem. Ta koncert ni kakšno tekmovanje, kdo bo bolje pel. Ne, ta koncert obeh “Fantov na vasi” nima tega namena. Naš namen je dati pobudo, da bodo ti mladi postavni in zavedni slovenski fantje ■ vztrajali, obdržali slovensko pesem in dali ta zagon slovenske zavesti sorojakom — omahljivcem in seveda tudi svojim in našim potomcem. In še eno željo imam ob nastopu teh mladih fantov in upam, da je to želja nas vseh, predvsem Torontčanov, ki smo v tej krasni slovenski dvorani, zgrajeni s slovenskimi rokami, z denarjem slovenskih žuljev, poslušamo slovenski koncert, dveh slovenskih zborov, želja namreč, da bo nastop teh mladih fantov dal pobudo, da bi se tudi tu v Torontu porodil tak pevski zbor tu rojenih slovenskih potomcev, da bi med temi stenami še dolgo donela vsaj slovenska pesem, če že ne žuborela slove nska govorica. Bog daj, da bi se ta vroča želja izpolnila! Bog vas živi, “Fantje na Vasi” iz sosednje vasi! Ker so imena posameznih članov pevskih zborov vse preredko omenjena v poročilih o koncertnih nastopih, jih naj tukaj zabeležimo: “Fantje na vasi” iz Toronta: Jože Drenšek, Jože Voj- ska, Danilo Volk, Danilo Basa, Martin Zakrajšek, Lojze Lovšin, Božo Cerar, Jože Muha, Stane Lamovšek, Lojze Rigler, Lojze Muha, Franc Arhar in Janez Adamič. “Fantje na vasi” iz Clevelanda: Peter Dragar, Tomaž Gorenšek, Janez Sršen, Janez Žakelj, Tone Hauptman, Klemen Hren, Štefan Režonja, Edi Štepec, Tomaž Štepec, Marko Jakomin, Pavle Lavri-ša, Janez Semen, Tomaž Sršen, Marko Celestina, Nejci Slak, Tomaž Slak in Janez Tominc. Sodelovala sta tudi Slavko Teskač na harmoniko in Pavle Jurkovič na bas kitaro. (Poročilo je napisal urednik A.D. na podlagi podatkov, ki jih je poslal naš stalni in zvesti torontski dopisnik.) -------o------- Dom Lipa TORONTO. Ont. — Da smo Slovenci v Torontu prišli že tako daleč s starostnim domom Lipa, se moramo posebej zahvaliti tudi clevelandskim Slovencem. Ko je pisec teh vrstic imel misijone pc slovenskih župnijah v Clevelandu leta 1958, so mu pre-nekateri Slovenci polagali na srce: “Glejte, da boste v Torontu začeli pravočasno delati za starostni dom. Mi v Clevelandu bi ga morali že imeti zaradi naših bolnih in ostarelih staršev. Začeli smo delati zanj prepozno.” Te besede sem si ohranil v spominu. In ko so Marijine sestre prišle v našo župnijo, smo že takoj prva,leta skupaj z njimi začeli govoriti o starostnem domu za Slovence. Zadevo so vzele najprej v roke Marijine sestre same. Po nekaj letih so uvidele, da same tega ne bi zmogle, in smo ustanovili poseben pripravljalni odbor, ki že nekaj lec zelo požrtvovalno deluje. In ko smo začeli o starostnem domu pisati v Ameriško Domovino, nas je spet takoj podprl urednik dr. Susel in prikazal potrebo te ustanove. Bili smo mu za to pozornost zelo hvaležni. In ko je nepodpisani dopisnik poročal v Ameriški Domovini o letoš- njem občnem zboru Doma Lipa in obžaloval, da jih ni prišlo več na občni zbor in da je sploh ideja o starostnem domu še premalo osvojila Slovence v Torontu, je spet urednik dr. Susel sam pripisal, da bi bilo lepo, če bi nas podprli tudi clevelandski Slovenci. Na to opombo • je spet odgovoril nepodpisani dopisnik, da bomo denar že sami zmogli in da ga zanima, kaj glede tega misli pripravljalni odbor. Odločil sem se, da bom v svojem imenu in v imenu pripravljalnega odbora zapi-sel nekaj besed. Najprej moramo Slovenci v Torontu priznati, da so nam ameriški Slovenci, zlasti Slovenci iz Clevelanda veliko pomagali, ko smo zbirali denar za cerkev Marije Pomagaj v Torontu, za cerkev Brezmadežne v New Torontu in za cerkev sv. Gregorija v Hamiltonu. To so dejstva in moramo priznati, da teh cerkva nismo zgradili sami, brez pomoči a-meriških Slovencev, dasi jih sedaj sami vzdržujemo. Tudi je pa res, da Slovenci v Torontu veliko pomagamo raznim' slovenskim in verskim ustanovam po svetu. Čutimo da je to naša slovenska in verska dolžnost. Kaj pa starostni dom Lipa? Pripravljalni odbor se je o-mejil pri nabiranju denarja na Slovence v Ontariu, ker je -predvsem namenjen Slovencem v Torontu. Smo pa hvaležno sprejeli tudi vsako pobudo od drugod. Tako nam je g. Ludvik Pahulje iz Lethbridge, Alberta, zbral od Slovencev tam okrog $1,400. Vsi drugi darovi so doslej prišli od Slovencev v Ontariu, zlasti od Slovencev v Torontu. Skoraj vse večje slovenske naselbine v Ontariu so že prispevale svoj delež. Od Slovencev v Torontu se jih je doslej odzvalo precej manj kot polovica. Pa ni krivda na Slovencih, ampak na tem, da smo imeli premalo nabiralcev in jih še nismo obiskali. Vsi ti bodo obiskani še letos do novembra. Pričakujemo, da bomo dobili še enkrat- toliko, kot smo že doslej. Če bo kdo od clevelandskih ali drugih ameriških Slovencev kaj prispeval, mu bomo hvaležni, kakor smo u-redniku dr. Suslu za vse njegove spodbudne besede našemu starostnemu domu v prid. Kot je že on pisal, še enkrat naglasim, da je to izmed vseh slovenskih ustanov najbolj nesebična dobrodelna ustanova za naše rojake. Nihče ne želi priti v starostni dom in smemo upati, da tudi večina Slovencev ne bo prišla vanj, saj bo vsaj v začetku zgrajen le za sto ljudi, vendar smo pa lahko prepričani, da bo za tega in o-nega Slovenca ta dom zelo prav prišel. O tem nam lahko povedo clevelandski Slovenci, ki ga že imajo, ali argentinski Slovenci, ki imajo v Buenos Airesu že kar dva. Spričo tolikega števila Slovencev, kolikor jih je sedaj že v Torontu in po Ontariu, sledi, da bo vsako leto več takih, ki bodo slovenski starostni dom potrebovali in bodo radi šli vanj. Hvaležni moramo biti Bogu, da smo zemljišče dobili na tako lepem kraju in tako blizu bonice in slovenske cerkve. Delo se dobro odvija in smemo upati, da bo dom leta 1981 že stal. Nekateri se tudi boje, koliko časa bo slovenski. Od vseh slovenskih ustanov bo gotovo najdalj slovenski, to pa enostavno zato, ker bodo v njem Slovenci na stara leta. Prav ti bodo najdalj ohranili slovenščino. Kakor druge narodnosti v Torontu, ki imajo nekatere že zelo lepe starostne domove, se moramo med te uvrstiti tudi Slovenci. Toliko lepe-, ga se je že govorilo in napisalo o torontskih in kanadskih Slovencih, da bi bila sramota, ako ne bi prišli tudi do lepega reprezentativnega slovenskega starostnega doma Lipa. Dom Lipa bo postal dejstvo in dobrotniki, ki jih že zapisujemo v posebno spominsko knjigo, bodo priče, komu gre priznanje in zahvala, da je do doma Lipa prišlo. Janez Kopač, C.M. -------o------- šahovski turnir TORONTO, Ont. — Slovenski šahovski klub, uradno registriran v kanadski šahovski zvezi v Ottawi, priredi zaključno sezonsko tekmovanje v nedeljo, 4. maja, na Lovski farmi v Allistonu. Tekmovanje je odprto vsem rojakom, članom in nečlanom. Prvi štirje šahisti bodo prejeli lepe pokale ali nagrade. Prijavnina je $5 na osebo. Dobrodošli so vsi igralci slovenskega porekla, še posebej pa mladina. Vljudno je vabljena tudi splošna slovenska publika, da bo gledala borbe naših naj-' boljših! Naj omenimo še, da je na lovski farmi v Allistonu bogato poskrbljeno za hrano in pijačo. Zaradi priprav v zvezi z organiziranjem turnirja, prosimo za predčasne prijave, če je to le mogoče. Prijave na dan turnirja samega bodo seveda tudi možne in dobrodošle. Prijave sprejema družina Urbanc v Torontu in sicer na tel. 1-416-447-4332 ali (pisarna) 1-416-534-8891. Spored turnirja: (na lovski farmi v Allistonu: tel. 1-705-435-6992) 4. maja: ob 1.45 pop. za tiste, ki se prijavijo zadnji dan; ob 3. pop. za predčasne prijavi) ence. Sponzorja turnirja sta Kompas Express Travel in Lovski klub Alliston. Slovenski šahovski klub ------o------ Lojze Kozar Tisti les (Nadaljevanje) ■ Ko je zlagala stvari iz košare, je čutila, da jo gleda dvoje oči. Obrnila se je. Ob podboju je stal Dušan in jo tako žalostno gledal, da jo je presunilo. “Kaj je, Dušan? Kakšen pa, si? Saj si ves spremenjen.” “Sem res spremenjen, mama? Se to vidi na meni?” “Oh, ne vzemi vsake besede tako natanko. Toda prestrašen si in žalosten. Kaj se je zgodilo?” “Postal sem hudoben, mama. Zelo hudoben. Tako hudoben, da bolj ni mtigoče.” “Vidiš, zdaj pa govoriš neumnosti. Nekaj se ti je zapičilo v glavo in to zdaj premlevaš, Dušan. Povej ,mi, otrok, kaj te teži? Pomagala ti bom in zopet bo vse dobro. Ti je Stanko zopet kaj natvezi! ?” “Ni mi natvezi!, mama. Povedal mi je po pravici.” “Kaj ti je povedal?” “Da sem hudoben.” “Seveda, seveda, hudoben si, ker ne letaš v cerkev, ker ne poslušaš kateheta, ker ne moliš. Poznam take marnje! Ti pa zaradi tega kar lepo mirno spi In mirno živi. Zaradi tega že nisi hudoben.” “Ne zaradi tega.” “Zakaj pa potem? Povej že in ne muči sebe in mene.” “Kamenje smo metali, sem metal v križ. V Jezusa na križu. In Stanko pravi, da je to največji greh.” Mama je prebledela in se oprijela roba mize. Od močnega stiska so ji prsti postali čisto beli. Dolgo ni mogla do besede. Ni vedela, kaj naj na to reče. Končno je čisto tiho vprašala: “Zakaj pa si metal kamne vanj?” “Stanko je rekel, da zato, ker Jezusa sovražim, ker ga zaničujem.” “Ga res sovražiš, Dušan? Ga zaničuješ?” “Ne'vem, mama. Toda Stanko pravi, kdo mi bo zdaj odpustil, ker ne hodim k spovedi?” “Ta hudičevski pankrt! Kolikokrat sem ti že rekla, ne hodi z njim, ne druži se s takimi, ki neprestano letajo v cerkev. Samo življenje ti bodo zagrenili, kakor so ga meni. Ti pa si tako neumen, da kar naprej pri njem tičiš. Kaj ne vidiš, da te zaničuje, ker nisi tak kakor on? Kaj ne vidiš, da te nima rad, hoče te samo “spreobrniti”?” “Ne, mama, nimaš prav. Stanko me je imel zelo rad. In zdaj joka, ker sem postal tako hudoben.” “Nehaj s tem bedastim “hudoben in hudoben”! Kaj pa je to takega, če si vrgel nekaj kamnov v tisti les!” “Nč, mama, ti ne razumeš. Ti ne veš, kdo je Jezus. Meni je pa Stanko povedal.” “Nehaj s Stankom, sicer bom še znorela od njega. In da mi ne greš nikoli več k njemu! Si razumel?” “Sem, mama. In zelo mi bo hudo, če ne bova več prijatelja.” “Tako je prav, Dušan. Pusti Stanka, poišči si druge prijatelje.” ; “Saj lahko hodim z Zdravkom.” “Ravno z njim pa tudi ni treba, če vas je on napeljal, da ste metali kamenje v križ.” “Saj si rekla, da to ni nič hudega.” “Ni, pa se vendar ne spodobi in ni lepo. Kdor to dela, ga ljudje slabo sodijo in mislijo, da je zmožen tudi druge hudobije.” “Mama, ti ne poznaš Jezusa? Ne veš nič o njem? Nikdar mi nisi še ničesar o njem povedala.” “Nekoliko ga poznam in precej vem o njem.” “Zakaj mi pa nič ne poveš?” “Ker mi nič več ne pomeni.” “Škoda. Mislim, da bi ga imel rad, če bi več vedel o njem. Rad bi ga imel, kakor ga ima rad Stanko. Stanko je srečen.” - “Ti nisi,' sinek? Kaj ti pa manjka? Lepo si oblečen, sit si, ata imaš in mene in pri naju si doma. Kaj hočeš še več?” “Rad bi, da bi mi nekdo odpustil, kadar sem hudoben, mama.” Mama ni rekla nič na to. Ni mogla V grlu se ji je nekaj zadrgnilo in na srce je legla boleča, obenem pa nekakšna mila teža, kakor rahlo trkanje na njeno vest. Morda se bo odslej teža ponavljala in trkanje podvojilo, potrojilo, toliko časa, da Dušanova mama pride zopet k sebi in si bo , rekla kakor njen sinek: Rada bi, da bi mi nekdo odpustil. * kadar sem hudobna. 1------o------ I /z naših vrst I Euclid, O. — Priloženo pošiljam ček za obnovo časopisa za pol leta in prispevek za pomoč listu. Z Ameriško Domovino sem vsestransko za-j dovoljna. Želim vam mnoge novih naročnikov in nadalj-l njih uspehov v letu 1980! Silva Grasselli Gilbert, Minn. — Upravi AD! Ugotavljam, da mi poteče naročnina in priložen ček naj bo za nadalnje leto, ostalo je pa v podporo listu. Ako ne bi bilo pri hiši več Ameriške Domovine, bi bilo kar žalostno. Moti me le, da list ne prihaja preveč redno, pa se skušam utrditi tudi v potrpljenju. Bog daj, da bi A-meriška Domovina še dolgo izhajala! Pavel Bajda ----—o----— Poravnajte naročnino pravočasno! CLEVELAND, O. MALI OGLASI LOOKING FOR SOMEONE TO DO GENERAL HOUSEWORK 1 day a week. Conscientious & reliable. Bus line. Adult family. Heights area. 381-1661 ((42-43) FOR RENT 2 bdrms., liv. room, kitchen. Newly redecorated. Downstairs. Close to St. Clair on E. 68 St. Call 731-7443. %42-43) Beautiful House For Sale Chesterland 8243 Merrie Lane Take 306 to Mulberry, west to Lyman to Mary Lane. GAS HEAT! 4 bedrm split, acre wooded lot, fireplace, built-in, & micro oven, full basement, $82,900. Transferred owner will consider all offers. For nppt., Elaine Bullock, 729-9258. DOLORES C. KNOWLTON INC. REALTORS 729-1971 __________________ (X) CARPENTER Available for all kinds of jobs. Call anytime 881-0683. EUCLID — ST. CHRISTINE Large 3 bedroom bungalow. 2 Baths. New kitchen & bath. Dining, family room on 1st. Finished basement. 2 car garage. Owner 486-1679. (40-42) NAPRODAJ V okolici Sv. Vida 3-družinska z 2 spalnicama v vsakem stanovanju, z aluminijem opaženo in s skoraj novo ogrevalno napravo (furnace). Dvojna garaža. Vzrok prodaje: ureditev zapuščine. Kličite Frank Taucher na 261-6300 pri P.ybka Realty 895 E. 222 St. (40-42) Za vsa popravila pri hiši, zunaj in znotraj, za strehe in razširitve se obrnite z zaupanjem na BUILDING & REMODELING Roofing * Siding * Painting Marijan Puhalj 531-9126 (39-42) HOUSE FOR SALE ' EUCLID Glenbrook Blvd. St. Fpli-citas Parish. 4 bdrms., 2 full baths, detached 2 car garage, enclosed porch, full basement with fireplace. Principles onlv $71,900. Call 531-2665 9 a.m. to 5 p.m. for appt. _____________________(41-43) Stanovanjc v najem Odda se 3-sobno stanovanje starejši osebi v St. Clairski okolici. Kličite 881-4787. (42-43) GENE'S UPHOLSTERING Your neighborhood upholsterer with a complete line of fabrics & naugahyde. Stop in our shop or we will show saanples in your home. 5382 St. Clair Ave. 391-4694. (42-47) Pomladni koncert združenih pevskih zborov “Fantje na vasi” iz Toronta in Clevelanda dne 29. marca doživel krasen uspeh Vmelav Benei-Trebiztky; KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN % “Vse pusti meni, Jitruška, vse! — Med tem se odpočij. Tega ti je treba • v naj višji meri... Ko okrevaš, se šele o vsem pomeniva natančnejše." V kraljevsko sobo se je naenkrat začul slavnosten um, kakor če se vrača zmagovita vojska. Dagmar je bila sama s kraljevičem ... Kraljičine oči so se lesketale v žarkih najblažje duševne sreče. Grozna bolezen se Jitruški gotovo več ne vrne ... Treba ji bo samo miru... In. tega bo v kraljevskem gradu imela. Kraljica je s sinčkom pristopila k oknu. Toda komaj je pogledala doli na dvor, je prihitel v njeno sobo soprog z besedami: “Sovražnik je poražen na vseh straneh. Naši se vračajo s slavo ovenčani. Ali slišiš, Draguška? Ukazal sem zvoniti z vsemi zvonovi. Poj demo jim naproti. Pozdravimo jih.” “In naše zgube?” Kralj je prišel nekoliko v zadrego. “Na vse morava biti pripravljena, draga moja.” Dagmar je pogledala soproga z vprašaj očim pogledom . “K vsaki radosti Draguška, je primešano nekoliko bridkosti!” “Govori jasneje ... prosim te ... Valdemar ...” ‘‘Ne straši se, Draguška.” “Sem tvoja žena. Saj me vendar poznaš?” “Naša zmaga je razen drugih veljala eno predragoceno Življenje— ljubljeno od tebe... cenjeno od mene.” “Oče Dobrogost?” Kraljica je samo zašepetala. “Hotel sem te pripraviti na nesrečno poročilo, a sama si uganila... Toda pojdiva že, pojdiva... Že je videti prve vtste.” Dagmar je irpela oči polne solz; ni se mogla premagati. Tako je to človeško življenje; pred trenutkom so ji še svetili iz oči žarki največje sreče, ker je iz duše drage prijateljice pregnala blaznost in za nekaj trenutkov samo solze. Kraljica si jih ni otirala. Valdemarek se je pritisnil k materi; slutil je, komu veljajo njene solze .. . Otiral si je lica z njenim svitenim krilom ... “Moja kraljevska zahvala, gospod Strange, in vi vsi mo ji zvesti... sprejmite mojo neskončno zahvalo. Danska slava se je raznesla že na vse strani sveta... Vaša hrabrost jo je ustanovila, vaša hrabrost jo utrjuje, da ostane trdna dolge veke!” “Ce se že kralj komu zahvaljuje in čigava je največja zasluga.” Gospod Strange se je oziral okoli, njegovo oko je nekoga iskalo, toda zastonj. Tuji vitez v temni oprat i je izginil. Zgubil se je baje pred mestom. “Velike usluge, svetli kralj, ti je izkazal tuji vitez V temnem jeklenem oklepu. Vendar se je ognil tvojemu kraljevskemu priznanju. “Že pred leti sem ga enkrat videl. Katerega naroda je?” Ne smem povedati, jasni gospod...” •< “Res bi mu nerad ostal dolžnik. Vendar se mi mogoče kdaj ponudi prilika, da mu izkažem hvaležnost!” “In oče Dobrogost!” Kraljica se ni mogla več premagovati, da bi ne vprašala po svojem dragem odgo-jitelju... “Bog mu daj večni mir ih večna luč naj mu sveti.” “Amen!...” je zašepetalo tisoč ustnic, ko je gospod Strange končal... “Izmed vseh najnesrečnej • ši je knez Niklotovič Estrich-son.” “Niklotovič Estrichson, — In kje je?” “Kar najpreje pride, da položi dediščino po svojem dedu k stopnicam tvojega prestola!” “In zakaj? Cena naše zmage je velika — prevelika!” Njegova soproga je od vlhevcev zakleta v morsko ženo!” “Je že zdrava. Treba ji je samo miru ... Zgoraj v gradu je ... Niti časa nisem imela, da bi ti bila to povedala, soprog moj!” “Da je ozdravljena? In morske žene?” “Saj jo boš videl, gospod Strange!” “Kako bo gospod Estrichson radostno iznenaden. Svetla gospa, kaj si že vse storila? Kaj so naše zmage proti tvojim? Premagala so kugo, morsko ženo imaš v svoji moči in koga še napraviš svojim sužnjem?” Gospod Strange se je pred kraljico kar n a j g 1 oboke j še priklonil. Bil je vzor pravega viteza... “Še druga novica te čaka, soprog moj .. . To ti povem, šele v gradu.” Nato se je pomikala vsa vojska mimo kralja in kraljice, ki sta imela v sredi mladega kraljeviča, med silnim ropotanjem bobnov, za glasnih glasov bojnih rogov in med vriskanjem, pri katerem so se tresla okna zidanih, o-krašenih hiš. “Tudi stric Valdemar še živi. Ubožec! — Poglej!” Kraljica Dagmar je podala svojemu soprogu pergamentni zavitek. “Kdo ti je to izročil?” “Morska žena ... Jitrence-va soproga, ki je že ozdravela!” “Kaj storiva?” ' “Prošnjo imam do tebe.” “Ti — prošnjo — ljuba moja soproga? Ukaži, in milijoni so pripravljeni, poslušati ^yoje ukaze!” “Dovoli, da spravim nesrečnega strica na najin dvor. Potem bo zmaga naj popolnejša.” Valdemar je nekaj trenutkov razmišljal. “In kako misliš to storiti?” “K njemu pojdem ...” “Težave pota?” “Bodo mi v radost...” “Preveč se žrtvuješ ... preveč ... Mogoče nismo niti vredni teh žrtev ... “Moja domovina morebiti tudi ni vredna take kraljice!” Draguška mi je zaprla ustnice z vročim, iskrenim poljubom ... In že drugo jutro se je pripravila na pot. (Dalje prihodnjič) ------o------ Vesti iz Slovenije ZAGORJE — Zagorsko čebelarsko1 društvo je praznovalo 60-letnico obstoja. Za obletnico so pripravili v Delavskem domu proslavo in svečane razstavo. Društvo se je ob tem pobratilo s čebelarji iz Šmihela na avstrijskem Koroškem. AMtRTSrCA DOMOVINA, APRIL S, 1980 DR. ALOJZI) ŠUŠTAR PREVZEL VODSTVO LJUBLJANSKE NADŠKOFIJE LJUBLJANA, SLOVENIJA — Kakor predpisujejo predpisi cerkvenega prava, je nadškof dr. Alojzij Šuštar v četrtek, 13. marca, predložil ljubljanskemu stolnemu kapitlju listine o svojem imenovanju in s tem tudi dejansko prevzel vodstvo ljubljanske nadškofije. Škof Lenič se je zahvalil nadškofu Pogačniku in pozdravil novega nadškofa, ki je svoje najožje sodelavce prosil, naj ostanejo na svojih mestih in mu pomagajo pri odgovornem delu. Kakor je naš list že sporočil, je bilo 26. februarja objavljeno imenovanje dr. Alojzija Šuštarja za novega ljubljanskega nadškofa. Hkrati pa je bil dosedanji nadškof Pogačnik imenovan za apostolskega upravitelja. Samo imenovanje namreč še ne pomeni tudi prevzema vodstva škofije. Cerkveno pravo določa, da mora novi škof predložiti svoje listine stolnemu kapitlju, ki napravi zapisnik ter s tem dobi škofija novega voditelja. To pravno dejanje so 13. marca dopoldne ob enajstih naredili v sejni dvorani ljubljanskega nadškifijskega doma. Ko so vsi navzočni kanoniki podpisali zapisnik, se je pomožni škof Lenič z izbranimi besedami zahvalil dosedanjemu nadškofu Pogačniku, ki je vodil slovensko krajevno Cerkev v prelomnih obdobjih in ji vtisnil znamenje svoje globoke vere in požrtvovalne dejavnosti. Ko je pozdravljal novega nadškofa, je poudaril njegovo navezanost na domovino, katera ga je pritegnila domov, čeprav je zavzemal pomembno mesto v vodstvu evropske Cerkve. V imenu kanonikov in drugih naj ožjih sodelavcev mu je obljubil vso pomoč in spoštovanje. Tudi prva beseda novega nadškofa je bila beseda zahvale. Na prvem mestu seveda nadškofu Pogačniku. Njegovo vodstvo bo v zgodovini Cerkve na Slovenskem posebej zaznamovano, saj je slovensko božje ljudstvo v tem času šlo skozi pokoncilsko zorenje in je zraslo v zdravo, notranje prebujeno vernost. Zamenjava v vodstvu ljubljanske nadškofije po besedah novega nadškofa ne pomeni slovesa od nadškofa Pogačnika, saj bo še naprej opravljal škofovske bogoslužne funkcije, s svojimi bogatimi izkušnjami pa bo mogel v marsičem pomagati ' novemu vodstvu. Zahvalil se je tudi vsem, ki so ga v domovini tako prijateljsko sprejeli in mu pomagali pri delu. Potem je njegova misel poromala do vseh tistih, ki so mu pomagali na poti do duhovniške službe. Spomnil se je rajnkega očeta, priletne matere, ki še živi, bratov in sester, med katerimi so štirje bratje že odšli v večnost. Ustavil se je pri profesorjih v škofovih zavodih v Šentvidu, na Gregoriani v Rimu in predstojnikov in sodelavcev v Švici. Prav vsem, ki so mu v življenju izkazali kakršnokoli dobroto, se je iz srca zahvalil. Nadškof Šuštar v svojem govoru ni razgrinjal nikakršnega programa. Vse svoje sodelavce je prosil za molitev in pomoč. Izpovedal je svoje trdno zaupanje, da z božjo milostjo in pod Marijinim varstvom lahko služi vernemu občestvu. Svojo vlogo v vodstvu ljubljanske nadškofije namreč v prvi vrsti razume kot služenje. Slovesnost je potekala v domačem in prisrčnem vzdušju. Poleg škofov in stolnega kapitlja so s® je udeležili še du- hovniki, ki so neposredno v službi na ordinariatu. V soboto, 15. marca dopoldne, je novi ljubljanski nad- škof in metropolit dr. Alojzij Šuštar v spremstvu pomožnega škofa dr. Stanislava Leniča obiskal zagrebškega nadškofa in metropolita Franja Kuhariča. Obisk je veljal predsedniku jugoslovanske škofovske konference in metropolitu sosednje metropolije. Gostje so se pri nadškofu Kuhariču zadržali v prijateljskem pogovoru. (Po “Družini”) PRELAT ALOJZIJ TURK POSTAL NADŠKOF V BELGRADU Vatikanski radio je 7. marca naznanil, da je sv. oče Janez Pavel II. sprejel odpoved beograjskega nadškofa dr. Gabrijela Bukatka, za njegovega naslednika pa je imenoval Slovenca prelata Alojzija Turka. Novoimenovani beograjski nadškof Alojzij Turk se je rodil 21. novembra 1909 v Bršlji-nu pri Novem mestu na Dolenjskem, župnija Prečna v Sloveniji. Srednješolske študije je opravil na državni gimnaziji v Novem mestu. Po maturi leta 1929 je stopil v ljubljansko semenišče. V maš-nika je bil posvečen 8. julija 1934 v Ljubljani. V dušnopastirski službi je bil najprej v skopljanski škofiji, ko je bil tam škof dr. Janez Gnidovec, pozneje pa v belgrajski škofiji, kjer ga je tudi doletelo imenovanje za nadškofa v Belgradu. Pod bolgarsko zasedbo Makedonije je bil med zadnjo svetovno vojsko generalni vikar za Makedonijo pod novim skopskim nadškofom dr. Smiljanom Če-kado. Poldrugo leto pa je bil v tistem času v zaporu, ko je prišel iz zapora je bil spet štiri leta generalni vikar. Leta 1952. je dobil pravico opravljati obrede tudi v vzhodnem bogoslužjp. Postal je arhierej-ski namestnik (generalni vikar) križevske škofije za vzhodne katoličane v Makedoniji ter kesneje prevzel vodstvo, vseh župnij okoli Strumice. Leta 1955 pa se je moral umak- Jr A • OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI / . PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / . SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE . DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA • PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO niti iz Makedonije, bil nekaj časa v Belgradu, končno pa se vrnil v ljubljansko nadškofijo. Ko je leta 1958 po 16 mesecih zapora prišel spet na svobodo, je bil nekaj časa kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani, nato pa pomočnik obolelemu župniku Fistru v Šentjerneju. Še istega leta pa ga je takratni beograjski nadškof dr. Josip Ujčič poklical nazaj v Beograd, kjer je najprej veliko delal v dušnem pastirstvu. Po odhodu današnjega koprskega škofa dr. Janeza Jenka iz Beograda je prevzel uredništvo verskega mesečnika “Blago-vest”, katerega izdaja nadbi-skupski ordinariat v Beogradu, katerega je urejal vse do svojega imenovanja za nadškofa v začetku tega meseca. Poleg tega pa je opravljal vrsto drugih služb. Bil je konzul tor nadškofije in nadškofov delegat. Novoimenovani beogradski nadškof Alojzij Turk je zelo realen ekumenski delavec. Vzdržuje ozke stike zlasti s pravoslavno teološko fakulteto in s številnimi osebnostmi v Beogradu. Kljub letom je še vedno poln življenjske moči in še posebej duhovniške gorečnosti, tako da bo lahko, če je božja volja, še veliko dobrega storil za Cerkev. Čestitkam, katere prejema v teh dneh nadškof od vseh' strani, se pridružuje tudi naše Glasilo, saj ima tudi med ameriškimi Slovenci dosti dobrih prijateljev in znancev. Oglašujte v Ameriški Domovini! Pokažite Ameriško Domovino prijateljem. Pošiljamo jo brezplačno na ogled! GRDINOVA POGREBNA ZAVODA ItSS Ew»t S2 Sl 1701 • Lake Shorn. F4v