PoSttUna plačana v gotovim. Cena 30;- lir S ped Iz. In abb. post. 1. gr. DEMOKRACIJA Leto XIV. - Štev. S' C L Ar'. Trst - Gorica, 1. marca 1960 Prej bo človek dospel na Luno kot do svojega bližnjega. Izhaja 1. in 15. v mesecu ŠE VEDNO BREZ VLADE Segni išče rešitev z levim centrom Kot smo že v zadnji številki našega lista nakazali, je sedanja rimska politična kriza ena izmed najtežjih. Rešitev je že dosedaj zahtevala več časa kot katerakoli od 19 vladnih zamenjav v preteklosti. Se večjo težo pa daje tej krizi dejstvo, da zajema tri različne panoge najvišjih oblasti: odstop ministrskega predsednika, de-misijo senatnega predsednika in končno še spor o kompetencah državnega poglavarja. Kakor znano, so Segnijevo enobarvno vlado podpirali liberalci, monarhisti in fašisti. Ker stojimo pred upravnimi volitvami, so liberalci sklenili, seveda iz raznih razlogov, odtegniti svojo podporo. Segni bi kljub temu lahko še naprej ostal na vladi, ker je še vedno lahko računal na kakih 320 glasov. Toda zbal se je parlamentarne debate z liberalci in pa odkrito pokazati, da se drži na vladi z glasovi fašistov. Ce jih kdo krije, so dobri in se jim lahko tudi marsikaj obljubi (na primer odgoditev uveljavitve naše deželne avtonomije), sicer pa je boljše ne po-zazati, da se jih vlada poslužuje. Zato je Segnijeva vlada raje podala ostavko. Liberalni strel pa se je posrečil tudi še zato, ker so v sami vladni stranki delovale sile, ki so terjale odstop enobarvne vlade. Segnijeva demisija je odkrila v demokrščanski stranki zelo globoke razpoke. Te je mogoče spet zalepiti; ali krpe bodo držale le, če same stavbe ne bodo preveč pretresali. To je zakon fizike. Po Fanfanjevi vladni in strankarski de-misiji, sta se njegova naslednika Segni in Moro trudila učvrstiti strankino enotnost, čeprav le z nejasnimi ukrepi. < pričetka krize dalje tuhta sedaj strankino vodstvo po taki kombinaciji, ki bi jamčila strankino trdnost. Izbire smo našteli že v zadnji številki našega lista. Segn} stoji trenutno s svojim ponovnim manda. tom pred izbiro kombinacije levega centra. To je povezave demokrščanske stranke z republikanci, socialdemokrati in nekaterimi samotarji. Taka kombinacija 'pa bi nudila vladi zelo pičlo večino, ki bi jo bilo mogoče okrepiti z »odprtjem na levo«, če bi se posrečilo pridobiti Nenni-ja. Seveda So levičarji zaradi tega postavili svoje pogoje, med drugimi tudi izvedbo naše deželne avtonomije. Vse kaže, da jo bodo res izvedli, toda učinka izgle-da ne bo imela velikega, ker je vse skupaj nekam prisiljeno in naša dežela nima niti zmožnih osebnosti, ki naj bi deželi dali svoj pomen. V ostalem pa mislijo odgoditi izvedbo deželnih avtonomij in jih nadomestiti z nekimi konzorciji provinc, o katerih še tisti, ki so si jih zamislili, ne vedo, kakšni naj bi bili in čemu naj bi služili. Proti kombinaciji levega centra pa delujejo pomembne skupine v sami demokrščanski stranki, še odločnejši uporniki pa stoje izven - ali kot nekateri menijo -nad stranko samo. Zadnjič smo v zvezi z vladno krizo na tem mestu podčrtali glavne misli senatnega predsednika na dan odstopa Segni-jeve vlade. . Medtem ko je Merzagora govoril, so mu burno ploskali zastopniki vseh strank, ker si je sleherna stranka domišljala, da njegove upravičene in ostre kritike veljajo nasprotnikom. Vsa zbornica s člani od-stopivše vlade vred je Merzagori pripravila neke*vrste ovacij. Cez nekaj dni pa se je vse to navdušenje sprevrglo. Zastopniki pretežnega števila strank so po Vrhunski izletniki V nekdanjih časih se državniki niso ozirali na javnost, danes pretiravajo v nasprotni smeri. Izletniška diplomacija je velika moda. Včasih izgleda tako, ko da je smisel obiskovalne diplomacije namenjena snubljenju javnega mnenja bolj kot stvarnim političnim problemom. Kljub temu so ti obiski zanimivi že zato, ker jih opravljajo vrhunski voditelji. Eisenhovver in Hruščev sta pred kratkim zaključila svoja krožna potovanja kot nekako urjenje za majski vrhunski sestanek. Tudi stari Adenauer se je odpravil na svetovno potovanje. Njegov tritedenski izlet je namenjen Združenih državam in Japonski. Spremlja ga zunanji minister von Brentano. V nedeljo 13. t.m. se je nemški kancler zadržal v New Yorku, kjer se je srečal s politiki in gospodarstveniki. Včeraj se je sestal z gen. tajnikom OZN Hammarskjoldom in izraelskim ministrskim predsednikom Ben Gurionom. V Washingtonu bo kancler predsednika Eisenhowera in zunanjega ministra Her-terja predvsem poskušal pridobiti za zahodno nemško stališče v berlinskem vprašanju. Verjetno bo zahteval tudi jamstva. Na Japonskem se bo razgovarjal z ministrskim predsednikom Kišijem in zunanjim ministrom FudŽijamo. Tu bo šlo v glavnem za gospodarska vprašanja. Komunistični tisk spremlja Adenauer-jevo potovanje s hudimi napadi proti nemški gospodarski in politični penetra7 ciji. Tudi Britanci niso navdušeni na4 objski, ki jim spodrezavajo tradicionalna tržišča na Vzhodu. temeljitem preudarku sodbe, ki jo je Merzagora izrekel, pošteno zavihali nosove, Predvsem se je to zgodilo v vrstah de-' mokrščanske stranke. Skozi 15 let je bil£> ta stranka na krmilu. Ce se torej v deželi kot je dejal Merzagora - prezirajo demokratične ustanove, se uveljavljajo nedopustne politične razvade in se v ozračju korupcije, afarizma, ilegalnih finančnih intervencij in umazanih kupčij vodilnih poldržavnih in zasebnih skupin u-smerja politično življenje, nosi vsaj delno odgovornost za vse to vodilna italijanska politična stranka. Zato je tudi gen. tajnik Moro napisal Merzagori pismo, v katerem sicer priznava, da v splošnem soglaša z govorom, zavrača pa obtožbe, da, bi krščanska demokracija prezirala demokratične ustanove. Zavoljo tega ukora se je Merzagora odpovedal časti senatnega predsednika - in la spor je samo še povečal pozornost javnosti. Spor zaradi kompetenc med državnim poglavarjem in politično odgovorno vlado traja že od same izvolitve dalje. Gronchi interpretira ustavo bolj osebno kot njegov prednik Einaudi. Gronchi smatra za svojo dolžnost, ne samo, da izbira vladnega predsednjka, ampak želi besedo tudi pri sestavi kabineta. Ne zadovoljuje se samo s seznamom ministrskih imen, temveč zahteva tudi predložitev vladnega programa. . Gronchi je že večkrat poskušal usmeriti krščanskodemokratično politiko proti »odprtju na levo« in proti »raztegnitvi« v zunanji politiki. Pri tem pa je naletel na nasprotovanja tako pri vladnemu predsedniku kot pri zunanjem ministru in v samem strankinem vodstvu. Spor glede kompetenc bo trajal verjetno do konca predsednikove dobe, t. j., še dve leti. Težave sedanje vlidne krize presojajo tako domači kot tuji opazovalci v dejstvu, da demokrščani sami niso dovolj močni, da bi sami lahko vladali. Pri tem pa se stranka ne more preveč naslanjati niti n^ desnico niti na levico, ne da bi se izpostavila nevarnosti razkola. Parlamentarne volitve so pokazile, da predstavljajo nedemokratične sile ’ skrajne desnice in skrajne levice okro^ 40 odsto volivcev. Skoraj polnih 60 odsto volivcev pa pripada demokratičnim, protifašističnim in protikomunističnim strankam. To so vsekakor pozitivni elementi, ki jih ni moči prezirati. Res je, da italijanska demokracija boluje in preživlja v tem času resno krizo, kakor jo v plastični luči analizira in kritično ocenjuje naš go-riški dopisnik s člankom »Težko uveljavljanje demokracije v Italiji« na drugi strani današnje številke * Kriza je morda najtežja po vojni. Vendar situacija še daleč ni brezupna. Ljudstvo, gospodarstvo in dežela, vse to je zdravo. Od novega predsednika pričakuje ljudstvo v prvi vrsti, da;izvrši temeljito čistko na vseh popriščih javnega življenja, ki naj se izraža tudi v sami sestavi vlade. Ce se bo to zares zgodilo, bo za tako izbiro gotovo zaslužen sen. Merzagora. Novi vladni predsednik bo moral - hočes-nočes - v znatni mevi upoštevati, da so zgodovinske besede senatnega predsednika po politični, finančni, socialni in moralni čistki, našle v javnost tako mogočen odmev in pritrjevanje, da tega v demokratični deželi hi mogoče prezirati. S tem, da je Merzagora s prstom pokazal na degeneriranost današnje demokracije, je na najčinkovitejši način branil prav italijansko demokracijo. Državljani mu morajo biti hvaležni za tak pogum. ZA SVOBODNO ZDRAVNIŠKO IZBIRO S kr. odlokomtzakonom od 29. nov. 1925 št. 2146 je bilo razlega njeno socialno zavarovanje, vet 1 javno v’ starih pokrajinah, tudi na Julijsko krajino in na Tren: tinsko in to proti onemoglosti in starosti, proti nezgodam na delu in na poljedelstvu ter za mate: rinstvo. Glede bolniškega zavarovanja italijanski zakon ni bil raztegnjen rta nove pokrajine. Stari avstrijski zakon o bolniš: kem zavarovanju iz leta 1888 je bil sicer z gornjim odlokom ukU njen, nadomestile pa so ga dol o-čila, ki so puščale v veljavi do: ločbe starega avstrijskega zako* na. Tako smo prišli do paradoksa, da sta imela Trst in Gorica g les de bolniškega zavarovanja dru* f.lačno ureditev kot ostala mesta v Italiji, razen Turina. Ta razlika se je najbolj občutila pri izbiri zdravnika s strani zavarovancev. Medtem ko je bila onstran stare državne meje priznana svobod: na izbira, so se morali zavaro: vanci v novih pokrajinah zatekaš ti po zdravniško pomoč saimo k zdravnikom bolniških blagajn. Ta omejitev svobodne izbire zdravnika je bila nesocialna in krivična, ali vsa prizadevanja det HRUSCEVA BOLEZEN. Danes bi moral prispeti na uradni obisk v Francijo predsednik sovjetske vlade, Nikita Hruščev. V zadnjem trenutku pa so obisk o-dložili po uradnem tolmačenju - zaradi bolezni. Po nekaterih vesteh velja odlo- Jiteii zn kakih deset dni. .. . NOV VESOLJNI TEHNIČNI TRIUMF. V petek 11. t.m. so v Združenih državah izstrelili planet »PIONEER V«, tri stopenjsko raketo »THOR-ABLE« za raziskovanje vsemirja med Zemljo in Venero. Poizkus se je v celoti posrečil. Planet, ki se je ločil od rakete na povelje znanstvenikov - ne v ZDA, ampak v Veliki Britaniji - kroži okrog Sonca. Planet je zbežal pred zemeljsko privlačnostjo s hitrostjo 40.000 km na uro. Vsi instrumenti funkcionirajo z vso preciznostjo, radijska postaja bo ostala v zvezi z zemeljskimi raziskovalci tudi če bi se planet oddaljil od Zemlje na 80 milijonov km. Pot okrog Sonca bo opravil v 311 dneh. Je to f planet na poti okrog sonca med Zemljo-in Venero. »Lunikl.« in »Pioneer IV.« potujeta okrog Sonca med Zemljo in Mar-son. Tako si človeštvo utira pot v vesolje z velikimi koraki NESREČNI AGADIR. Zadnjega februarja tik pred polnočjo je potres uničil juž-nomaroškp pristaniško mesto Agadir. Vest o tej strašni nesreči, ki je zahtevala o-krog 10.000 smrtnih žrtev, je izzvala tudi med nami globoko sočustvovanje. Med vojno je bilo v tem izredno prijetnem mestecu,kjer se letovičarji lahko kopljejo, skoraj vse leto,, tudi nekaj slovenskih fantov. Mestece je štelo takrat okrog 10 tisoč prebivalcev, pred katastrofo pa • nad 30 tisoč, od teh tretjina Evropejcev. Prav to mesto je dokazalo vso francosko podjetnost in požrtvovalnost, saj je mesto zraslo s francosko marljivostjo. Solidarnost današnjega sveta se je tudi ob tej veliki nesreči ponovno izkazala. Američani so vpostavili letalski most do nesrečnega mesta in z zdravili in živili prihiteli na pomoč. Francozi in Italijani, Jugoslovani in Grki, Egipčani in Spanci, Skandinavci, Švicarji in Belgijci ter še mnogi drugi narodi so izkazali in še izkazujejo svojo solidarnost do nesrečnega mesta. t.t # * TEŽKA EKSPLOZIJA V HAVANSKEM PRISTANISCU. Francoski tovornik »Le Coubre«, ki je havanskemu diktatorju pripeljal orožje, municijo in razstreliva, je 4. t.m. eksplodiral v havanskem pristanišču. Pri tem je izgubilo življenje 60 oseb, okrog 200 pa je ranjenih. Sodijo, da je to dejanje pripisati diktatorjevim nasprotnikom. St * * VOJNA V ALZIRU SE NADALJUJE. General de Gaulle ne veruje več, da voditelji alžirskih upornikov zares želijo mir. Prejšnji teden je general izdal armadi navodila, naj nadaljuje z borbo, četudi bi še tako dolgo trajala. Kako je prišlo do tega nenadnega preobrata? De Gaulle je kot znano predložil tako imenovani alžirski uporniški vladi širokosrčne predloge. Zahteval je, naj uporniki položijo orožje in jim zagotovil »la paix des braves« mir brez povračil. Istočasno je Alžircem zajamčil samoodločbo in sicer po Dogodki x I po svetuj ~!Tčm5kratiS'Hih načelifi in ne po komunističnih ali arabskih despotijah. To se pravi v, ozračju stoodstotne svobode izražanja in misli s tajnim glasovanjem. Da je de Gaulle mož-beseda, je dokazal prav v Afriki, kjer so nekdanje kolonije v popolni svobodi izbrale svojo pot. Jasno je, da arabskim diktatorjem sporazum med Francijo in Alžirom ne gre v račun, zato so de Gaulleu z vso komunistično spremljevalno muziko spodbijale vero v njegova zatrjevanja. Tako so padli v vodo zadnji upi za dosego miru v tem delu Afrike. ODŠKODNINA ZA MUSSOLINIJEVO, LJUBICO.Ciminb rimsko sodišče je obsodilo italijansko notranje ministrstvo na plačilo odškodnine dedičem Mussolinijeve ljubice Clarette Petacci v znesku 22,405.000 lir. Mussolini je Claretti podaril vilo na hribu Camilluccia, ki so jo zavezniki svoječasno zaplenili in je prišla nato v last italijanske države. Dediči so zahtevali 200 milijonov odškodnine. =.t * * LJUDSKODEMOKRA.TICNA SVOBODA V FRANCIJI. Celo vrsto beguncev in emigrantov iz vzhodnoevropskih držav so za časa Hruščevega bivanja v Franciji proglasili za »nezaželene«. Zato jih je policija odstranila, večino po zračni poli v Ajaccio, glavno mesto Korzike. Skupno število nasilno evakuiranih Poljakov, Cehov, Jugoslovanov, Rusov in Romunov ter nekaj levičarskih Spancev cenijo na 800 do 1000 oseb. Četrtina pregnancev živi stalno v Parizu, ostali pa po drugih mestih: Bordeaux, Marseille, Ly.on, hille in po drugih krajih, ki jih bo Nikita obiskal. Drugi emigranti bodo do 29. marca »letovali« na otokih Re in Belle-lle pred francosko atlantsko obalo. Stroške teh »izletniških manevrov« bo poravnalo notranje ministrstvo. - Skupina francoskih pisateljev »Union des Ecrivains pour la Verite« je ostro protestirala proti temu nasilju. Resničnih ustaških morilcev pred 25 leti niso preganjali. Zato je moral umreti kralj'Aleksander Osvoboditelj. Male zapirajo, velike izpuščajo! •z * * OBNOVLJENI KULT OSEBNOSTI. Zgodovina je v domovini socializma raztegljiva kot harmonika. Stalingrajska bitka je brez dvoma odločilno križišče naci-stično-sovjetskega spopada v drugi svetovni vojni. Tisti, ki je takrat zmagal, bo ostal za vse večne čase pomemben vojskovodja - za zahodno zgodovino. Ne pa tudi za komunistične fabrikante zgodovinskih dogodkov. Od stalingrajske bitke je preteklo že 17 let - in šele sedaj je presenečeni svet izvedel, da je zmagovalec Stalingrada - Nikita Hruščev. Maršal Cujkov je namreč v teh dneh obelodanil prvi del svojih spominov in kot po vrvici nanizal Hruščeva povelja tako za o-skrbo topništva kot za potrebne dovoze -junak trena. Hruščevo taktično načelo je glasilo: čim več zvijače in čim več presenečenj, pravi Cujkov. Kje je vendar ostal maršal Zukov s svojo vojaško genialnostjo pri Stalingradu, ki mu jo je ves svet skozi 17 let priznaval v takem izobilju, da je Stalina ljubosumnost kar razganjala? Resnicoljubni Cujkov maršala Zukova v svoji spominih niti ne omenja. Odkar ga je Nikita l. 1957 kot resnega tekmenca odrinil, ne ve nihče na Zahodu, ali *i» ali mrtev. Zgodilo se je tako kot s Trockijem, ki je edini ustanovitelj rdeče armade, pa so mu to zaslugo enostavno ukradli kot vse ostale skupne in individualne vrednote v komunističnem raju. Gangstrska morala! Da je Nikita zvijačnež, ni nobenega dvoma, prav tako pa tudi ni nobenega dvoma, da obnavlja Nikita Hruščev kult osebnosti - za lasten račun. Nič novega pri komunistih, kaf je danes belo, bo jutri črno in narobe. Praktična dialektika. KDO VLADA V RUSIJI? Komaj se je Nikita Hruščev dobro naspal v svoji raz‘ košni dači v moskovski okolici, že spet pakira kovčke za bodoči obisk Franciji, kjer se bo zadržal s svojim spremstvom 14 dni. Vsa ta nenehna izletništva politič-no-trgovskega potnika Nikite Hruščeva kar sama po sebi .postavljajo vprašanje: kdo pravzaprav vlada v Rusiji? Dolgo-tedenske Hruščeve odsotnosti dokazujejo, da današnji Sovjetiji ne vlada Nikita Hruščev! Popolnoma izključeno je tudi da bi Hruščev razpolagal z vsemi tistimi kontrolnimi pripomočki, s katerimi je vladal Jože Stalin, ki Rusije skoraj nikoli ni zapustil. Med Hruščevo odsotnostjo morajo na čelu diktature poveljevati drugi ljudje, ki v posameznostih razpolagajo z večjim vplivom kot Nikita sam. Po vsem tem Hruščev ni in ne more biti »Stalin št. 2«. Najverjetnejše je, da vladajo tako ob Hru-ščevi prisotnosti in posebno ob njegovi odsotnosti oklepne divizije. Zahodni razorožitveni načrti Petnajst držav Atlantske pogodbe je v Parizu potrdilo zahodne predloge, ki bodo predloženi komisiji razorožitvene konference v Ženevi v diskusijo. Načrti predvidevajo tri faze razorožitve. 1.) Ustanovitev mednarodne razzorožit-vene organizacije in določitev omejitev za Sovjetsko zvezo in Združene države; * 2.) zmanjšanje konvencionalne oborožitve, ustanovitev mednarodnega kontrolnega organa za ustvaritev proizvodnje jedrskega orožja in uporabo teh zalog v miroljubne namene; 3.) dokončna prepoved jedrskega orožja in vojaških raketih iztrelkov ter nada-ljna omejitev konvencionalnega orožja. Zahod priporoča tudi ustanovitev mednarodne oborožene sile, ki jo omenja listina Združenih narodov. O teh načrtih se bodo v teh dneh pogajali v Ženevi zastopniki Združenih držav. Velike Britanije. Francije, Italije in KaT nade z zastopniki Sovjetske zveze, Poljske, Romunije, Češkoslovaške in Bolgarije. Zastopniki vzhodnega bloka bodo zagovarjali načrt Nikite Hruščeva za splošno totalno razorožitev. Sovjetski komentarji zahodnih načrtov so že v naprej pesimistični. Sovjetom je mednarodno nadzorstvo nad oborožitvjo še vedno trn v peti. lavskih in uradniških sindikatov in zdravniških zbornic so ostala zaman. Osrednja uprava bolništ kega zavarovanja 1NAM v Rimu je trdovratno odklanjala svobod, no izbiro v Trstu in v Gorici in s tem brez razloga diskriminirala zavarovance pri nas nasproti za: varovancem v starih pokrajinah. Pri državnem zavarovalnem zavarovalnem zavodu proti bot Jezni je v Trstu 158.000 zavarot vanih, imajo pa na razpolago sat mo 54 zdravnikov, tako da pride na vsakega zdravnika 3000 zavat rovancev. Pri takem stanju stvari je zaht teva po izenačenju pravic svot bodne izbire zdravnika kategot rični imperativ, ne samo s socialt rega, ampak tudi človeškega in zdravniškega stališča. pred katet rim se rimska osrednja uprava 1NAM ne more več izmikati. Tržaška zdravniška zbornica in tržaški zavarovanci zahtet vajo, da se dogovor med osredt njo upravo IN A M v Rimu in drt žavno federacijo zdravniških zbornic v Italiji raztegne tudi na Trst. Po tem dogovoru bi uživali tržaški delavci in uradniki prot stost da si po lastni volji izbirat jo zdravnika med vsemi zdravt niki vpisani v zdravniški zbornit ci. Glede zdravnikov specialistov pa je bil sklenjen februarja v Rit mu poseben dogovor. Za to katet gorijo zdravnikov ni še v veljavi niti v starih pokrajinah popolna svoboda izbire. Današnji položaj se v pogledu zenačenja pravic in odprave zat postavljanja našega prebivalstva v tako perečem prašanju obrača na bolje. Deželni odbor IN A M za Trst se je na. svojem nedavt nem zborovanju soglasno izrekel za celotno raztegnitev v starih pokrajnah veljavnega dogovora na Tržaško ozemlje. Zdravniška zbornica je že storila v tej smeri potrebne korake. In tudi sam predsednik Coppini osrednje ut prave 1NAM, ki je bil še pred nekaj meseci nasproten svobodt ni izbiri zdravnika v Trstu, je set daj postal zagovornik popolne svobodne izbire tudi za Trst, ker se je prepričal, da je takozvana poskusna doba svobodne izbire v nekaterih oddelkih za 7 urin doživela popoten neuspeh. Pogat jan ja za raztegnitev integralna ga dogovora med IN A M in Drt žavno zvezo zdravniških zbornic tudi na naše mesto so v teku. Trt žaški občinski svet in pokrajint ski svet morata s primernimi sklepi to' akcijo podpreti. Obmejno prebivalstvo Trsta in Gorice je bilo od zadnje svetovt ne vojne gospodarsko, socialno in politično tako prizadeto kakor noben predel Italije. Izgubilo je svoje zaledje , kakor bi telo izt gubilo pljuča, s katerimi je dihat lo. Italija je pet let v Trstu, in v Trstu namerava ostati. Ali ni čas, da se po tolikih letih odpravi dis, kriminacija, ki pri bolniškem zavarovanju razlikuje med prebit valstvom onstran in tostran sta* rih državnih mej? Kar velja za INAM, velja tudi za 1NADEL, kjer je zavarovanih na Tržaškem 15000 uslužbencev občinskih in pokrajinskih usta: nov. V drugi polovici XX. stolet: ja ko se afriški narodi ponašajo s samostojnostjo, ni v Evropi mesta za preživelo utesnjevanje zdravniške izbire zavarovancev, ker taka praksa krši zavarovant čevo svobodo in prezira njegovo osebno zaupanje v zdravnika, kar je priznano v zdravstvu vat žen činitelj. A VESTI z GORI S-.K E G A '• ■—***■»•«>— ”* MUCT *■’ -4.A **** •*<"» TEŠKO UVELJAVLJANJE Tudi na Koroškem cvete DEMOKRACIJE V ITALIJI »socialistična modrost? Po tolikih izkušnjah z monarhijo in še bolj s poraznim diktatorskim fašizmom, ki je monarhijo praktično preziral, in jo oropal državnega in ustavnega značaja seveda po krivdi monarhije same, ki mu je pripomogla na vlado, je kazalo, da je Italija za republikansko obliko države in za demokracijo. V resnici ni tako. Tudi zadnja vladna kriza potrjuje to dejstvo. Pojavov, ki o tem pričajo, je več in ni prostora, da bi jih vse tu našteli: ostra borba proti izvedbi raznih ustavnih določil; stalna trenja med državo in nekaterimi že uveljavljenimi deželami zaradi te ali one pristojnosti; nedemokratični volilni zakoni, ker ne slonijo vsi na strogem proporcionalnem sistemu; različno ravnanje z jezikovnimi manjšinami tako, do so ene zaščitene, druge pa ne; nepravilni davčni si7 stem, ki strogo nadzira nižji in srednji sloj, ne pa tudi bogatejšega, ki ne upošte7 va gospodarskih in finančnih težkoč družine malih kmetov in delavcev. In takq dalje. Na drugi strani imamo pa čudno tolmačenje same demkracije in njenih človečanskih načel, bodisi pri priznavanju iq spoštovanju človečanskih pravic državljanov, vsaj nekaterih državljanov, recimo nas Slovencev, bodisi pri javnih službah in pravice do istih. Ali ni morda res, da se mnogi nameščajo brez natečaja, ker so člani večinske stranke odnosno stranke, ki večinski pomaga v vladi, ali pa ji je tako ali tako naklonjena. Danes že velja mnenje, da, živimo pod režimom večinske stranke, ki ne le da prezira druge, ampak tudi posameznike, ki niso njeni člani. Pozameznik, ki bi moral v demokraciji veljati prvi je spričo važnosti in oblasti, ki jo stranke zavzemajo, izginil, ali je skoro brez glasu, brez veljave. Sam parlament je brez vidnih in slišnih mož, ker morajo biti poslanci in senatorji navadni pokorni poslušneži svoje stranke, njenega vodstva, če ne tudi samega tajnika, ali drugega posameznega prvaka. Pohlep po oblasti je velikanski. Na stranke in njih vodstva vplivajo veliki gospodarski in finančni krogi. Korupcija je doma in razjeda zdravo in pošteno krajevno, deželno in celo državno politiko in življenje. Primer v Siciliji ni edini, je morda le bolj kričeč, ker je prihrumel na dan tragično. Bolezen utegne biti bolj globoka in nevarna, če je sam predsednik senata čutil potrebo obsoditi s svojega visokega stola nevzdržnost nekega sistema korupcije, ki ogroža javno upravo in oblast pri najinižji in pri najvišji stopnji. Stranke, ali prav za prav voditelji strank, tiranizirajo in vsiljujejo svojo voljo v vodstvih in na kongresih strank. Ti načelniki malih strank se napihujejp in odločujejo ali naj vlada ostane nq oblasti, ali ne. Voditelji velikih strank, vzemimo v našem primeru demokrščan-sko, so medsebojno sprti, ali pa pod vplivom kakega bivšega prvaka in magnata, ki zna operirati in žugati. Na samega predsednika republike letijo ostre puščice tistih ki bi prvi morali spoštovati najvišjo oblast in ji tudi pomagati za skupni blagor in za resnost državnega ustroja in življenja. Nekateri demokristjani in liberalci ne morejo pozabiti da je bil Gronchi izvoljen za predsednika republike, proti demokr-ščanskemu uradnemu kandidatu, z glasovi levičarjev toda pri tajnem demokratičnem glasovanju. Vsaj po izvolitvi bi morali njegovi nasprotniki mirovati zq blagor države in občestva državljanov. Ni poslancev in senatorjev, ki bi sa umeli dvigniti nad svojo stranko in se pokazati izven ozkega kroga svojega volilnega okrožja. Pravilno je kmalu po zad7 nji vladni krizi napisal turinski dnevnik, žalostno ugotovitev, da parlamentarci znajo predlagati le zakone krajevnega, in ožjega pomena in koristi, ne pa tudi takih, ki bi veljali za vso državo. Treba, je ustreči zahtevam in koristim svojih volivcev, za krajevni ugled stranke, da se ne izgubijo do tu pridobljeni volivci... Ni glasnih in učenih tribunov, ki bi znali svetovati, voditi in odločno zagovarjati demokratične ustanove in zahtevati še druge. Pri samih demokrščanskih se lovijo okoli programa, ki naj bi ga bil nekako za vse večne čase začrtal pokojni De Gasperi, ga tolmačijo vsak po svoje in vsak posameznik bi rad veljal za najboljšega De Gasperijevega učenca in naslednika. Liberalcem vedri tajnik stranke Mala-godi in kar on reče je sveto. Zato, vsi za njim! Vsi za njim zdaj, ko se bližajo u-pravne volitve. Isti primeri veljajo za druge večje in manjše stranke in njih voditelje. Eni zahtevajo celo nove volitve, kar bi stalo vsaj dvajset milijard lir na račun davkoplačevalcev. Nič čudnega zato, če pri taki zmešnjavi in pri takem pomanjkanju vzvišenih idealov demokracije in nesebičnosti ostaja javnost brezbrižna. Javnost se za take pojave in krize ne zmeni, kakor, da bi se je vse to ne tikalo, jo ne zanimalo. Tudi ta brezbrižnost je znak politične ne- zrelosti, pomanjkanja pravega pojma o demokraciji v državi. Kdo, če ne javnost, je prvi poklican, da reče svojo besedo pri sestavljanju vlade. Kdo, če ne narod naj čuva nad svetimi ideali svobode, demokracije, človečanstva, gospodarske enako- pravnosti, proti korupciji in proti tiraniziranju strank in poklicnih politikantov. Dokaz demokratične nezrelosti imamo tudi v samem iskanju zadostnih glasov za sestavljanje raznih vlad. Glasovi fašistov so dobrodošli v Siciliji, ne vedno v Rimu, V Rimu so dobrodošli, če jih krijejo še glasovi kakih drugih desničarjev, recimo liberalcev. To je bil zadnji primer, pri Segnijevi vladi. Fašistov nihče ne mara, pai jih vendar vsi razen levičarjev in re-]bii)likancev, kličejo na pomoč. Fašisti sami, ki so v državi pravi anarhronizem, so brez značaja, ker dovoljujejo tako igračkanje z njimi. Brez te igre, ki jim edina daje neko sicer žalostno upravičenost prisotnosti, bi njih obstoj bil brez, smisla, kakor je v resnici. Zdaj se vidi, kako nepravilno je De Gasperi ravnal, ko jim je dovolil novo stranko, kajti glasovi, ki jih oni odnašajo na volitvah, bi, ojačili kako drugo demokratično stranko. Dalje preziranje ustave in namerno ne-j uveljavljanje njenih določil kot protiu-sluga zdaj tem podpornikom vlade, zdaj drugim. Sijajni polet demokratičnih italijanskih sil proti nacifašizmu v zadnji vojni ni rodil tudi političnih junakov. Tiste pa, ki je rodil, krijejo in jim onemogočajo pravilni nastop ostanki fašizma in fašistične miselnosti. V samih vrstah demokrščanov najdemo tako miselnost in take nastope. Glej nastope raznih mladih demokrščanov v goriškem občinskem svetu. Z «Je-mokrščansko besedo nastopajo fašističn.6,, So pač otroci zvestih služabnikov Mussolinija, ali pa tudi monarhije, ki se v marsičem istovetita. Sicer pa je pri nas globoko v miselnosti mnogih italijanskih katoliških krogov nacionalističnega in fašističnega značaja, saj se v odnosu do nas Slovencev izkazujejo nestrpne celo razne italijanske cerkvene oblasti. Italijanski narod je zdrav za demokracijo, le žal, da mu manjka pravih voditeljev, poznavalcev in učiteljev bolj globo-, kih načel demokracije. Tistih načel, ki jih v Italiji znajo sijajno pisati na papir, ne pa tudi razumeti, jih vsestransko uveljav- V torek 8. t.m. se je zaključilo v Rimu zasedanje komisije političnih in ustavnih vprašanj evropske parlamentarne skup. ščine. Komisija se je zedinila na dogovoru, da bo imela evropska skupščina, ali parlament, 426 poslancev, in sicer po 108 italijanskih, francoskih in nemških, po 42 belgijskih in nizozemskih ter 18 luksemburških. Volili jih bodo leta 1962, ali 1963, hkrati v šestih državah, ki danes tvorijo skupni evropski trg, to je v Italiji, Franciji, Nemčiji, Belgiji, Nizozemski in v Luksemburgu. Kandidatne liste bo lahko predložila vsaka dovoljena stranka, torej, tudi komunistična, razen v Nemčiji, kjer je ta stranka izven zakona. Volilna propaganda se bo lahko vršila samo v duhu evropske skupnosti in v duhu strankarskih in političnih ter gospodarskih načel in programov. V vsaki državi bodo volivci glasovali po volilnem sistemu svoje države in kandidatna lista, ki prejme najmanj deset odstotkov oddanih glasov, dobi povrnjene volilne stroške. Ta zamisel ni slaba in utegne biti prvi korak k splošnemu evropskemu parlamentu, ki ga danes ovirajo znane ideološke razprtije , ki ločijo Evropo vsaj v dva bloka. Ni rečeno, da se Evropa ne bo enkrat, zedinila. Izkušnje, tragične in krvave, nekaj učijo in silijo k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju, k edinosti in napredku za skupni blagor. Človeštvo je že preveč trpelo in še trpi velike muke in krivice, pomanjkanje in zatiranje. Človek ni svobodno bitje, kot le samo v malih delih sveta. Zato te nujno potrebna svetovna vlada- enotna svetovna zakonodaja, ob upoštevanju krajevnih posebnosti. Slovesna proglasitev človečanskih pravic je prazno geslo, če jih posamezne države ne znajo uveljavljati v pogledu iq primeru slehernega človeškega bitja te-gn sveta. Ves svet je poklican, da si izvoli svoje postave v enotnem duhu in pravcu! Vse jim prav pride Nobena skrivnost ni, da je ena glavnih nalog tudi pri naših komunistih snubljenje mladine, ker se zavedajo, da starejši človek le težko nasede njihovim vabam. Pri tem delu pa so komunisti izredno spretni in previdni; ustanovijo ti kakšno mladinsko organizacijo, a ti ne povedo da je to komunistična združba, nasprotno društvu nalepijo tak naziv, da se bo dozdevalo čisto nekaj nasprotnega. Da je res tako, zadostuje malo primerov. Pred leti so v našem mestu ustanovili srednješolsko-visokošolsko društvo »Si- ljati in spoštovati. Nič čudnega, če ima pri takem položaju italijanska republika,zgrajena na pridobitvah junaškega in mučeniškega odpora proti nacifašizmu, še danes pretežno vso fašistično zakonodajo, od kazenskega do civilnega zakonika in drugih zloglasnih zakonov, kot je proti nam Slovencem oni za pačenje in potujčevanje slovanskih priimkov. Italija se je po vojni znala postaviti na zaviden gospodarski položaj in Se s svojo finančno politiko uveljaviti na zunanjem trgu. Dobila je demokratično ustavo, ki pa je ne zna ceniti in uveFaviti. Italija mora spraviti na vlado svoje najboljše zagovornike poštenosti, demokratičnih načel in spoštovanja človečanskih in socialnih pravic, da ne bodo še danes razni fašistični kričači in razgrajači pljuvali na junaštvo in mučeništvo borcev proti fašizmu in njeni podrepni monarhiji ter proti nemškim osvajalcem. Da ne bodo zagovarjali politike zatiranja in raznarodovanja Slovencev, ki smo pod fašizmom največ trpeli. - ■' S .vir man Gregorčič«. Kdor ne pozna tukajšnjih razmer, bo prav gotovo prepričan, da je društvo antikomunistično, ker si ne more sploh predstavljati, da bi komunisti za svoje društvo izbrali ime kakega duhovnika; mi pa predobro vemo, da je društvo v komunističnih rokah. Komunisti so se namreč ' namenoma odločili za ime Simona Gregorčiča, da bi tako javnosti prikrili izvirnost in pravo barvo. Društvo je začelo takoj delovati, a kljub nazivu ni privabilo v svoje vrste naše študirajoče mladine. Zato pa so si komunisti sedaj domislili, da bi lahko pritegnili še druge ali vsaj večji del drugih z ustanovitvijo druge organizacije,ki bi bila od prve privlačnejša. In so res pred tedni ustanovili v Gorici še društvb tabornikov, ki je ne glede na naziv pomožna komunistična organizacija in kot taka vsaj posredno pripomore, da se v njej v-članjena mladina vzgaja v komunističnem duhu. Vemo, da ne bodo te naše pripombe v-sem všeč, toda naša dolžnost je, da razkrinkavamo vse take in podobne načrte, s pomočjo katerih bi komunisti radi pridobili vso našo mladino. NATEČAJ Goriško županstvo sporoča, da je razpisan natečaj za sprejem štirih ali tudi več mestnih stražnikov. Kdor se natečaja namerava udeležiti, naj vloži prošnjo najkasneje do 15. aprila opoldne. Potrebna pojasnila lahko dobi na samem županstvu. Zimska olimpijada in Jugoslovani Med poročili o poteku zimske olimpijade v Squaw Walley smo Slovenci, zaman iskali imena jugoslovanskih zastopnikov, kar nas je še posebno presenetilo, ker vemo, da šteje Jugoslavija zlasti v Sloveniji dobre in izvežbane smučarje, ki bi mogli tudi na taki mednarodni manifestaciji državo več kot častno zastopati. O Stvari smo se seveda pozanimali in izvedeli smo, da so se proti udeležbi ju-gos'ovanskega moštva izrekle same jugoslovanske športne oblasti zaradi previsokih stroškov, ki bi jih zahtevalo vzdrževanje in prevoz moštva. Res je, da je bilo treba za letošnjo olimpijado upoštevati poleg običajnih stroškov za primerno pripravo moštva, tudi tiste za pot v Ameriko in nazaj, vendar pa, če pomislimo na vse nepotrebne in nesmiselne stroške, ki jih dela država, se nam zdi, da bi ta ne obubožala, če bi zapravila še kak milijon več. za šport. Nas zanima, ali bodo morda, recimo, da bi hotel Tito še na kakšno potovanje po svetu, isto preprečili z izgovorom, da ni v državnih blagajnah dovolj denarja za Deželnozborske volitve na Koroškem so sicer za nami, a vseeno se nam zdi primerno, da pogledamo, kakšno stališče so do teh volitev zavzeli koroški Slovenci. Zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev, ki so se sestali ria širšo sejo dne 24. februarja, so po daljši razpravi o splošnem položaju narodne manjšine so-,glasno sklenili, da prepustijo volivcem, ds sami odločim o svojem stališču na volitvah s pripombo, da ni v deželi nobene politične stranke, ki bi z dejanji kazala razumevanje za pravice, ki so maH^ini zajamčene v členu 7. državne pogodbe, ter za kulturne in gospodarske potrebe slovenskega prebivalstva. Tudi Zveza naprednih slovenskih organizacij je po temeljiti proučitvi položaja ugotovila, da se na volitvah ne more priporočiti niti ena volilna skupina, toda vodstvo je glede na nevarnost krepitve desničarskih elementov sklenilo, nastopiti proti nacionalistični stranki in desničarski svobodarski stranki - tako namreč beremo v »Primorskem dnevniku« - in podpreti napredne avstrijske sile v borbi za ohranitev in krepitev vladne večine na Koroškem. sprehode. Logika bi namreč zahtevala, da bi tudi Titu rekli': »thagi, tvoja potova nja nas stanejo preveč, kar lepo doma ostani!« Nova doktorica V soboto 27. februarja je na padovan-ski univerzi dosegla doktorski naslov iz farmacevtike gdč. Tatjana Koršič. Čestitamo. Lep uspeh naših srednješolcev Tudi letos so se naši srednješolci odrezali med tekmovanjem v odbojki, na katerem so nastopili proti moštvom Realne gimnazije, Tehnične šole, Industrijske šole in zavoda »Volta«. Naši odbojkarji so že v izločilnih tekmah pokazali, da tvorijo precej močno in dobro izvežbano moštvo, saj so izgubili samo prpti moštvu Tehnične šole in so sj tako pridobili pravico, da se z istim moštvom ponovno pomerijo v finalnem srečanju. Ker se je tekma z močnim nasprotnikom zaključila v prid slovenskega moštva za 2 : 1 (15 : 12, 6 : 15, 15 : 12), je bila potrebna še odločilna tekma, da bi se končno ugotovilo, kateri šoli bosta pripadla prvo mesto in pokal CONI-ja. V zadnji tekmi so naši fantje začeli igrati dobro, potem pa so zaradi utrujenosti nenadoma popustili in tako omogočili, da si je zagotovilo zmago in s tem tudi prvenstvo moštvo Tehnične šole. Vsekakor pa predstavlja tudi drugo mesto lep uspeh za naše šole, zlasti če pomislimo, da je moralo moštvo našifr. srednješolcev nastopiti brez dveh boljših igralcev. Vojaške uslužnosti raztegnjene na nova področja Vojaško poveljstvo v Padovi je pred kratkim odredilo, da se s 13. marcem t.l. raztegnejo vojaške uslužnosti še na druga področja goriške pokrajine. Na teh področjih, ki so točno označena na mapah, ki si iih vsakdo lahko ogleda na orožniških postajah, je na podlagi zgornje odredbe' prepovedano katero koli delo, ki bi moglo spremeniti njih dosedanje stanje. Zato ne bo smel nihče na svojih zemljiščih ki ležijo na označenem ozemlju, zidati novih poslopij niti že obstoječih spremeniti ali podreti, vnesti novih namakalnih priprav, niti sekati niti saditi dreves in drugih vrst rastlinstva. Ker so vključeni v ta področja tudi deli slovenskih vasi, opozarjamo naše kmete, naj se takoj seznanijo v vseh podrobnostih z vsebino razglašene odredbe in naj si pri orožnikih ogledajo mapo, da bodo točno vedeli, na katerih zemljščih se bodo morali ravnati po nakazanih predpisih. Zakaj se je Narodni svet odločil za tak sklep, je pač povsem razumljivo, ni pa mogoče odobravati stališča, ki so ga zavzeli ljudje okrog Zveze, saj so s tem pokazali, da dajejo prednost strankarskim koristim, ne pa narodnim. Se bolj čudno in neopravičljivo je njih zadržanje, če pomislimo, da so se javno izrekli za socialistično stranko, ki že petnajst let vlada na Koroškem in nosi torej vso ali vsaj večji del odgovornosti za protislovensko politika v deželi. »Napredni« Slovenci na Koroškem poljubljajo potemtakem roko, ki jih najbolje tepe. Zanimivo je, kar je v tej zvezi zapisala »Koroška kronika«, glasilo demokratičnih koroškiho Slovencev, predvsem pa dejstva, ki jasno dokazujejo dosedanje zadržanje socialistične stranke v narodnostnih v-prašanjih: »Deželni svet, ki je v socialističnih rokah, ni ničesar storil proti tistim, ki so organizirali in podžigali gonjo proti Slovencem, prav posebno pa ne glede gonje proti dvojezični šoli, in tudi ni nastopil proti organizatorjem protizakonitih šolskih štrajkov. , Deželni šolski svet, ki mu načeluje socialist, je - sklicujoč se prav na te protizakonite šolske štrajke - samolastno odpravil obvezno dvojezično šolo. Zakon o manjšinskem šolstvu je bil sporazumno delo obeh koalicijskih strank in je mogel biti sprejet šele potem, ko so socialisti- pristali na .pravico staršev' v ma-njšinskih šolah, čeprav glede drugih šol to pravico še naprej odločno odklanjajo^ . Svoj uvodnik posvečen volitvam pa »Koroška kronika« zaključuje s tem. rtjs, značilnim odstavkom: »Tako se torej te .napredne sile počasi kretajo’; -a ne po poti zbliževanja med narodi in pravičnega reševanja narodnost-, nega vprašanja, ampak po poti. ,popkus<) ilkvidacije Slovencev’. To pa se jim nej bo posrečilo, kajti taki in podobi)|,,,pp-, skusi trajajo že sto let, a Slovenci smo še vedno tujina svoji zemlji, ker zaupgmq vase in v pravico. Zato tistim, ki pripo-, ročajoUake 'napredne sile’, odgovarja{nq.. da le tele voli svojega mesarja.« 006---------- Gola mržnja do Slovanov ... Videmsko Ždruženje vojnih pohabljencev se je odzvalo povabilu jugoslovanskih bojevnikov, naj se udeleži zborovanja, ki ga ti priredijo v Ljubljani 25. aprila. To- -da iz gole mržnje do Slovanov so določeni italijanski krogi zagnali vik in krik; proti sprejemu povabila. Zlasti se je proti temu pokazal izvršni odbor tržaške zveze sivoželenih, ki je prišel na dan z raznimi očitki1 poizkusu potisniti mejo na Belo, o ugrabitvah in kraških jamah ter celo o »skrunitvi spomenika Alpipcev , divizije »Julia«, izvršeni v Gorici. »L’Arena di Pola« od 8. t.m. kajpak zelo prijazno ponatiskuje vse te očitke in jih še po svoje komentira in soli. „:>ry . Videmski in jugoslovanski bojevniki* lahko na vse to odgovorijo z vprašanjem: • kdo je prav za prav napadel Jugoslavijo: kdo je tam pobijal civilno ljudstvo in ga gonil v taborišča smrti; kdo je požigal domove jugoslovanskega ljudstva; kdo je grabil slovensko zemljo in si svojevoljno priključil vso ljubljansko pokrajino!.. flhademihom in slovenski javoosti? Slovenska akademska lista »ADRIA«, ki je že lani uspešno nastopila kot skupna predstavnica goriških in tržaški akfidemskih organizacij je že pripravila kandidatno listo za, bodoče volitve v akademski svet tržaške univerze. Poziva svoje prijatelje in somišljenike ter slovenske akademike, da se zavedajo važnosti in pomena teh volitev. ODBOR SAL »ADRIA«. Nihče y Gorici ne ve, kdo je nekoliko pokvaril spomenik Alpincem divizije »Julia«. Kako morejo tržaški italijanski bojevniki očitati to oskrunitev jugoslovanskim bojevnikom? Morda pa vedo oni sami, kdo- ga je oskrunil, samo zato, da bi motil zadevo povabila v Ljubljano in prijaznega sprejema vabila samega?! Zakonski predlog za pokojnino hišnim gospodinjam Minister za delo Zaccagnini je pretekli teden povedal, da je pripravil osnutek zakona za podelitev pokojnine hišnim gospodinjam. Zavarovanje hišnih gospodinj ne bo obvezno, ampak samo prostovoljno. V poštev pridejo poročene gospodinje, katerih mož ne izvršuje odvisnega dela in ne more uživati take pokojnine, ki bi ji1 za primer' smrti pritikala; nadalje, ožje sorodnice do četrtega kolena, ki vršijo delo hišnih gospodinj pri sorodnikih, neodvisnih delavcih, trgovcih, malih podjetnikih, izvrševalcih prostih poklicev in podobno. Ne smejo pa biti starejše od petdeset let. Pokojnino bodo prejemale s 65. letom, V sklad bo prispevala država z znatnimi zneski od 100 milijard lir naprej. Zavarovane gospodinje bodo seveda imele pravico do pokojnine tudi za slučaj invalidnosti. O predlogu zakona bo seveda morala -razpravljati najprvo vlada in šele nato pride pred parlament. PREŠEREN NAM PIŠE oein- i(o>;. • Dragi rojaki! . rt)oq > Izredno sem vesel, da se me vsako leto spomni tudi mladina ob Soči in Jadranu. To mi je najboljši dokaz, da na skrajnem zahodnem robu naše zemlje še živi prelepa slovenska beseda, ki sem jo nadvse ljubil. i Od žalosti pa mi poka srce, kadar opazim, da se poslužujejo mojega imena ljudje, ki poleg tega, da odobravajo delo tistih, ki so moj narod oropali osebne svobode, še skrivajo svoje slovenstvo pod tuje plašče. Proslavljajo me res-kotrSlovenca in demokrata, toda zato, ker sem mrtev! Ce bi bil med živečimi, pa bi me prav gotovo neusmiljeno preganjali, ker bi pač grajal njih početja..: Tem ljudjem povejte, da med mano in njimi ni nič skupnega, ker niso demokratje in ker na noben način ne morejo prispevati h krepitvi narodne zavesti v zamejstvu, če vas silijo v objem tujih organizacij. Slovenstvo se izpričuje v besedah in v dejanjih, tudi če to zahteva marsikatero žrtev. Tega sč'‘zavedajte sedaj in vedno! Zato, dragi rojaki, bodite zvesti narodnim izročilom in ne pozabite nikoli in nikjer, da ste Slovenci! lana os / .i ošuT. vj; . — ■■ ■ ■ Vaš France Prešeren ->mzu Parlament bo štel v Bvofiitr ri i r } • 426 pbslancev čiinv i. / h' Priprave za proslavo 4001etnice rojstva prvih tulipanov na Nizozemskem so v polnem teku. Leta 1560 se je Ghislain do Busbecq, flamski poslanik cesarja Ferdinanda I., vrnil s posebne misije v Tur-, Siji v-^ornpvino. S seboj je v svojem vozu nripeljal prve čebulice čudovite cvetlice, ki jo je v najrazličnejših barvah občudoval po'razkošnih turških vrtovih. Tako fe tulipan prispel na Nizozemsko. Nizozemci s polno pravico izkazujejo prinpsitelju tulipanov vso čast in zahvalo, Tulipan je postal za vso deželo ne samo neusahljivi vrelec veselja in barvnega razkošja, ampak tudi vir pomembnih dohodkov narodnega gospodarstva. Nekaj desetletji jo bil tulipan predmet' divjih špe? kulacij, saj so ljudje za eno samo novo ■čebulico plačevali do 15.000 goldinarjev, kar je takrat pomenilo zelo velikb bogastvo. Cez noč so se ustvarjala bogastva, čez noč pa se je še več imovitih ljud;, sprevrglo v popolne berače. Kar je bilo takrat izgubljenega na ljud-ikem imetku, je tulipan stokrat in tisočkrat poplačal. Danes prinaša izvoz tuli-»»novih čebulic Nizozemski letno po 200 ■lilijonov goldinarjev deviz, kar znaša •oSrog 34 milijard lir. Izletniki pa, ki leto m letom občudujejo tulipanske nasade •led Haarlemom in Leidenom puščajo v deželi nadaljnih 200 milijonov goldinar-' i«v. V ospredju »tulipanskega jubileja« je i»ednarodna vrtnarska in cvetličarska razstava v Rotterdamu z imenom »Floriade«, ki bo po strokovnih ocenah največja tovrstna razstava vseh časov. Razstavna po-vtšlna se razsteza na zemljišču z »ostjo 40 hektarjev. Odprli jo bodo 25. marca in bo trajala do 25. septembra. Ob 'otvoritvi bo na zemljišču cvelo 1,500.000 tulipanov, narciz in hiacintov, ki jih bo kasneje zamenjalo drugo cveteče cvetje. »Kraljevi dvorec«, ki obsega 1000 kvadratnih metrov rastlinjakov, bo nudil dom najtjragocenejšim pošiljkam iz parkov in zasebnih vrtov evropskih knežjih hiš. Posebnost bo 3000 kv. metrov obsežen »biblijski vrt« z vsem drevjem, cvetlic in, rastlin, ki jih omenja sveto pismo. Mednarodni značaj prireditve predstavlja »Vrt rtarodov«, kjer bodo posamezne države prikazovale vrtnarsko gradbeno u-methostr.! Obsežen prostor je namenjen razstav^ vrtnic, fcjer bo zastopanih dvajset dežel f svojimi najlepšimi eksemplarl. Seveda bo tudi na tej razstavi dominiral razgledni sttffp, nad sto metrov visok »Eurostolp«. s stekleno revstavracijo na vrhu, kjer bo lahko istočasno obedovalo 300 gostov. Posebna senzacija pa bo po^etek zgodovinskega potovanja poslaniki de Bus-'fcecciua. Dne 30. marca bo zapustila Car rigrad stara nizozemska kočija s štlrim\ vpreženimi konji - in če bo šlo vse po sre5i. -jfcocikočija prevozila 3404 km dolgo pot v 36 dneh, tako da bo prispela v Rotterdam dne 6. maja. vSmer vodi čez Balkan in bo verjetno potekala skozi Trst ali skozi Gorico na Brenner, čez Avstri-vjo in Južno Nemčijo vzdolž Rena na Ni* zozemsko. Seveda bodo poskrbeli tudi za konjsko izmeno. Na vožnji bo 16 oseb, med'>fljimi živinozdravnik, štirje kočijaži in podkovski kovač. Kočija sicer ni stara 400 let, take namreč niso mogli iztak-, »iti, ampak :ima nad sto let. Stroški za ponovitev zgodovinskega roman ja-bodo znašali okrog 90.000 goldinarjev ali okrog 16 milijonov lir. To gotovo ni poceni, vendar so tulipani deželi prinesli toliko blaginje, da so potrebni denar zbrali že v nekaj dneh. u Suho življenje -dolgo življenje Najobširnejše statistično delo na področju ljudskega zdravstva je v teh dneh -objavilo 20 največjih new-yorških zavarovalnic. Delo obsega dvajsetletne izkušnje in podatke 5 milijonov zavarovancev. Med drugim so statistični strokovnjaki raziskali odnose zavarovancev telesne teže 3 njihovo verjetno življenjsko dobo. Pri tem so nesporno ugotovili, da je verjet- nost najdaljšega življenja zagotovljena izrečno suhcem obeh spolov, medtem ko ljudje z nadgpvprečno telesno težo umirajo znatno jjpreB povprečno starostno dobo. Razlike so zelo-pomembne. Tako n. pr. preživijo majhni možje s telesno višino pod 1,68 m in s težo 85 kg. samo polovico tiste življenjske dobe, ki so jo deležni ljudje z normalno težo in v istih letih. Isto velja tudi pri srednjevisokih moških od 1,70 do 1,78 m s težo 90 kg in tudi pri daljših moških s težo 100 kg. Za ženski spol veljajo podobne številke. Liudje z nadnormalno težo umirajo predvsem na srčnih obolenjih in boleznih krvnega obtoka, na boleznih prebavil in na sladkorni bolezni. Najdaljšo starostno dobo dosežejo pri moških majhni ljudje, ki v srednjih letih teh,tajo manj kot 70 kg, ali srednjeveliki, ki tehtajo manj kot 75 kg, zelo veliki, ki pa -ne tehtajo nad 80 kg. Na:dališo starostno dobo dosežejo majhne ženske, ki ne tehtajo več kot 52 kg, srednjevelike (do l,68m), če ne tehtajo več kot 60 kg in velike, če ne tehtajo nad 70 kg. Se več. Isti statistični podatki dokazujejo, da nadpovprečna teža pospešuje novotvorbo, obolenja na raku, medtem ko povprečna teža zaradi pomanjkanja tolšč in ogljikovih hidratov ne podaljšuje samo življenja, temveč zavirajoče vpliva na vse vrste novotvorb. Od 100.000 normal- no težkih zavarovancev, jih je na raku umrlo 111, pri nadnormalno težkih, jih je 143 in pti t|stih s. 15 odstotno pomanjkljivo te^o 16 95, kar pomeni, da je umrljivost pri nadnormalno težkih za 50 od-sto večja od podnormalno težkih zavarovancev. Po 3eh ugotovitvah, ki so si utrle pot v javSiost prav v pustnem času, so se nakupi shujševalnih pripomočkov v Združenih državah potrojili. Za argumeflfpa so zgrabili tudi modni diktatorji, slatinske in blatne toplice ter drugi. In vendar so zavarovalnice s svojimi izsledki odkrile samo staro modrost. Sladko življenje Ko so v milanskemu kinu »Capitol« prvič predvajali film »La dolce vita«, so se novofašisti, ki radi diskutirajo s pestmi in brcami, prerinili do režiserja Fel-; linija in ga junaško - kot se fašistom spodobi opljuvali. Vsa Italija razpravlja, piše in govori o novem filmu. Zakaj toliko hrupa o fr ki ga je kritika označila kot najzanimivejše in najvažnejše filmsko delo v zadnjih letih? Celo kardinal Siri, ki so mu ga predvajali v oceno, ga je označil kot absolutno pozitivno delo, ki bi si ga moral slehernik ogledati. SLOVENSKA PROSVETNA MATICA RAZPISUJE Mladinski literarni natečaj Najboljša dela v vezani ali nevezani besedi bodo objavljena v literarni prilogi »Demokracije« UTRIPI. Prispevke je poslati najkasneje DO 31. MARCA 1960 v tiskarno »Adria«, ul. S. Anastasio 1-c - Trst. Poseben odbor bo razdelil nagrade in sicer: prva nagrada 3000 lir; druga nagrada 2000 lir, tretja 1000 lir, četrta in nadaljnje pa v obliki književnega daru. Tudi ostale sodelovalce prosimo, da nam pošljejo gradivo d severnih ■ območjih potegnili bolj proti jugu. Tudi po prezimovališčih v Afriki sta si oba slavca izbrala lastna območja. Naš slavec prezimuje v Zahodni in Osrednji Afriki, njegov vzhodni tovariš pa v Vzhodni Afriki. Več kot polovico leta preživi naš slavec v Afriki. Rjava taščica in vrtna rdeče-repka prezimujeta po stepah in grmičevju Vzhodne Afrike. Naša domača lastovica prezimuje v Belgijskem Kongu, angleške lastovice pa v Južni Afriki. Zanimivo je, da-lastovice tem., globlje prodirajo proti—Južni Afriki, čim severnejše ležijo njihova vališča v Evropi. Prezimovanje ni pravilna označba, saj v teh kra-jih ■■-s»m*.«wi^fod oboke dvorca, kjer jo je čakal. V s- dmo je pohaial takrat, ona on je imela šestnajst let. - tal o ■' a in skr ‘ sta. Pesmico i ;r s sni!: Pšenička z z-atim cofom... in podobne bedarije. Prijetno bi bilo, če bi jo spet srečal in še enkrat navezal kot takrat. En sam glas pa še ne ustvarja Vide. Ta raztegnjena dama s tankimi lasmi in elastično nogavico, z usti, ki razodevajo eno samo zagrenjenost... Tako se človek vendar ne more spremeniti. In če bi tudi bila, bi ga gotovo spoznala. Ne, poklicala bi ga... Dama se je spet zavila v svoj plašč. Pomota, saj je to takoj uganila. Stanga bi jo bil gotovo takoj spoznal. Saj vendar ni mogoče, da bi se tako zelo spremenila... *■> Popotnica na pot v Beograd Izpraševanje vesti tistim, ki iščejo tisto pravico, ki jo drugim odrekajo V dneh 8. in 9. t.m. je delegacija koroških Slovencev predložila merodajnim oblastem na Dunaju naslednje zahteve; 1. Ureditev šolskega vprašanja, ki je z manjšinskim zakonom neurejeno. 2. Zahteve po kulturnem pospeševanju. 3. Uresničitev jezikovne enakopravnosti, ki še vedno ni uveljavljena. 4. Pospeševanje gospodarskih in socialnih potreb slovenske manjšine. 5. Povračilo škode, ki je bila prizadejana slovenski skupnosti na južnem Koroškem zaradi raznarodovalne politike. 6. Zakonite ukrepe proti narodnostni mržnji. Zunanji minister Kreisky in njegov po-pročnik Gschnitzer sta v svojih izjavah zanikala obstoj povezanosti med južno Tirolsko in južno Koroško, češ da v nasprotju z južnimi Tirolci, koroški Slovenci ne živijo strnjeno na določenem področju, marveč, da so pomešani z nemškim prebivalstvom. Zastopniki koroških Slovencev pa so na tiskovni knoferenci na Dunaju dne 8., t.m. pred številnimi domačimi in tujimi časnikarji ugotovili, da živijo koroški Slovenci slej ko prej na strnjenem področju. Razlika med južno Tirolsko in južno Koroško je le v tem, dq traja raznarodovanje na Tirolskem komaj 40 let, na južnem Koroškem pa se izvaja s tipično nemško dinamiko že nad 100 let. Avstrijski zunanji minister Kreisky it) njegov pomočnik Gschnitzer bosta danes ali jutri dopotovala v Beograd. Pred tem sta obiskala že razne evropske prestolnice. Za to priložnost dviga ves slovenski demokratični tisk ponovno svoj glas, zlasti še spričo grobih netočnosti obeh avstrijskih uradnih zastopnikov. V ognju svojih polemičnih tirad je g. Gschnitzer dejal, da ščiti južnotirolsko nemško manjšino De Gasperi-Gruberjeva mednarodna pogodba, medtem ko za tako obvezno zaščito slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji take pogodbe ni. To je zares o-dličen strokovnjak za zunanjepolitična v-prašanja, ki pozablja, da je bila pred petimi leti podpisana avstrijska državna pogodba z neprimerno učinkovitejšo mednarodno veljavnostjo kot pa je dogovor De Gasperi-Gruber, ker obvezuje avstrijska državna pogodba tako zahodne kot vzhodne velesile. Pred časom je »Demokracija« naštela glavna določila De Gasperi-Gruberjevčga dogovora in ugotovila, da je pretežni del teh določil na južnem Tirolskem uveljavljen, medtem ko ostaja vprašanje Bocen-ske pokrajine sporno. Prav to vprašanje je tudi glavni kamen spotike avstrijsko-jtalijanskega spora. KAKO JE Z DOLOČILI AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE? s 1. člena 7 državne pogodbe pravi: »Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji, kakor ostali avstrijski državljani, vključno pravico do lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem- jeziku.« Avstrijski državljani slovenske m hrvatske manjšine teh pravic ne uživajo. Na Štajerskem obstoja Slovencev Avstrijci sploh ne priznajo. e 2. pravi: »Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali Krvatskem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; v. tej zvezi bodo šolski načrti pregledani, ) in ustanovljen bo oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvatske šole.« Predsednik Narodnega sveta, dr. Valentin Inzko, ugotavlja v teni vprašanju tole: »Dokler je obstojala dvojezična šola v vseh občinah dvojezičnega ozemlja, je bila ta pravica v osnovnih šolah za slovenski govoreče otroke zagotovljena. Ta šolska ureditev se je v teku let obnesla in smo bili koroški Slovenci z njo zadovoljni.« Oblast pa je kapitulirala pred nacističnimi krogi in tako ureditev proti duhu in črki državne pogodbe odpravila. Ti isti nacistični krogi zahtevajo sedaj glasovanje o tem, kdo je na Koroškem se Slovenec in kdo ni. Dr. Iinzko je dejal; »Nikoli nismo priznali krivičnega šolskega zakona z dne 19. marca 1959 in ga tako dolgo ne bomo, dokler ne bo upošteval upravičenih želja slovenske manjšine na Koroškem. Znano je, da precejšen del slovenskih staršev ne pošilja sv.ojih o; k slovenskemu pouku zaradi političnega in gospodarskega pritiska.« Clen 7 državne pogodbe predvideva tudi poseben šolski oddelek za manjšinsko šolstvo. Tega oddelka še do danes ni in tudi ne slovenskega šolskega nadzornika. Se do danes ni izšel učni načrt za poučevanje slovenščine na ljudskih šolah, kaj šele, da bi kdo spok nadzoroval, ali se slovenščina poučuje na dvojezičnih šolah in v kakšnem obsegu. Z odlokom prosvetnega ministrstva se na učiteljišče ne sprejema določeno število dijakov z znanjem slovenščine. Učiteljski naraščaj se prepušča goli slučajnosti. Tako so razen slovenske gimnazije vsa ostala določila § 2 čl. 7 drž. pogodbe nerešena ali rešena z očitno raznarodovalno tendenco. § 3 pravi: »V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom, je slovenski ali hrvatski jezik dopuščen kol uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kot v nemščini.« Dr. Inzko ugotavlja: »Vprašam vas, dragi rojaki, pri katerem občinskem uradu, ali na kateri orožniški postaji moremo koroški Slovenci oddati kakšno prošnjo, najhsano v slovenskem jeziku? Od kate- rega uradnika, ki želi biti nastavljen na našem ozemlju, se (zahteva znanje slovenskega .iežika? Na uradih po slovenski zemlji, ki jih vzdržujejo tudi Slovenci ne slišiš ene same slovenske besede To je ;,Unterwanderung\ resnično spodrivanje, o katerem se toliko piše in govori, vendar ne s slovenske, ampak nemške strani. To spodrivanje, ki mu pravijo »Drang na Sueden!« je na Koroškem totalno, o čemer se na južnem Tirolskem resno ne more trditi. § 3 predvideva dvojezične napise. Teh vidimo na Koroškem bore malo. In še za te ni poskrbela oblast, odgovorna pa je, da so mnogi (aki napisi izginili kar čez noč. Niti za eno samo občino ni avstrijska oblast predpisala dvojezičnih napisov kot ji to nalaga državna pogodba. § 4: »Avstrijski državljani slovenske ali hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem so udeleženi v kulturnih, uioravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajnah pod enakimi pogoji kot avstrijski državljani nemške narodnosti.« O tem odločilu ni na vsem ozemlju niti sledu. § 5: Dejavnost organizacij, ki stremijo za lem, da odvzamejo slovenskemu ali hrrvatskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšini, se mora prepovedati.« Niti sledu tudi o tem določilu, nasprotno nacistične organizacije so organizirale stavke proti slovenski šoli, hujskajo proti slovenski manjšini, z vso odkritostjo in nesramostjo pritiskajo na slovenskega človeka z grožnjami, če bi se izrekal za pripadnika slovenske narodnosti. Vse to z vednostjo in v gotovih primerih celo s podporo državnih in deželnih oblasti. V Beogradu bodo torej imeli dovolj gradiva za razpravljanje. Kako se bodo pri teh življenjskih vprašanjih slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji obnašali pa bo povedala bodočnost. Evropski državniki, ki sta jih Kreisky in Gschnitzer obiskala, so dokazali, da so o teh vprašanjih dobro obveščeni, zato so bili tudi uspehi obeh potnikov v teh vprašanjih dosedaj pravici in rčsnici primerni. Upamo in želimo, da Beograd ni slabše obveščen od Londona, Pariza ali Varšave. Spodrivanje v nabrežinski občini Ob zadnjih volitvah so v devinsko-nabrežinski občini našteli 3578 volilnih upravičencev. Letos pa jih je bilo že 4181. Ne morda zaradi povešenega števila rojstev,' ampak zaradi sistematičnega doseljevanja istrskih beguncev. Ali je ali ni tako izpodrivanje domačinov - spreminjanje etniškega značaja največje slovenske občine na Tržaškem? Ali je tako postopa nje v skladu z določili londonskega sporazuma? Tu ne gre za prostovoljno in svobodno premikanje posameznikov, ampak za pravo invazijo. TRŽAŠKI PREPIHI Vesela pogrebščina na pustni torek Ali ste morda slišali o veselem pogrebu profesorja v neki vasici na pustni torek? Kako sta zlato srce in nikoli mirujoči jezik utihnila in kako se je zbrala na pokopališču vsa vas in vsa soseska pred odprtim grobom? In kako je bila vsa številna družba spodobno žalostna, da so bila ilovnata tla vlažna obveznih in ponarejepih solza. In da se je zatem nenadoma oglasil profesor, ki je do dobrega prestrašil vse pogrebce. Navihani poslavljajoči se profesor je bil, kot mnogi njegovi kolegi, »srečen lastnik registratorja in prav temu je na trak zaupal svojo zadnjo voljo. Njegov stanovski tovariš je fonograf skril v bližnji bezgov grm, in ko je krsta s profesorjevimi zadnjimi ostanki dosegla tla, je profesor zadnjič povzel besedo. Tedaj je številne kraške sorodnike, prijatelje in znance spet enkrat prevzel strah kot v časih črnih in rdečih kazenskih ekspedicij. Stari šolski lisjak je delil svojo zadnjo lekcijo. Robce, je razlagal profesor, tiste nadležne zastavice žalosti, naj pričujoči kar spravijo v žepe in se odpravijo v njegovo podstrešno sobico na oni strani vasi. Na račun svoje zadnje mesečne plače -brez draginjskih doklad - je nadaljeval, je nakupil na kredit 250 zelenk terana, ker se ga je ljubi Bog usmilil in ga poklical iz učilnice naravnost na drugi svet, ker bi se moral drugače - brez pokojnine in odpravnine apotiti sam po lastni NEKAJ BESED O POMOLU VII Ukrepi rimske birokracije glede tržaških vprašanj so zares nevzdržljivi: človek bi dejal, da jih kujejo samo zato, da širijo nezadovoljstvo med Tržačani. Vemo, da je to absurd, dejstva pa so taka, da si je težko misliti kaj drugega. Zadnji tak primer je n. pr. ukrep, s katerim so zaupali gradnjo pomola VII. ne-tržaškemu podjetju. Vest je vzbudila v Trstu razočaranje, ki se druži z ogorčenjem in ki gotovo ni neupravičeno. Trst plačuje davke, a javna dela, posebno »obsežna javna dela, ki se finansirajo s tem denarjem, odhajajo pretežno v roke ne-krajevnih podjetij. Izgovori, da se taka dela oddajajo na osnovi natečajev, ki jih predpisuje zakon, lahko tolažijo birokratsko vest, ne pa Tržačanov, ki živimo v mestu s konstantno gospodarsko krizo. . To dejansko stanje bi moral Rim razumeti in po potrebi tudi zakon prilagoditi temu stanju. Na žalost ni več pomoči za dela pri pomolu št. VII. Tržačani pa s poudarkom zahtevajo, da podobna praksa končno preneha. Na vsak način zahtevamo od tukajšnjih oblasti, da izposlujejo zaposlitev domačih delavcev. To ni zgolj ekonomska zahteva, ampak socialna nujnost, preko katere in proti kateri ni mogoče. Trst ima pravico do take zahteve, in Rim mora razumeti, da ne kaže poganjati nezadovoljstva preko določene meje. Skupina nezaposlenih delavcev MISLI V LETU BEGUNCEV BREZDOMCI Eden izmed sedemdesetih milijonov. Od Trsta do Sydneya je znan; povsod ga najdemo. Prav tako je oblečen kot ti, pa ga vendar spoznaš na prvi pogled. V njegovem pogledu, v potezah obraza leži nekaj, kar ga izdaja. Se preden je odprl usta, veš, da govori s tujim naglasom. Ne govori tako kot tuji izletniki, ampak kot brezdomec, pregnanec. Povsod je doma in povsod je le tujec. Je internacionalec in obenem tako pri-) vezan na domačo grundo, kot nihče razen njega. Ponekod ga trpijo, nikjer pa ga ne ljubijo. Je brezdomec. ,Ce ga sprašuješ po njegovem potnem listu, bo dolgo stikal po žepih; počasi bo knjižico izvlekel, kot bi ga bilo strah, jo bo položil v tvoje roke. Ves živčen stoji poleg' tebe, ko s kritičnim pogledom listaš po njgovem begunskem potnem listu in iščeš potrebni vizum. Povsod mu je namreč potreben vizum; so mu potrebni pečati, fotografije, prstni odtisi; kot zločincu. Začuden je in ti je hvaležen, če ga ne trpinčiš z nepotrebnim spraševanjem. Se bolj boječ in plašljiv postaja, ko raziskuje po obrazih sopotnikov, ali so njegovo izkoreninjenost opazili ali ne Rad zahaja v lokale s samopostrežbo. Tam si lahko izbere svojo kavo, ne da bi si moral beliti glavo, ali je beseda moškega ali ženskega spola. Rad plačuje z debelim denarjem, da bi ti dokazal, da ni tako reven, kot izgleda. Ce sediš z njim pri isti gostilniški mizi, bo rad plačal ves zapitek. Prvič iz hvaležnosti, drugič zato, ker ti želi dokazati, da ceni poleg denarja še druge vrednoto. V splošnem pa ne ume upravljati z denarjem. Ze tolikokrat je vse izgubil, že tolikokrat je moral izhajati brez denarja, da smatra sleherni dan, ko ima nekaj denarja v žepu, za dar božji. Ce ga sprašuješ po civilnem stanju, zardi. Ne ve, kaj bi odgovori! Sam si s tem ni na jasnem. Poročen je in vendar tudi ne. Živeti mora ločen od svoje družine, čeprav ni tega sam prav nič kriv. Ni ločen, ni udovec in niti samec. Je brezdomec. Rad ti razkazuje fotografij» svoje žene in pri tem se niti ne zaveda, da vara samega sebe. Mlada žena ima namreč ljubimca in otroci se ga spominjajo samo. ko pošlje paket. Iz navade in zapuščenos-i Ima ljubico. Živi celo v konkubinatu. Tako je teoretično izločen iz cerkve prav tako kot iz človeške skupnosti. Je brezdomec. Njegovo mesto je zunaj pred vrati. Ganjen je, če ga povabiš v svojo hišo. Užališ pa ga, če ga razkazuješ kot eksotično žival. Boji se materinskega sočustvovanja, ki mu ga tvoja žena odkriva iz golega človeškega usmiljenja; zaveda se kam tako čustvovanje vodi. Išče ljubezni, vendar ostaja v vsaki, njegovi ljubezni trpka usedlina. Ce ravnaš z njim kot z enakopravnim državljanom in mu stalno in nenehno ne zagotavljaš, da imaš kot domačin vse pravice, ki jih on nima, te bo spoštoval. Saj se vsega tega sam zaveda, zato ne želi ten ga stalno poslušati. Tako bo postal tvoj prijatelj, pripravljen zate žrtvovati tudi svoje življenje. Na delovnem uradu je sramežljiv, saj je že v naprej prepričan, da zanj ni dela, če pa je, je najslabše. Je sentimentalen. Ce slučajno sliši narodno pesem svoje domovine, se razjoče. Ce se to dogaja v gostilni, se bo napit". Tak je lahko zelo hud. Spomini mu odpirajo narahlo zaceljene rane in povsod vidi samo kri. V takih primerih mu komunistični tisk posveča kar precej svojega dragocenega prostora. Posebno gq sovražijo nekdanji - brezdomci, kot sovražijo sploh svojo preteklost. Rad je ponosen, da bi s tem zakril svoje komplekse. Rad bi si dopovedal, da je prav toliko vreden kot domačin. Na vernih duš dan roma k Sv. Ani, in na tuj, zapuščen grob odlaga šopek krizantem Njemu so namreč tudi mrtvece ukradili. Za božične praznike se napije zato, ker leži njegov osebni mir pokopan nekje na oni strani železne zavese. Največkrat ravnajo z njim kot s polčlovekom. Ob takih trenutkih je ves bolan. Izkoreninjec je, sam sredi človeške skupnosti. Vsi psihiatri tega sveta mu ne morejo pomagati; domača zemlja se mu je pod nogami pogreznija. On je vprašaj in klicaj obenem. Je kreacija naših dni in sramota pro-I svitljene dobe. Rešili smo ga, pred tem pa smo ga s svojo brezbrižnostjo pognali z lastne zemlje. Je gonjač in preganjenec. Je zdrav in je bolan. Je večno protislovje: brezdomec. Dogodki doma^ SEJA GLAVNEGA ODBORA SDZ bo v nedeljo, 27 marca ob 10 uri v ul. Machiavelli 22-11 * $ * NOVA TVORNICA V NABREŽINI. Občinski svet v Nabrežini je pred kratkim razpravljal o prošnji tržaškega industri-jalca Maria Persinija za odkup zemljišča, kjer bi zgradili tvornico pločevine. Občinski svet je pooblastil odbor za sklenitev pogodbe. V tvornici bo zaposlenih okrog 50 delavcev. * * * NAGRADE KMETIJSKEGA NADZOR-NISTVA. Pri zadnjem nagradnem natečaju za izboljšanje gospodarskih poslopij so se zopet odlično izkazali slovenski okoliški kmetovalci. Razdeljenih je bilo precej nagrad v skupnem znesku 500000 lir. Vsem nagrajencem, med katerimi so številni naši prijatelji, iskreno čestitamo! 5;« * * RAZLASTITVE NA SPODNJEM BREGU so vznemirile mnoge posestnike zaradi zelo nizko odmerjenih odškodnin. Prizadetim svetujemo, da ne nasedajo raznim posredovalcem, ampak da se za nasvete obračajo na zaupanja vredne in dobro znane veščake. »k ❖ * PRIREDITVE SPM. V nedeljo 6. marca dopoldne je govoril v društveni dvorani prof. Vinko Beličič in zbranim poslušalcem odkril lik pokojnega pisatelja prof. Ivana Preglja. To je bila gotovo najboljša in najtemeljitejša podoba primorskega pesnika, kar jih je izšlo ob njegovi smrti. V torek 22. t.m. ob 20,15 pa bo predaval ing. dr. Boris Sancin o »Tridesetletnici velike krize«. — V sredo 16. t.m. bo ob 20.30 filmski večer z barvnimi filmi iz Bližnjega in Srednjega vzhoda. — Dne 29. t.m. ob 30.30 bo govoril un. prof. Urbani o črnogorskem pesniku Petru Petroviču Njegušu. — V soboto, 2. aprila ob 20.15 bo koncert narodne in umetne glasbe, — Sredi aprila pa koncertna proslava velikega skladatelja Chopina. »Je * * PROŠNJE ZA PRIPUSTITEV K USPO-SOBLJENOSTNEMU IZPITU na drž. učiteljišču v Trstu morajo redni kandidati in privatisti vložiti do 21. marca tega leta. # * * MASA ZADUSNICA ZA KARD. STE-PINCEM. V četrtek zvečer je bila v cerk- vi sv. Justa zadušnica za kardinalom Ste pincem. Maševal je župnik Cosulich ob prisotnosti škofa Santina-ter drugih osebnosti ter številnih beguncev iz taborišča San Sabba. Svečanost se je vršila tudi v srbohrvaščini. volji, kar pa bi bilo pregrešno, nevzgojno in nevredno dejanje bivšega državnega uslužbenca, katerega dolžnost je, da z dušo in telesom brani čast države, pa čeprav ga je po 15 letih trdega dela postavila na cesto, ker je sedanja in dognana sposobnost nič v primerjavi s preteklimi diplomami. V podstrešno sobico naj se napotijo, je nadaljeval odhajajoči profesor, na licu mesta naj z dvignjenimi kozarci izpraznijo vse zelenke v spomin v-zornega državljana, ki je prihranil državi in s tem skupnosti nekaj malega miljonov. In žalujoči ostali so odšli namesto v gostilne in na plesišča tja, kamor jim je bilo zaukazano. Bili so veseli in potolaženi in na koncu tudi pošteno okajeni.-Takšnega cenenega pusta vas še ni pri-živela. Razmišljajoči razumnik, si ne more kaj. da ne bi stopil k zapuščenemu grobu profesorja »Made in Free Territor-y of Trie-ste«, tega božanskega človeka, da mu z vsp spoštljivostjo izreče svoje občudovanje. Življenje je danes kratko, za profesorje dnevničarje pa kar predolgo. Kraški profesor je zares modro ravnal ko je svoje pogrebce odvrnil od žalovanja samo zato, da bi svojim rojakom kratko od-merjenje življenjske dobe ne kvaril z žalostjo in govoričenjem za ohlajencem -in vse to še na pustni torek. Življenje, tako je oznanjal iz bezgovega grma profesorjev glas, je prava krasota. In kdor je blagoslovljen z 250 zelenkami terana, to krasoto samo še stopnjuje. In tu je še drugi nauk, ki ga je profesorjev kazalec oznanjal iz bezgovega grma: Človek ne sme v življenju stremeti za tem, da bi se na koncu njegove življenjske poti zbirale čim večje žalujoče množice pred majhno jamo. Človek naj skrbi, da bi bilo za njim čim več smehljajočih se dedičev, zato naj na tej zemlji ne izbira šolniškega poklica, kajti sreča s slovesom od zemskega življenja iz učilnice naravnost v večnost, je naklonjena samo izbrancem. In vendar, tako je razmišljal razumnik pred profesorjevim grobom, naj bo ta grob blagoslovljen, saj pokriva prav tisto zvrst slovenskih šolnikov, ki ob spominu nanj draži odraslega človeka, da bi še enkrat drsal šolske klopi, še enkrat poslušal modrega, življenjsko preizkušenega katederskega stratega, sovražnika žalosti in obupa, človeka, ki smo z njim ostali povezani vse življenje, čeprav se tega ne zavedamo. Ne zamerite, na pustni torek goduje .vse Tržaško ozemlje, pepelnične srede pa so naš delovni dan. Charlegeva tetka Za pustno nedeljo, se je Slovenski oder predstavil gledalcem, z veseloigro v treh dejanjih »Charleyeva tetka«. Ta komedija si je po svetu že pred desetletji pridobila sloves, saj jo Angleži že smatrajo kot klasično delo. Nastopili so pretežno mladi igralci, ki pa smo jih že večkrat videli na odru. Spretna režija in okusna scenerija sta pripravila gledalcem obilo zabave pa tudi umetniškega užitka. Režiser prof. Peterlin je poleg že izkušenih igralcev postavil nekaj začetnikov in jim tako nudil možnost, da se razvijejo. Tako načelo je zelo smotrno, kajti čeprav nekoliko trpi kvaliteta predstave, mladi talenti lahko pokažejo svoje znanje in si naberejo novih izkušenj. Med že rutiniranimi igralci so kaj pomembne stvaritve Angela Prašlja, ki 'iz nastopa do nastopa izboljšuje svoje like, Glavka Turka, ki ga morda od časa do časa nekoliko zanese mladeniški elan, Marinke Theuerschuhove, Ladija Vodopivca, ki se je v ženski preobleki odlično znašel. Skoraj bi lahko rekli, da je bil kot »ženska« boljši od lastnega spola. Poseben lik je podal Drago Stoka. Ta mladi igralec ima še veliko pot pred seboj, saj je poleg stalnega sodelovanja pri Radijskem odru, nastopal tudi pri stalni italijanski igralski skupini. Ostali igralci s svojimi vlogami niso mogli kaj posebnega pokazati. Opozorili bi samo, da je bilo ostala dekleta tu in tam slabo slišati. Polna dvorana in obilno ploskanje med in po predstavi, sta pokazala, da si želi občinstvo še več takih iger. Netočna vizitka Slovenski akademiki SAL Adria so poslali uredništvu »Pr. dn.« naslednji popravek: »Z ozirom na članek Vašega lista v nedeljski številki dne 8. marca 1960 na drugi strani, v katerem se poroča, da je na kongresu »Unione goliardica italiana« v Palermu visokošolec Peter Sanzin med drugim dejal, da je predstavnik slovenska študirajoče mladine v Trstu, smatram zq potrebno, da objavite v nedeljski številki Vašega dnevnika dne 13. marca 1960, naslednji popravek: »Ni res. da je Peter Sanzin predstavljal na kongresu UGI v Palermu slovensko študirajočo mladino v Trstu, ampak je res, da je zastopal le pristaše UGI na tržaški univerzi,ne pa visokošolcev, ki so člani in somišljeniki slovenskih akademskih društev v Trstu in Gorici in ki so pri zadnjih volitvah za akademski svet na tržaški univerzi podpirali slovensko akademsko listo ADRIA.« Z odličnim spoštovanjem Aleksander Rudolf izvoljeni vodja skupine SAL ADRIA v akademskem svetu tržaške univerze. v * # * Zanimiva je doslednost skrajnolevičar-skih krogov, da se javnosti tako radi predstavljajo v tujih oblačilih in s tujimi imeni. »Demokratični« tisk je komunistični tisk, »napredne« žene so komunistke... Morda bi nekdo sestavil priročni slovar za tolmačenje komunističnih kamuflaž. DAROVI E. Železnik vd, Udovič je darovala lir 5000 za sklad »Demokracije« - Iskrena hvala! Odgovorni urednik: Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria, d. d. v Trstu ' Uredništvo > n uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio l/c - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 30.— Naročnina: mesečno L 50.— — letno L 600.— Za inozemstvo: mesečno L 90.— — letno L 1000.— Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223 POZOR! Potujete s Rfm 7 KS S ?“'£ ££ _=* Hotel-Penzion BLED t- Via Statllia, 19 - Telefon 777-102 • RIM Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrecite in shranite! - Pliite nam za cene in prospekte!