Z železniške postaje Medno je najkrajši do­ stop na Katarino in sicer čez Golo brdo. Toda zaman boš iskal kakršno koli oznako, ki bi te usmerila tja. Na postaji ti radi povedo, da imaš na izbiro dve poti: mimo motela in od tam na levo skozi gozdiček v Seničico do prvega mlina, ali pa ob vzhodnem robu vasi čez Medanski hrib k istemu mlinu. S prve poti skoraj nimaš kam zaiti, da prideš na cesto, ki pelje od Medvod proti Slavkovemu domu in je zato tudi skrbno markirana, še preveč skrbno! Druga pot pa utegne novinca spraviti v precejšnjo zadrego. Na vogalu skrajne hiše v Mednem ti pokaže obledela markacija po ravnem kolovozu proti gozdu, tam pa storiš najbolje, če se med različnimi odcepi usmerjaš naravnost v hrib, kajti mar­ kiran ni nobeden. Pravi kaos poti pa je šele na slemenu. Prešernov trg v Ljubljani je proti temu prava reva. O markacijah, ki bi bile tu krvavo potrebne, nobene sledi. Prvo zagledaš šele precej daleč vstran, če kreneš s slemena levo napošev. Le kje se je vzela tako na samem! Morda naletiš potem po bregu še na eno ali dve; znamenje, da boš kmalu pri brvi čez Babišnico in koj nato pri mlinu ob cesti. Kolikor je bilo doslej premalo markacij, jih bo zdaj vse preveč, pravi pravcati supermar­ kacitis ! Na občinski cesti, ki zavije od mlina proti dobrih deset minut oddaljenemu , ves čas vidnemu Golemu brdu, se jih ponuja naj­ manj tucat. Nekatere med njimi celo s smerno puščico, čeprav ni nikjer nobenega odcepa. Takšno si je brižni markacist privoščil tudi na vogalu prve hiše v vasi, nemara v skrbi, da bi koga ne zaneslo v bližnfe »zavetišče« ... Ni pa našel primernega predmeta onkraj vasi, da bi na njem označil odcep na Slavkov dom. Nesmiselnih markacij s puščicami je na na­ daljnji poti proti Katarini še lepo število. Najbolj zabavne so vsekakor na ozki stezi, ki prečka strmo podnožje Jeterbenka in je vsaka skrb odveč, da bi kdo prostovoljno krenil z nje na to ali ono stran. Z Rašice, ne tiste Trubarjeve pod Turjakom, ampak tiste nad Savo, ki jo je bil okupator prvo požgal v naši deželi, so po obnovitvi spe­ ljali lepo cesto na istoimenski vrh k raz­ glednemu stolpu. Oboje me je zanimalo, da sem si šel ob prvi priložnosti pogledat. Cesta se pne v blagem vzponu proti gozdu in od tam v nekaj ovinkih na vrh. Ni kdove kako široka in tudi ne kaj prida negovana, vendar 364 Še ena vpisna knjiga iz Solčave (Nadaljevanje) Tine Orel DR. JOHANNES FRISCHA UF O Frischaufovem delu pri odkrivanju Sa­ vinjskih Alp je bilo že dovolj napisanega, pred nekaj leti nam je njegova pota plastično opisal še Boris Režek v knjigi »Stene in gre­ beni«. V solčavski knjigi je graški univerzi­ tetni profesor, soustanovitelj savinjske po­ družnice SPD, vpisal lahko enodnevno turo iz Zelezne Kaple v Solčavo 21. julija 1876 in priporočil turistom gostilničarja Herleta kot moža, ki vso solčavsko okolico dobro pozna. Za Herleta je priporočilo renomiranega poz­ navalca solčavskih planin gotovo mnogo po­ menilo. Na dr. J. Frischaufa se sklicuje ne­ kaj vpisov na naslednjih straneh. Sam pa je na 5. strani vpisal turo iz Solčave na Gornje je niti v najgostejši megli ne bi mogel zgre­ šiti. Le komu neki je bilo potrebno, da jo je šel markirat, kaj markirat - posvinjat s tako nemarnimi spakami, za katere je ime markacija skoraj bogokletna oskrumba tega pojma. Nobena ni manjša od glave, nakacane pa kakor v deliriju. Vsaka količkaj pripravna skala ali drevo ob cesti je postalo žrtev tega svojevrstnega markacitisa. Enega teh izrodkov sem tudi fotografiral. Kljub pravilni osvetlitvi, na katero zmerom pazim, pa je bil ta posnetek od vseh drugih na filmskem traku edini pokvarjen, da vam na žalost ne morem postreči z njim, Lahko si torej mislite, kakšna prikazen mora biti, da se je še fotografski aparat ustraši. Jezersko 16. 8. 1876, 18. sept. istega leta pa vzpon na Ojstrico iz Robanovega kota, kjer tedaj še ni tekla zavarovana steza iz J eruzal na Zvižgovec in Moličko peč. Konec letošnjih študijskih tur, je tedaj zapisal Frischauf. Naslednje leto je Frischauf l. avg. opisal vzpon od Uršiča v Kamniški Bistrici čez Brano v Logarsko in Solčavo. Isti dan je prišel iz Celja prof. dr. C. Blodig 3 z večjo družbo in hotel priti preko Okrešlja na Grintovec. 7. avgusta 1877 je dr. Frischauf vpisal prvenstveni vzpon na Mrzlo goro v spremstvu vodnikov J aneza Piskernika, Gre­ gorja Gračnerja in Gregorja Bajdeta. Pri slednjem je pripisal, da je ovčji pastir na planini Krnica. Gor grede so šli preko Krnice, dol preko Latvice k Škafu. »Turo k škafu v dolini »J ezia« (2 1 /2 ure od vhoda v dolino), sleherniku priporočam.« Ime »Jezia« je Frischauf v kasnejšem vpisu popravil v pra­ vilno J ezera (femininum). Avgusta l. 1878 je bil Frischauf spet v Sol­ čavi, to pot s svojo ženo Wally roj. Hemitz­ stein. Pri vpisu je priporočil turistom, ki prihajajo od lučke strani, da stopijo pogledat v Robanov kot (tja in nazaj 1 uro. Frischauf je najbrž namenoma navedel krajši čas, da bi naredil Robanov kot še vabljivejši). Nato je na kratko opisal »škaf« v dolini Je­ zera (Der Skaf in Jezeriathale). »Notranji zatrep doline Jezere, 2 1 /2 ure od vhoda v Lo­ garsko dolino, skriva planinsko redkost (al­ pine Raritat) imenovano Škaf (nemško Schaff - Botich). Nad zatrepom doline se dviga pre­ visna rdeča stena, voda, ki teče raz stene, pa je izdolbla v vznožju stene škafu podobno globel, polno snega. Oblika tega škafa je izredno interesantna ... Za pristop na Škaf so dereze skora j vedno potrebne. Globina škafa seže do 20 m, premer 15-30 metrov. Mimo škafa drži steza na Mrzlo goro. - l. Frischauf.« Po tem opisu š kafa v tej knjigi Frischaufo­ vega peresa ne zasledimo več, čeprav je bil Friscbauf še večkrat tod. Nanj pa se nanašajo nekateri drugi vp1s1. Naj navedem dva: Richard Issler, glavni urednik »Der N. d. Alpenzeitung«, je bil od 13.- 15. avg. 1876 v Savinjskih Alpah z večjo družbo, ki jo je vodil dr. Frischauf. Bili so na Grintovcu, n a J ezerskem, na Okrešlju, na • Dr. Carl Blodig j e eden najbolj znanih nemških alpinistov. BU je na vseh šlirltisočakih Evrope, do­ segel starost. b lizu 100 let, ~la n DA V je bU preko 70 let. Brani in v Solčavi, Issler pravi, da se je s tem udeležil slavnostne otvoritve Savinjskih Alp 4 in da se zahvaljuje društvu »Steirischer Gebirgsverein «, društvu »Sannthaler« in vr­ lemu dr. J. Frischaufu, prijatelju Alp. Issler je dal ime Savinjskemu sedlu. Na str. 17 slavi Frischaufa dr. G. Warmuth iz Dunaja, večkrat gost Solčave. Takole piše: ,,vivat Johannes Frischauf! Ta nam je z od­ lično monografijo »Die Sannthaler Alpen« (Wien 1877) odkril to čudovito skupino.«. Z dr. Warmuthom sta se vpisala dva holandska advokata iz Haaga. V knjigi sta torej zabeleženi dve za Savinjske Alpe in za GSD važni dejstvi: Slavnostna otvoritev planinstva s solčavske in jezer­ janske strani in izid Frischaufove monografije o Savinjskih Alpah, ki je ponesla njih ime in lepoto v veliki svet. SOLČAVSKI RUS FRANCE ŠTIFTAR TVORCEV Solčavan Štiftarjev France, o katerem je v Celjskem zborniku pisal Rasto Pustoslemšek5, se je vpisal na str. 20 in 130, 24. julija l. 1878, 20. 7. in l. 8. 1898. Med samimi nemškimi vpisi je ta r uska »zarjadka«, bučna vseslav­ janska budnica, pravo presenečenje, brez po­ lemičnih posledic v obliki šovinističnih pri­ pisov. Drugače tudi biti ne more, saj tudi pot, ki jo je slovenstvu iz zagate kazal Štiftar in drugi njegovih misli, ni bila prava in zato nič kaj mikavna, za Nemce in nemčurje pa vsaj v tem času ne preveč vznemirljiva. Slavbsja že, slavhsja, mogučaja R usb! Pred1> vragmi Slavjanstva ne trusi,! Likujte že brathja, - nastala pora Nam grjanut družnyje, rod nyje »ura«! 6 F. M. Štiftar, prepodavatel gimn. v Kaluge Dvajset let kasneje je gimnazijski profesor iz Kaluge, po rodu iz štiftnrjevine nad Sol­ čavo, ki danes nima več takratne podobe, vpisal po rusko, da je le tisti velik, ki ima mnogo izkušenj. Po aktivnem življenju, po­ svečenem daljnemu slovanskemu bratu, vpiše Štiftar, zdaj Božidar, ne več France, ko »tre­ tjikrat doma« obišče svoj rodni kraj, na­ slednje voščilo v materinem jeziku: • Gl. Kocbek, savinjske Alpe 1926 str. 39. ' Gl. Celjski zbornik 1958, str. 122. • B odi ponosna mogočna Rusija! Ne kloni pred sovraž.nilct slovanstva! V riskajte bratje, prišla je ura. ko nam grmi družni, rodni ,...urAc